VIII. letni tecsaj. 7 st. 1912. Julius Bassa Ivan: Miloscse szi puna.......193 B. J. : Szrce Marijino..........196 — : Lepote najszv, Szrca.........197 Klekl Jozsef: Tretji Red...... .......201' P.: Trdoszrcsnik pa Miloszrcsnik.......204 P. : Raziozsenje znamenj.........207 (ba.): K Marijinomi deteti ..........212 R. J.: Sto szo szalezianci.........217 P. : Csiidna rešitev...........220 Drobiš. Ki ne dobro, ki je vecs, ali menje dobo sznopicsov, naj mi naznani! Vsza piszma k meni, vn stamparljo nikaj ! Ki scse liszt d&blati, naj za njega dve koroni posle na ime: Bassa Ivan plebanos vn Bogojini (Bagonya, Zalamegye) ali naj onomi d&, od koga liszt prekvzeme vszaki meszec. Sziromaki, ki nemorejo zdaj vcsaszi placsati, kak vszako leto, tak i letosz leliko po vecskrdtnih sumak, ali pa, kda bodo meli, naednok pMcsajo! Csiszti dohodki iiszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. Vin. leto 7. st. 1912. Julius. REDITEL: BASSA IVAN plebAnos Vu Bogojini (Bagonya, Žalam.) Prihaja vszaki meszec. Cena 2 koroni, v Ameriko tri. Velka ponizsanoszt je bila za bi. D. Marijo to, ka sze je podvrgla zapovedi ocsiscsavanja, stera zapoved je nje nikak nej vezala, stera je za druge zsene dana bila, stere szo cslovecso deco rodile ; tak sze nam vidi, ka sze Miloscse szi puna. NEVTEPENO POPRIJETA DEVICAMARIJA ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA. — POBO^SEN MESZLUSEN LISZT je nancs ne dosztdjalo k njenomi zviinrčdnomi sztalisi, ka bi ona vu rčdi drugih zsen osztala. Pa je li obdrzsala zapoved, csi Ji ka njeno nevtepeno poprijetje i neoszkrunjenorbjenjetoga ne zselelo pa jenjčno djdnje njo ponizsalo tak, ka je ona z tem kakti nazdj sztopila med proszte matere ino z tem z szvoje viszokoszti ponizsala szebe nazaj med one, sterim je nikak ne ed-naka lala. Szamo ka je bi. D. Marijo znvala, ka csaka na nje-noga szina ; znala- je, ka neszpoznanje, ponizsanoszt, szra-mota i zametavanja bodo njegov tao na zemli; Zato je ona tiidi ne štela inacsisa biti, nego sze je za bldzseno csiitila ka je tiidi vu tom tdli szpodobna Jezusi. Ki ne iscse driigoga volo, szamo bozso, on ne gleda na hv&lo i diko od ltidih zh&jajocso, niti na csdszt zem-lszko; on eden liibeznivi poglčd bozsi za vecs ma, kak vszo lepoto i goszpodsztvo, stera szini etoga szveta za tak velko majo. Pa za jakoszt je tiidi bole varno vu poniznoszti i neszpoznani biti kak pred szveton sze viditi ino szkazsii-vati. Csi szvet ne vzeme vpamet, ne vidi i ne csiije jd-koszti tvoje, tem bogse je, Bog jo vidi, Bog jo zna. Prdvo jdkoszt kriva szodba ne zsali ino zametdvanje njoj ne dela britkoszti, ar nancs ne miszli na csaszt ali diko med liidmi. Szprevidenje bozse, stero pazko m£ na pravicsne, najvecskrat po krizsnoj poti ponizavanja ravna njuve szto-paje proti koroni zaszliizska i dike. Gsiitlivoj naturi je tesko vszako ponizsanje; da je pa ravno zato tiidi zvelicsdvno. Szveci szo za haszek i velko miloscso racsunali, csi je szramota ino zametavanje zadelo pa szo znali Bogi hvalo dati za to. Csi jesz ne csiitim tiidi tak, je znamenje, ka szam escse izda rob naszlddnosztih tela i krvi pa scse izda ne iscsem szamo Boga. Bili szo szveci, steri szo sze molili k Bogi za poni-zsavanja, tak jako szo zseleli vekso popunoszt. Csi za to nemam zadoszta batrivnoszti, koncsi ona ponizsavanja morem z podanosztjov prendsati, stera mi Bog na moj naprejdek posle brezi toga, ka bi je proszo. Po taksem poniževanji, stero z bozsih rok z duzsnov ipoddnosztjov vzememo, doszta vekso szliizsbo ino lubez-nivse delo zvrsimo Bogi na csaszt ino diko, kak z n£j-glaszovitnesimi djdnjami i aldovami. Szin bozsi sze je ponizo do szmrti, celo do szmrti krizsa, pravi szv. Pavel apostol. To je pčlda, stero morem naszlediivati. Ki sze boji od ponizsnnja, on sze boji tiidi Krisz-tusi szpodoben biti. Kem vecs ponizsanja posle Bog na menč, tem bole szam lehko zagviisami, ka on scsč naj podoba i szpo-dobnoszt njegovoga Szina vu meni vszikdar veksa grata. Po rčdi bi tak bilo vsze, csi bi vszako ponizsanje z r&vno taksim veszčljom i zahvalnosztjov goriprijao, kak bi vz6o eden t&o krizsnoga dreva Krisztusovoga, csi bi mi je sto dao. Hvžli diisa moja Goszpodna za vsza ponizsanja, stere ti je zse poszlao ino cs&kaj z viipanjom vsza, stera ti -escse ma poszlati. Bassa Ivan. Szrce Marijino. Csi zsaloszt, tuga me obda, Csi nemam vecs zse veszelja r Tvo szvčto szrce, zsalosztno. Szedmčrokrat prebodjeno Potrosta mi szrcd Ne tocsim vecs szolzd. Csi celi szvet zavrzse me, Csi liibavi ne csiitim zse : Tvo szveto szrce zsalosztno, Od liidi vszej zavrzseno Me szladko, milo vcsi : Kak cslovik naj trpi. Csi boj, szkiisnjava me obda, Csi komoj ognem sze greha : Tvo csiszto szrce da mi mocs, Varuje me vszak den i nocs : Pa zmago jasz dobim : Neduzsnoszt obdrzsim. B. J. Lepote n&jszv. Szrca Jezusovoga. j lepše sze pa pokazse neszkoncsano szmilenje Jezusovoga Szrca t£, gda sze grešnik vesz potrti palik nezaj knjemi povrni. O kak rahlo ravna z njim, kak njemi polajsa vrnitev ! Zglednimo sze palik na zgiiblenoga Szina. Zse prihaja na ocsin dom. Pa kak tezska njemi more biti ta pot! Sztrasne szkrbi njemi zakeszniijejo sztopnje : »ka do pa ocsa pravili, da sze njim priblizsa taksi ?« Bojati sze je bilo, da bi sze zse pred hizsov, pred pragom z bojao i palik pobegno. Pa glejte, kak liibeznivo njemi olajša ocsa zagnje naj tezsavneise sztopnje ! Naj mensega na ocsi metanja ne csiije zsnjegovi viiszt, szamo recsi lubezni i veszčlja. Delecs njemi ide proti, kak hitro ga szpozna ocsino oko, obine ga i radosztno njemi poniivle novo obleko, prsztan na roko, csrevlje na nogč, i z ednim za-pove, naj sze njemi vcsaszi napravi veszdlo gosztiivanje. Iz kamla bi mogeo biti, csi ga taksa szmilenoszt do szkuz nebi genola. Ali brez primere genlivese je szmilenje, sterim Jezus jit'' szprijema potrte grešnike. Tiidi pot pokore je tezska pot;: ali gda sze cslovek reszno odlocsi za njo — kak njemi je olajšano vsze ! Szpokorni grešnik csiiti vecskr&t takso to-lazsbo, da je nebi dao za celi szvet. Kakse veszčlje njemi, dela nova obleka miloscse bozse. Kakso tolazsbo njemi je prsztan, zagotovilo da je pa-lik dete bozse, liiblenec Jezusa Krisztusa, ki ga goszti pri bozsem sztbli szvojim lasztivnim telom i szvojov lasztiv-nom krvjov ! Z recsjov sze to ne da povedati, le zahvalne szkuze nam vcsaszih szvedocsijo ponikelko takso notranjo radoszt. Kak lubeznivo je Jezus ravnao z szpokornimi grešniki, gda je scse bio na zemli! Prineszejo njemi zslakom vdarjenoga mozsa, steroga je gviisno scse bole duševna bolezen kak telovna k Jezusi szilila, i szpiisztijo ga szkoz sztrop na poszteli pred njega — i glejte prva recš iz Jezusovi viiszt je tolazsba : »Bodi potolazsen, szin tvoji grehi szo ti odpiiscseni!« Recsi szo nazocsi csiili, ali szrcsno-veszdlje dušno i telovno ozdravlenje mozsa njim je bilo prikrito ; za to je le on znao i Jezus. Prizsenejo njemi zsenszko, stero tozsijo, da sze je pregrešila proti sesztoj zapovedi, i pitajo csi tiidi on pravi da mora kamnana biti, kak veli posztava ? Od kraja nikaj ne pravi, liki prignjeni pise po prahi i sztem zadoszta jaszno kazse, kak je njegovomi szmilenomi Szrci neliibo takse trdo terjanje, Gda pa le ne henjajo z nadlezsnim pitanjom, njim resznobno pravi: »Sto je neduzsen izmed vasz, naj prvi kamen v njo vrzse.« Ali na to szo odisli eden za drugim — z kazslivci ! Nevolna gresnica pa za-csiije z Jezusovi viiszt trosta pune recsi: »Tiidi jaz te ne obszodim, idi i nigdar vecs ne greši«. Grešna Magdalena pride k Jezusi, gda je bio k nik-semi Simoni farizeusi pozvani. Vsza potrta szpadne Jezusi k nogam, jih z obilnimi szkuzami mocsi i z vlaszami brise, drago mazalo njemi vlevle na nogd i je pobozsno kusiije. Prevzetni farizeus sze zanicslivo krej obracsa mr-mrajocs: »Csi bi bio tč prorok, bi vido, kaksa zsenszka je to . . . da je gresnica.« »Bi vido« pravi preszlepleni szirmak; da bi le szam vido prevzetnezs, kakse szrce ma vsze vidocsi Jezus, pa bi inacsi govoro. Szmileni zvelicsiteo zacsne zdaj tak lepo izgovarjati i hvaliti jocsdcso gresnico, v prelepoj priliki i zgolimi recsmih, da, je farizeus pri-sziljeni mucsati vesz oszramocsen. Potrtoj gresnici pa pravi: »Tvoji greh szo ti odpuscseni — tvoja vera ti je pomagala, idi v miri!« — Jezus ne govoro nikse recsi zopsztom; gda njoj je voscso mir njoj ga je tudi dao. Sto bi mogeo popiszati neizmerno szrecso toga szrcsnoga mira, steroga csiiti gresnica — zdaj szvetnica. Doszta szo zse govorili i piszali od gresnice Magdalene, ali znot-rasnjega mira nam sese niscse ne popiszao; ar sze ne da dopovedati, liki le csiititi ga more tiszti, ki szam szkiiszi, kak neizmerno szmileno je preszladko Szrce Jezusovo. Poglednimo scse szv. Petra. Kak jako je razzsalo Jezusa. Le premiszli, csi bi tvoj prijateo tebi kaj taksega vcsino, da bi vu odlocsnoj vori scse za tčbe nebi steo znati, gda bi od tebe govorili, scse steo bi priszdgati, da te ne pozna, da nikaj nevč od tčbe : o kak bi te v szrci bolela taksa nezahvalnoszt! Ne vem csi bi ga scse gda steo poglednoti zlepim okom; gda bi ga szrčcsao, bi sze necsamurno obracsao na drugi kraj. I glej, Jezus pa Petra tak liibeznivo pog-ledne, da njemi je so tč poglčd globoko vszrcč, i Peter sze milo zjocse, ide zdvoriscsa i dele jocse &r sze ne da potolazsiti. Cst6 sze od njega, da sze je vszigdar jokao gda je csiio kokota szpdvati, i da szo njemi vnoge britke szkuzč zapiisztile znamčnje — brazde po licih. Ali ne ozna-niivlejo takse szkuze prvaka apostolov zadoszta jaszno i glaszno celomi szveti: kak je neizmerno szmileno Jezusovo preszladko Szrcč ! I od tisztoga csasza je premilo Szrcč Jezusovo zse miljon i miljon potrti szrc v tolazsilo, i njim dal6 mir kaksega szvet nemre dati. Navrh toga je vecskrdt ravno szv. szpokornikom davao takse nenavadne miloscse, kak-sih scse neduzsni neszo bili vszigdar delezsni. Zgiibleno-mi szini je ocsa zapovčdao njemi csrevle prineszti na nogč. To sze zna bosz nemre cslovek hoditi po trdoj poti, — prehitro sze vraži i oszlabi. Tiidi szpokoren grešnik bi naszkori oszlabo na poti pravicsnoszti, csi njemi Jezus ne bi dao poszebne pomocsi v zakramenti szv. pokore. Kak nenavadne miloscse szo dobivali szv. Peter, szv. Paveo, szv. Augustin, szv. Magdalena, szv. Margarita Kortonszka itd. ! O neszkoncsano szmileno Szrce ! Ka pa mi? — Na veke bomo britko zsaliivali, csi szmo sze scse duzse tak malo brigali za premilo Szrcd Jezusovo ! Tretji red szvetoga Francsiska. Navuk z a julij. Ocsanas . . . Zdrava Marija . . . Skapulerszka Devica Marija daj nam verno z tvojim skapulerom i szv. Francsiska obleko nosziti. Ti »kralica reda |menjsih bratov« proszi za nasz ! Gda sze szmejo zakonszke zsene szprejeti v tretji red ? §. 2. »Zakonske žene naj se ne sprejemajo brez vedenja i privoljenja moža, razun če njihov spovedniktako svetuje in zadobro spozna.« To teliko pomeni, ka mozs more znati zato i v to privoliti, cse zsena scse tretjerednica posztati. Szveta Elizabeta, ta velika tretjerednica je ne tecsasz te sztopnje napravila, pokecs je mozsinje dovolenje ne dobila, Po njenom zgledi sze naj ravnajo i druge vsze zsene. Izjema bi te bila cse bi mozs brez isztinszkih zrokov to brano; te bi sze proti njegovoj voli tiidi szlobodno szprejela naj to njeni szpovednik szamo za dobro szpozna. Prvomi ravnanji je zrok visesnja oblaszt mozsevina nad zsenov. »Mozs je glava zsene« (Fphez. V. 23) pise szv. Pavel. Zato ne szme tak vazsnoga sztopaja brez nje-govoga znanja napraviti. Pa namen szv. materecerkve pri tom ravnanji je to tiidi, naj sze mozs po zseninoj prošnji na pravo pot szpravi; naj previdi, ke je diisno zvelicsanje prva, poglavitna recs na szveti; »naj sze nevervajocsi mozs poszveti po vervajocsej zseni« (I. Kor. VII. 14) kak pise szv. Pavel apostol. Dovoli pa szprejem na szpovednikov tanacs brez mo-zsinjinoga privoljenja szv. maticerkev zato, ar diisnoga zvelicsanja zabraniti nam niscse neszme. Jezus je pravo »Cse pride sto k meni, i ne szovrazsi szvojega oeso i mater i zsene i dece i bratov i szeszter pa escse tiidi szvojega zsivl-jenla, ne more biti moj vucseniku (Luk. XIV. 26). Vsze moremo zato osztaviti, i ne szmemo sze bojati escse naj-blizsnemi rodi sze zameriti, naj szamo moremo k Jezusi priti, njegovi vucseniki po tretjem redi posztati. K a j naj n o s z i j o v t r e tj i red s z p r ej e t i ? §. 3. »Sprejeti v Red naj nosijo, kakor je navada, mali škapulir in pas; ako jih ne bodo nosili, naj zgubijo dobrote in pravice, ki so redu podeljene.« To vsaki lehko zasztopi. Nocs i den moremo na teli nosztti skapuler i pasz. Ki to ne vcsini, ne dobi odpiisztkov, ne odveze, ne papovoga blagoszlova i zgiibi vsze pravice tretjega reda. Skapuler sze pa more tak no-sziti, ka ga eden del na prszi, drugi na rame viszi i ne na golom teli. Ali v leti, gda szamo v robaesi, ali szra-kici delate, bodi vam to dovoljeno. Cse sze raztrga ta oprava, naj sze v ogenj vrzse, i nova naj sze gorvzeme, stero je zse ne potrebno blagoszloviti. Trije vozlovje na paszi pomenijo tri bozse oszebe, Oeso, Szina i szvetoga Duha, ki moro v trednikovoj diisi prebivati. Pomenijo tiidi troji glavni zrok vsze hudobije na szveti, kak razlozsi szveti Janos apostol v szvojem piszmi »vsze, kaj je na szveti, je pozselenje mesza, i pozselenje oesi i gizda zsivljenja" (I. Jan. II. 16.) proti sterim szo tri recsi potrebne za zmago : molitev, poszt i milosesina, to je dari za sziromake. — Cse pčt vozlov ma, pomenijo petere Jezusove rane, v stere moremo vszigdar szkriti biti. — Skapuler pa pomeni Jezusovo proszto sziromasko obleko i njegov krizs, steroga z szvojih ram doli nigdar ne szmemo djati. Ar je najmre zapovedao » Sto ne noszi szvojega krizsa i ne hodi za menov, o ne more moj vucsenik liti*. (Luk. XIV. 27.) Deviški tret-jerednik szipa naj tiidi zmiszli vszelej na obleko szvoje csisztocse obljubljene, gda skapuler ali pasz zagledne. Vojak je ponoszen na szvoj vojaški oblecs keliko bole moremo mi ponoszni biti na szvoj oblecs i ga ne doldjati, kak vojak szvojega ne szpremeni; da mi namrecs ne szlii-zsimo minljivomi krali za csaszno zvezdo, nego vekivecs-nomi krali za vekivecsno korono. Cse vojak v szvojem vojaskom oblacsili takse obnašanje kazse, stero sze ga ne pripravi, vekse kazni je vreden, kak ki brez toga oblecsa zablodi, ar je veksa njegova krivica. Ravno tak szmo mi v tretjem redi. Zsivimo zato tak, da poštenje szpravimo szvetomi skapuliri, da ne osz-krunimo pasza na Boga nasz opominajocsega. Za to miloscso zmolimo zdaj na csaszt skapulerszkoj Dev. Mariji lauretanszke litarije i proszimo blagoszlov: Najszlajsi Jezus . . . Amen. Klekl Jozsef. Trdoszrcsnik pa Miloszrcsnik. — Pripoveszt. — ednom meszti szta zsivela dva brata : eden je bio trdoszrcsen, drugi pa miloszrcsen. Trdoszrcsnik je v kr&tkom csaszi jako obo-gato, je sztanjiivao v lepoj zidini, sze je vozo konji pa je szamo na szebč glčdao, na driige pa nikaj. Miloszrcsnik je pa osztao szirmak, pa njemi je trdoszrcsnik vecskrat na ocsi metao, ka je reksi stere pa tepeš. Jokao sze je goszto zavolo toga miloszrcsnik, zato ka je on tepeš nej bio, liki je zsivo pošteno. Bi sze lejko obogato on tiidi, csi nebi meo tak szmilenoga szrca, szamo ka je on rad nadeljavao tiszte, ki szo scse vdksi szirmacje bili, kak on. Nadejlo je najmre vszakoga szir-maka, ki ga je v bozsem imčni kaj priseo proszit. Eden vecsdr je szedo jako zsaloszten v szvojoj kucsi. Nebozse, sztari szirmak, steri je meo szamo sztari, pa jako tčnki plases, ga je priseo sziiknjo proszit; da je pa miloszrcsnik szam nej meo vecs sziikenj, szamo edno sztaro, njemi je tč nej mogeo dati. Szedo je pri pčesi pa szi je etak premislavao : »Dobro je reko meni pri toploj pčesi, szirmak sztarec de pa pozeblavao ; bi njemi lejko mojo sziiknjo zamejno zs njegovim plasesom!« z stirami Kak szi je to premislavao, je szirmak pa poklonkao po dveraj pa sztopo v hizso. Miloszrcsniki sze je velki kamen odvalo od szrca, pa je pravo szirmaki: »Csiijes, sztari, ravno szi dobroga hipa priseo ! Miiva menjava. Moja sziiknja mi je nej prav, me zasztavla pri deli; dam jo tebi za tvoj plascs! Tebi de bole na vao, kak meni!« Szirmak odgovori: »Lepa hvala za vaso dobro volo ; sziiknjo szam zse dnesz dobo. Proszo bi vasz pa, csi bi me šteli nojco prenocsiti; sz tem bi mi vcsinili velko dobroto.« »Rad, rad — njemi odgovori miloszrcsnik — jez bom lezsao pri pčcsi na klopi, tam najraj szpim ; ti szi pa lezsi v mojo poszteo !« To je bilo szirmaki povoli, pa je szpao szladko v mejkoj poszteli, miloszrcsnik pa na trdoj klopi. Na drugi dčn je szirmaki nancs glasza nej bilo. Niti »Bog plati« je nej povedao. Miloszrcsuik szi je pa miszlo: »Szirmak, brscsasz escse jako dugo pot ma ; mili sze mi, ka szam njemi nej mogeo scse malo zajtrka dati ; prevecs szam dugo szpao !« Gda je pa zdcsao njegovo poszteo ravnati, je szkoro nej mogeo zdignoti odevala, tak je zsmetno bilo ; pa gda je poplon prijao, je nekaj szcinkalo, — prddro sze je, pa szo sze zs njega szipali szrebrni penezi. To sze je csiidno vidlo miloszrcsniki, pa je pravo: »To je pa dober goszt. Vidi sze mi, ka me je tak lepo obdariivao, zato ka mi je moje szirmastvo tak prevecs dosztakrat bilo od nčvole. Zaj bom jesz lejko zsivo !« To lepo zsivlenje je pa bilo takse, ka je miloszrcsnik nej vecs csakao, ka bi ga szirmacje prišli almostvo pro-szit, liki je sz&m iszkao prave szirmake po njiivij kucsaj pa njim je delio dobrote. Trdoszrcsnik, ki je csiio, kak nedovejdna szrecsa je doszčgnola njegovoga brata, je nato pohodo miloszrcsnika pa ga je proszo, naj njemi povej, kak sze je ta szrecsa zgodila. Miszlo szi je: »Szamo reko csakaj, vej csi jč vecs taksij szirmakov, steri tak dobro placsiijejo, te je zse vredno, ka bi cslovek takse pikuse jemao na sztan! Moj brat je pa li jalen ftics! To je pa dobro, ka szam zvedo njegovo szkrivnoszt.« Trdoszrcsnik je z veszčljom so domo pa szi je dao \ zozidati velke hizse, na stere hizse je z zlatimi csrknjami. dao napiszati ete recsi: Miszlo szi je trdoszrcsnik: »Csekaj reko, vej te jez zse zgrabim, ti zldti ftics! Gda te pa ednok zadrobisam, te bos mi pa mogeo szpordd v vszej hizsaj szpati. Te bom jesz meo peneze!« Trdoszrcsnik sze je sz tem, ka je dao nove pa lepe zidine posztavlati, jako zaduzso. Odili szo ga zse terjat, ki szo njemi kaj poszodili. Nazagnje tudi priseo »szirmak z rasztrganim plascsom.« Trdoszrcsnik sze je tomi jako razvčszelo pa je velo szirmaki: »Szamo ite notri, dragi prijateo; Vsze zobszton!« Szirmak sztarec szi je szkimMvao z glavov pa pravo l »Vsze zobszton!« pa je so mimo trdoszrcsnika . . . Dragi cstevec! Pomagaj ti tudi rad szirmakom v nevolaj, lejsaj njim tezs&ve, pa nej tak, ka bi je te po driigom kr&ji odirao, kak to nisterni trdoszrcsni bogatci delajo, liki boj proti njim zaisztino szmilenoga szrca, ka ti bozsi blagoszlov nede so mimo tvoje hizse. P. »Gosztiscse za szirmake! Vsze zobszton!« Kratko razlozsenjenavadnesij znamenj v ver-szki prilikaj pa na szveti podobaj. V szpodanji vrsztaj nadaljujemo pa tiidi dokoncsamo razlozsenje navadnesij znamdnj v verszki prilikaj pa na szv. podobaj, stero razlozsenje szmo zacsnoli v prvesnjem sznopicsi. Kniga sz szedmerimi pecsati je podoba szlednje szodbe. Kousz, steri szpevle v grmovji, liibi szamoto pa je csarnoga pčrja, je podoba duhovnikov, zlaszti redovnikov, ki liibijo szamoto. Kosza je znamenje szmrti. Kotlics je znamenje mantrnikov, steri szo v vrelom olji v kotli bili mantrani. Kozeo pomejni necsisztoszt ; pa je podoba tiidi hii-doga diihd. Krv je znamenje zsivlenja pa diise. Zelena krugla je podoba zeml6 ; pl&va krugla je pa podoba nebčsz. Kovran je podoba szmrti. Kruj je pomoucsek v vecsno zsivlenje ; znameniije tiidi visesnje (piispekovo) poszvecsenjč ; pa zviin toga je scse tiidi podoba radodarnoszti eli darovitnoszti. Lasstvica je szv^ta ftica. Sztaro porocsilo najmre pravi, ka da je Jezos na krizsi viszo, je lasztvica szpe-vala : »Tolazsi, hladi, hladi ga !« Liszica je podoba jalnoszti ; pomejni tiidi vesz&je nad|liickov skodov. Lelija je podoba neduzsnoszti pa diisevne csisztoszti. Bozsa doga znameniije mdr ; pomejni tiidi Marijo, mater liibdznoszti. Med, steroga vcselč z cvetlic eli korin nanoszijo, je podoba bozse recsi pa modroszti. MrtvecsJca glava na Jezosovom krizsi pomejni Adama, steri je, kak vecs cerkvenij vucsenikov miszli, ravno tam bio pokopani, ge je bio zaszajeni Jezosov krizs. Mošnja je znamenje lakovnoszti ; pri szvetnikaj je pa podoba radodarnoszti eli darovitnoszti. Mravla je znamenje szkrbnoszti pa vrloszti. Njiva pomejni : 1) prvi grej, zavolo steroga je mogeo Adam, gda je bio sz paradizsoma pregnani, v znoji šzvojega obr&za pole obdelavati : .2) pomejni zsenszko, zato ka jo szv. piszmo primerjavle z rodovitnov njivov ; 3) pomejni diiso, stera szprejdmle recs bozso, kak njiva szeme, da szad rodi ; 4) prerojenjd, zato sze zovdjo po-kopaliscsa eli cintorje tiidi »njive bozse.« Bosza noga je znamenje ponizsavanja. Ogenj je znamenje ocsiscsavanja. Oko je podoba vszeznajocsnoszti bozse. Upica je podoba hiidoga duha. Oszit je podoba bolecsin pa manjoszti. Oszeo je podoba zanicsiivanja, zametavanja. Ovca je podba pravicsnij, kozeo pa hiidobnij. Pavuk je znamenje szlaboga nagnjenja. Palma je podoba zmage. Paszter je podoba Jezosa, ki Sze je rad zv&o za do-broga pasztčra. Pav je podoba nemrtelnoszti, zato ka njegovo meszo ne szprnej (szv. Augustin). Pelikan (to je ftica, stera szvoje mlade z lasztuov krvjov napaja, csi njim nemre vodč prneszti, zato) pomejni szv. Resno krv. pa Krisztosovo liibčzen na krizsi. Pena je podoba malovrednij recsi. Pepeo je podoba pokore. Pszicsek je podoba zvesztoszti pa bogavnoszti. Prsst na viisztaj je znamenje mucsanja (szv. Ivan Nep.). Prsztan je podoba vecsne zveze, zato ka potacs pomejni vecsnoszt. Kokot szveteo d£n oznanjiije, zato ka pred zorjov szpevle; — na torni eli na cerkvi je podoba Jezosa, ki nam je prineszo pravo nebeszko szvetloszt; — na podobaj szv. Petra nesz pa opomina, ka bi pazili na szebč, ka Jezosa ne zatajimo, kak Peter. Szprevod: beli prtovi szo podoba beli oblacsil pravics-nij: — krizs na mrtvecskom drevi pa na grobi je znamenje odkiiplenja; —. gorecse szvecse szo podoba poszvčjtov peterij szpametnij devic; — blagoszlavlena voda je znamenje krvi Jezosove; briscsan, steri ne povejne, je podoba nemrtelnoszti. Orl najviše lecse, najbole bisztro gl£da pa je med fticami najmocsnesi, zato pomejni eli vszegamogocsnoszt bozso eli pa vszeznajocsnoszt bozso, podoba je tiidi evan-geljuma szv. Janosa, ki je zacsao piszati od bozse nature Jezosove; — na podobaj szvetnikov (szv. Ambrusa, szv. Augusztina itd.) je znamenje nebeszke modroszti pa vu-csenoszti. Szveto prccsiscsavanje v obema podobama pri szvdtoj mesi je podoba devistva: sto z Jezosom v rod sztopi, sze more vszaksoj szveckoj rodbini odpovedati. Resnoga Tela podobe szo: dezsdzs z manov; — voda sz pecsine; — sznopi Jakobovi', — velki grozd, klaszovje, hostija ober kelija. Ribit je podoba: i. krisztjana, ki je krscseni z vodov, v steroj riba zsivd: krscsenik sze zato naj locsi od zsido-vov pa od driigij nevernikov, kak sze locsi riba od vszej sztvari; — ribicsi pomenijo apostole. 2. Jezosa pomeni riba, zato ka je bio brezi vszakoga greha. Rogeo je podoba mocsi. Roka od oblakov pomejni vszemogocsnoszt bozso; — nadele je podoba mocsi pa varsztva bozsega; — szklen-jenivi rokej k molitvi pomenita, ka sze cslovek vszega Bogi vda; — umivanje rok je znamenje ocsiscsavanja; — palec, kazacs pa szredjen prszt: tej prszti zdignjeni szo znamenje priszege. Rokavice szo podoba csisztij rok (pri piispekovom po-szvecsiivanji.) Rosza je podoba nebeszkoga blagoszlova. Rozsa je podoba liibdznoszti zato je tiidi podoba Marije, matere liibčzni. Rozsni venec: molitev neduzsnij pa szpokorjenij szrc sze primerjavle k cvetčcsim rozsam ; vecs taksij molitev je rozsni venec. Szrce je podoba hrepenenja po Bogi pa liibčznoszti do Boga; szrcč je oltar, na sterom szliizsimo eli Bogi eli pa hiidomi diihi; tri szrca vkup szo znamenje vere, viipa-nja pa liibčzni. Szrp je podoba szmrti pa szlednje szodbe. Ssidro, to je tiszto zselezo, ka brodarje majo, je podoba viipanja. Szlavicsek je podoba takse diise, stera po Bogi tak hrepenej, kak szlavicsek po belom dnčvi, gda vnocsi szpevle. Sztiidenec je podoba szv. krszta pa vecsnoga zsivlenja. Poszvejt je podoba veresztiivanja z prilike petero mo-drij devic. Puspekova paszterszka palica, ocpodi spicsaszta, ka puspek nemarne budi, ocgora zaviignjena, ka zgublene pa zablodjene lovi. Tmica je podoba duševne krnice, groba pa kraja trplenja. Trnje je podoba bolecsine. Venec je csasztno znamenje zarocsnic pa podoba devistva. Vrtnar je podoba Jezusa Krisztusa, ki sze je Magdaleni v toj podobi prikazao. Trsz je podoba prave pokore, zato ka sze trsz na szprotoletja prič jocse, kak ozeleni; pa gda sze zjocse, te poganje pa szad rodi, tak szhaja sz pr&vij, szpokorjenij szkuz isztinszko pobogsanje. Vijolica je podoba poniznoszti. Vesela, zlaszti pa vinjak je sztara podoba krscsanszke drzsine ; zviin toga je tiidi podoba csisztoszti. Nevtepeno poprijčtje Blazsene Device sze primerjavle k rozsici, stero vesela nikaj ne rani, csiravno ka mdd pocdca zs njč; zato sze haszniijejo voszkene szvecse pri szluz,sbi bozsoj; — vinjak na podobaj szv. Krizosztona, Ambruzsa pa Brnadai • je znamčnje njuvij govorov, steri szo bili szladki kak mčd. Vogeo je podoba gorsztanenja mesza. Zarocsnica pomejni Krisztusovo cčrkev eli pa dtiso*. stera je pobozsna. Zvezda zorjanszJca pomejni Marijo. Pozoj je podoba necsisztoga duha. Zasztava eli bandera je znamenje zmage. Piszmo k ednomi Marij Inomi deteti- iiblena vniikica! Tvoje szlednje piszmo szam z szrca veszdlo szpriao. To szam rad, da me proszis, naj ti nisterne dobre tanacse pisem. Nikaj sze mi bole ne dopadne kak taksa prošnja. Kak szam sz tvojega piszma mogao zarazmiti, ti szi, luba vniikica, Marijino dete posztala, v tretji red szi sztopila. To je dobro, szamo hvaliti znam te tvoj sztopaj, ar dnesz ddn doszta nevarnoszti zemo skoli edno dete ; szvet je jalen i zapeliv, mladika szlaba, li frisko lejko po-vejne njeno cvetje. I gde naide obrambo proti szvojim nepri&telom? V trčtjem rčdi, steri je za to nasztavleni, naj vu szveti zsivocsi liidje vu njem pomocs, batrivnoszt i obrambo naidejo proti szkiisnjavam. Volo ti radovolno szpunim. Popišem ti, kakso bi jasz tebiš rad vido, kak Marijino dete. Od tebč sztoji, csi moje tanacse zdrzsis, ali nej. Te prvi moj tanacs sztoji vtom, ka bodi szigdar po-niznoga i krotkoga szrca. Od poniznoszti driigocs ; zdajti od krotkoszrcsnoszti edno-driigo popišem. Znam zakaj zacs-nem sztem. Lubo dete, bodi szigdar krotkoga szrca. Szam zveli- jsiteo nasz opomina na to lepo jakoszt, da pravi: »Blar zseni szo krotkoga szrca, ar oni bodo ladali zemlo." Znas vu kom sztoji ta krotkoszrcsnoszt na tdbe gle-docs ? Edno pčldo ti povem, tak me bole zarazmis. Szokra-tesz je bio eden imeniten grcski modrias, velke vucse-noszti cslovik, ali doszta je mogao trpeti poleg szvoje csemčrne zsend, Kszantippe. Bilo je to edno bozse sztvor-jenje, stero je szigdar vu szvojem mozsi vrtalo, csi ne vnjem, te vu driigi. Po voli njoj niscse nej mogao vcsiniti ; jezik njoj szigdar pokao, kak kukorica vu ognji. Na edno priliko njima nikaj prevecs prejk prišlo, szvadila szta sze, kak mozs pa zsena. I da njčni jezik nikak nej mogao henjati, Szokratesz sze miszlo : cseden podpiiszti i sztem ide vo pa szi pred hizsov na sztolico dolszdde. Ali na kvar. Na hitroma sze okno odprd i ta csemerna, razburkana zsenszka szvojga imenitnoga mozsa sz pomijani dolpoljd. Vszi szo sze szmehali, ki szo to dogodbo vidili, szamo Szokratesz je obdrzsao szvojo hladno krv i szamo telko odgovoro : »Ejha, telko bi donok mogao znati, ka ..za grmlajcov pride descs J« Jeli, ka od te zsenszke nemremo praviti, ka bi krotkoga szrca bila. Neszrecsen cslovik on, ki takso naturo ma, mčra nigdar ne vzsivle, szigdar ga nikaj od znotra grz6, csemeri sze, da mjemi nebi trbelo. Csi ti poleg naj mensega zroka gorzavres, kak pura, gda sze raszcsemeri: csi ti za kakse male falinge volo praszkas, pokaš, kak szirova vejka vognji — te lejko vo-poves szod ober szčbe, ka v tebi, v tvojem szrci, niti zrna nega krotkoszrcsnoszti. Ali csi sze ti szmehati znas te, da ti ocsi ali ozimice szekajo, kak bliszk od csemerov ; csi prijazno gladiš, da bi rada vdarila ; csi szvoj obraz tak tihi i mdren osztane, kak voda da sze ne moti te, da nikaj' vrč vu tebi, da vsze scsčs v hizsi na opak zmetati — vidiš, te szi krotkoga -szrca. To je, csi szi znas szvoje csemere potreti, szvoje neszlddnoszti vtisati. To pokazse najbole, jeli je cslovik goszpod ober szvojega tela, jeli njemi zna zapovedati, ali prepovedati; ovacsi lejko pravimo, ka je on eden neszre-csen lapec szvojega tela ; nej on, nego njegovi csemdrje, i njegove naszladnoszti kraliilejo ober njega. On tak dela, ..kak njemi tej zapovidavlejo, proti njim povedati neviipa, -ar nema mocsne vold. Csi ti te, da bodes n&jbole csemčrna, i kak stdcs de te sto drazso — nikaj ne odgovoriš, liki osztanes pri mčri te jakoszt krotkoszti szpunjavles. To je tiszta j&koszt, stero je Jezus z recsjov i zpčl-dov vcsio eti na zemli; stero nam on szam tak jako pre-poracsa: »Vcsite sze od mčne, ar szam krotkoga i po-niznoga szrca.« (Matoj li. 29). — To jakoszt je Jezus telikokrat obrdzsao proti farizeusom, liisztvi i proti szvojim nerazumlivim i pa male vdre vucsenikom. Kelko je mogao trpeti od piszmoznancov, farizeusov, kelko odiirjavanja, za-metavanja, spota i to vsze njim nigdar nej na ocsi vrgao, niti zsaone recsi njim nej povedao. »Gda szo ga blaznili, je nej mrmrao, gda je trpo, sze je nej protiivao.« (Peter 2, 23.) Zviin Jezusa pri njegovoj Materi, bi. Devici Mariji, je cvela naj lepše ta jakosztna rozsa. Ona je szvojim szv. Szimoni vrčd doszta nevol mogla prenasati-i donok nindri sze ne da csteti, kabi sze tozsila, ali gda csemerila. Krotkoga szrca je bila. To je tiszta jakoszt, stero szaksi dčn moremo pro-sziti od Jezusa z etimi ricsmi. »Krotkoga i poniznoga szrca Jezus, fcsini nase szrce k tvojemi szrci szpodobno.« (300 dni odp.) Lubo dete! To je tiszta jakoszt, stera sze k szaksemi cslo-veki pripravi, stera je szaksemi tudi potrebna, ali najbole sze sika k ednomi Marijinomi deteti. Gde je lepše meszto za to ko- rino, csi nej v disdcsem piingradi mlade i escse nej pokvarjene diise ednoga deteta. Tak lepa je ta jakoszt. Vidiš, kak lepo je to, da edna deklina vszigdar veszčla i prijazna. Escse na njenom ne-duzsnom obrazi sze niksa visesnja lepota razlevle, stero je nikaj nej drugo, kak viinesnji cvejt notresnje jakoszti. Zato, drago dete, liibdznosztjov te opominam na to jakoszt, csi scsds prijetna biti pri tvojoj nebeszkoj Materi, Mariji. Eti ti naszlednje nisterne prilike dolpopisem, poleg steri sze lejko ravnaš : Gda je Jozsef szvoje brate, z Egiptoma nazaj poszlao k ocsi, na szrcč njim zavčzao, naj sze popoti ne kregajo. To pravim jasz tebi tiidi. Nase zsivlenje je potiivanje proti nčbi, zato sze ne kregajmo na toj poti, nego hodmo dale nad liibdznosztjov eden do driigoga i nad bozsim mdrom. Nigdar sze ne szrdi, szrditoszt zapri vo sztvojga szrca. — Csi te tvoji roditelje eli naprejposztavleni pokarajo poleg kakse falinge, ali ti kaj prepovejo, ali zapovejo, neszmes sze vcsaszi njim proti posztaviti: ka to ti neves, to ne bos delala, ka zsmetno, pa nemres itd. — Brate, szesztre mas, to znam ; to tiidi, ka te dosztakrat csemerijo. ■ Vis, lo mas priliko, pa ti nej trbej dalecsi ti, szpunjavli proti njim tvojo krotkoszrcsnoszt: Da do te drazsili, odpiiszti njim i tiho bodi, nazaj njim ne gucsi, ka te vcsaszi vpa-met zemeo, da sze csemeris i tem bole do nad tebč sli. — Csi szi kaj koma djala, iscses pa vcsaszi ne naides, ne csemeri szi. — Csi te pajdaskinja obecsala, da koli 2 vore k tebi pride, ti jo csakas pa nancs okoli 5 nepride — osztani krotkoszrcsna. Szv. Ferenca Szal. drzsijo za pčldo krotkoszti. Szvo-jov prijaznosztjov je escse szvoje najvčkse nepriatele k szebi pridobo. Tomi krotkomi i prijaznomi oponašanji ma zahvaliti, ka doszta jezdr kalavinov pripelao nazaj na pravo voro. I ne S2e trbej csiidivati nad tem ! Ar krotkoszrcsnoszt zna trpeti i mucsati gda trbej ; radovolno odpiiszti, ban-tiivanje rad pozabi. Zvelicsiteo pravi: »Blazseni szo, ki szo krotkoga szrca, ar oni bodo ladali zemlo« (Mt. 5. 4.) to je, blazseni sz6 tiszti, ki sze ne szrdijo, z drugimi ne njevkajo, liki tem bole potrplenje majo i mucsijo, steri vu mdri zsivejo, steri raj zametavanje ti-pijo, kak bi driigoga zbantiivali, i tej do ednok ladali vecsno blazsensztvo. Taksa bodi ti, moje dete ! Pogledni szi v szrce taksa szi, ali nej ? Premiszli szi, gde mas falingo pri szebi, od tisztoga kraja niicaj vrasztvo. Nisterne zgldde szam ti pokazao, po njih sze ravnaj zdaj zse szama. To ti zdaj dojde. Driigocs vecs dobiš. Z Bogom osztani pa vrla boj! (ba.) Sto szo in ka delajo szalezianci ? jWyg nšy|isztim ki nasz poznajo in tisztim, ki nasz ne iPIH poznajo, szotriidnikom in vszem, ki bi nasz HH ffiHl podpirali, csi bi poznali nase delovanje, posz-1 * " vetimo zagnje recsi, stere je nihao nas csasz-titlivi Boszko Janos, dneva 24 juniusa 1883. »Oratorij (najmre prvi Don Boszkov zavod) je do-zdaj vcsino velika dela. Nego povem vam pa, ka z bo-zsov pomocsjov in pod varsztvom Device Marije vcsini escse doszta driiga escse doszta veksa. Cio nase Driizsbe sze vszaksemi vidi, escse tisztim ki szo ne nasij mislenj na vero gledocs. Csi nasz pa sto hiila, moremo praviti, ka ali nasz ne pozna, ali pa neve ka dela. Cio našega delovanja je, vcsiti zapuscseno ino v nevarnoszti sze nahajajocso mladino, gojiti jo, da jo obvar-jsmo od nepostenoga zsivlenja od szramote in morebiti tudi od voze. Po vszem tom bo nam mogeo pameten cslovik ali szvetszka oblaszt proti sztati? . . . V tom zagnjem csaszi szam bio, kak znate, v Parizi in szam drzsao konferenci v vecsih cerkvah, gde szam gucsao od našega dela po tiidi, naj vam bo odkrito, da bi dobo kaj penez in tak ki priszkrbo kriih našim decs-kom, sterim nigdar ne fali t£k. Znajte pa ka szo bili med poszliisavci nisterni taksi, ki szo zato prišli ka bi szpoznali Don Boszkovo politiko^ ar szo miszlili ka szam zato priseo v Pariz, da podzsgem liisztvo na szpako, drugi pa, da iscsem pajdaše za to pa. za ono sztran. Zavolo toga szo sze nisterni dobri liidje bojali za mene, ka sze mi kaj hiidoga zgodi. Nego pa prvih recsah szo sze razkadile vsze njihove domislije, sztrah je mino, in Don Boszko szmeo szloboden iti od ednoga kraja do driigoga po celoj Franciji. »Ne, predragi. Z našim delovanjom ne miszlimo nikaj od politike. Postiijemo poglavare, szpunjavlemo duzs-noszti stere moramo szpunjavati, placsiijemo davke in vlecsemo naprej; szamo to proszimo da naj nasz piisztijo delati za mladimo in rešiti diise. Csi pa scsete znati, mamo mi tiidi naso politiko, nego popolnoma za neduzsen nacsin, stera nikomi ne škodi nego pomaga. Nasa politika je znanoszt in umetnoszt kak bi lepše ravnali drzsavo. Cio nase driizsbe v Italiji, Franciji, na Spanszkom, v Ameriki in vszeseron, gde je razširjena, je, pomagati zapiiscsenoj mladini da ne posztane tepeska in razviizdana; szalezianci sze trdijo za pomen-sanje mladih manjakov in da zpraznijo voze ; z ednov recsjov, delajo to da deco vzgojijo za dobre in poštene liidi, ki ne bodo davali brige drzsavi, nego jo podpirali, da obcsuvajo med liisztvom rčd, mčr in jedinoszt. Taksa je nasa politika. Jedino z taksov politikov szmo delali dozdaj, in z taksov bomo tiidi odszegamao. Pa tiidi ka bi nam hasznila politika? Nikaj drugo kak onemogocsila bi nam delovanje za mladino. Gneszden politiko lejko glihamo k zseleznicskoj pecsi, stera frisko leti po sinjaj, in vlecse vsze za szebov, morebiti vu pogubo. Jeli viipate sztopiti pred njo pa jo sztaviti ? Brezi szmilenja bi vasz vkup zdrobila, Jeli scsete kricsati in jo zoszagati ? Vej vasz ne csiije, zato bi zobsztom bilo vase^ kricsanje . . . Najbole jo je piisztiti da ide naprej, dokecs sze szama ne sztavi, ali jo pa Bog ne sztavi z szvojov vszemogocsov rokov. Isztina ka na szvejti morajo biti nisterni, ki sze trdijo z politicsnimi delami, nego za nasz je to ne. Nam szveta vera in previdnoszt ponavlata : »Zsivte kak dobri krscsenicje, delajte za duševno vzgojo szvojih szinov, vcsite mladino v krscsanszkom navuki, sztaniivajocso v vaših zavo-dah in v vaših faraj To je vsze !« R. J. Csiidna rešitev. V preminocsem sztoletji je na Vesztfalszkom zsivo •eden bogabojčcsi diihovnik, steromi je imč bilo Bernat Overberg. Bio je profeszor, v zadnji letaj pa voditeo v szemeniscsi. Zs njegovoga zsivlenja cstčmo eto csiidno zgodbico : Overberg je ednok szprevajao szvojivi szesztri v edno. delčsnje meszto. Napoti je je zadelo lagoje vreme, pa szo vnocsi zablodili v ednoj goscsi. Dugo szo blodili, pa szo te nazadnje prišli do edne krcsmč. Krcsmar je z6o tč potnike na sztan pa njim je dao dve szobici, ge bi preno-•csuvali. Zviin tej trej potnikov je scse priseo v tiszto krcsmo eden vojak, steri je tiidi zablodo na poti. Te vojak je pa dobo szobico ravno poleg tiszte, v steroj szo szpali doni acsi. Overberg je vecsčr dugo opravlao szvoje molitvi, nje-gojvi szesztri szta pa sle szpat. Vojak je tiidi dugo nej mogeo zaszpati, pa da je njegova szobica bila ravno poleg tiszte, v steroj szo sze drzsali krcsmarovi, je zacsiio szkoz sztenč, ka szi krcsmar sz szvojov drzsinov pogo-vaija kak bi tč liidi vmorili. Gda je vojak to csiio, csi ravno ka je orozsjč meo ;priszebi, je zato li pobegno. Nej sze je najmre viipao szam sz krcsmarom pa zs njegovimi klapci vojszkiivati. Szkrma sze je piiszto szkoz okna, szi je szeo na konja pa je odi-seo po logi. Overberg, ki je med tem csaszom opravlao molitvi, je zagledno glavo, stera sze njemi je vo sz knige pokazala, pa je bila szprva kak lesnjek velka, te je pa csi •duzse včksa gracsiivala, tak ka je nazadnje velka bila kak •cslovecsa. Overberg sze je za to nikaj nej zmejno. Miszlo je, ka sze njemi bledč, zato ka je bio jako truden pa szneni. Da sze njemi je pa podoba trikržt zaporčdoma M" prikazala, je posztao bole pazlivi. Glava, stera sze njemi je zse te tretics prikazala, je velela : »Pascsi sze, zezovi szvojivi szesztri, pa bejzste tu odnet:« Overberg je vcsaszik obiido szvojivi szesztri, je poz-vao kocsisa, pa szo sze potiho odpravili. Pelali szo sze po logi, pa szo szami nej znali, kama pridejo. Zajtra szo prišli do nikse golibe, ge szo zvedili, ka szo na pravoj poti. Notri v golibi szo pa najsli tisztoga vojaka, steroga szo prvesnji vecsčr pri tisztoj krcsmi vidli, odkčt szo po-begnoli. Overberg ga je vcsaszik szpoznao ; vojak pa njega nej. Vojak je meo vecs pištol okoli pojasza pa je zsalosz-ten odo po hizsi szentan. Szam szeov szi je na po glaszno pogovarjao : »Kak lejko bi jesz tiszte liidi reso, zaj szo pa zse znankar mrtvi!« To je zacsiio Overberg, je sztopo k njemi pa ga je pitao, ka sze njemi je hiida pripetilo. Vojak je nej steo vcsaszik povedati; za eden csaszek pa li zacsa praviti, ka je bio v ednoj krcsmi preminocso nocs, pa zs njim tiidi eden duhovnik z dvema szesztrama, pa ka je krcsmar td liidi steo vmoriti; pravo je nadele, ka bi on lejko 16 liidi obrano, pa je zato li pobegno tanodnet; zaj ga pa diis-naveszt jako pecsč. Overberg njemi nato pravi, ka je on tiszti goszpod, ki je tam bio, pa njemi tiidi povej, kak ga je Bog od-szlobodo. Zatem szo dali vesz dogodek szvetszkoj oblaszti na zn&nje, stera oblaszt je krcsmarovo hizso dala szpreg-lčdnoti, pa krcsmara ze vszov njegovov drzsinov vrčd pravicsno odszodila. Ta isztinszka zgodba, stera je med vesztfalszkim liisztvom obcsno znana, nam kazse, ka Bog szvoje, njemi vdane liidi zmerom csuva, pa csi je inacsi nej mogocse^. je odszlobodi na csiiden nacsin. P. Drobiš. Junija 20-ga je podriizsnica tretjeredniska nasztavljena z dovolenjom tamsjega g-plebanosa po podpiszanom pri Szv. Szebestjani. Predsztojnik je: Fujsz Jiirij z Proszecske včszi, szvetovalka ali tanacsnica: Gombosi Marija z Sala- 2.— Caszar Joisef 4.— Golob Ferenc 5. — Ivanics Stevan 4.— Oslaj Ivan 3.— Lopert Pčter 6.— Kocsar Andras , 6 — Kardinar Andras 5.— Elias J&nosa dov. 2.— Drvaric3 Stevan 20.— Golub Lujzi 8.— Berdčn Treza 5 — Kutassj Adam 2.— Puhan Janos 6-— Vogrin Jozsef 10.— Zadravec Anton Vogrin Janos Piicko Andras Hajdinyak Jula Oslaj Janos • Gregurec Martin Bojnec Janos Bojnec Andras Sabjan Stevan Oaszar Andras Glavaes Stevan Benkovics Janos Benkovics Jozsefa dov, Štefko Vinei Kuzma Janos Lopert Bara Gsizsek Ferenca dov. Bozsman Stevan Kiizma Kl&ra Vogrin Janos grabni Puhan Stevan Zadravec Balazs Eiias Janosa dov. Sumak Martin Benkovics Jozsef Benkovics Janos Horvath Stevan Horvath Gjiiri Oaszar Janosa dov. Horvath J6zsef kardindr Puhan Ferencz Horvath Treza Pahan Jula trnaszka Mesterszki bal