prevozom, ki istočasno uporabljajo vozila z manjšo nosilnostjo, se bodo odločala dru- gače kot gozdna gospodarstva, ki imajo tipiziran vozni park z vozili z veliko nosil- nostjo in kakovostno cestno mrežo. Pri iskanju poslovnih odločitev pri pre- vozu lesa bi morali upoštevati naslednja izhodišča: 1 . Postaviti moramo stvarno razmerje na ekonomskih osnovah med številom vozil in številom zaposlenih. Verjetno ta odnos ne bi smel prekoračiti razmerja 1 : 1 ,5. Pri tem obravnavamo vozila z nosilnostjo 20 ton in vse zaposlene, ki so nujno potrebni za vzdrževanje vozil ter spremljanje in orga- nizacijo prevoza. 2. Ce pogoji - cestno omrežje, tehnolo- gija dela v gozdu, to omogočajo, je za prevoz lesa nujno uporabljati vozila s čim večjo nosilnostjo, ki jo dopušča Zakon o temeljni varnosti v cestnem prometu. 3. Pri kakovostnih vozilih je mogoče ra- čunati s sedemletno amortizacijsko dobo in najmanj 450.000 tkm letno. Navede nemu je treba prilagoditi vzdrževanje GTK in or- ganizacijo prevoza. 4. Natančneje je potrebno opredeliti vse prvine stroškov, ki so vključeni v prevoz, GDK: 902:(497.12 Ravnik-Logatec) posamezne prvine vseskozi spremljati ter ob vsakem odstopanju reagirati. Nujno je uvesti evidenco dela brez podvajanja admi- nistracije, ki bo podlaga za obračun osebnih dohodkov vzdrževalcev in voznikov, hkrati pa osnova za spremljanje stroškov in raču­ nalniško spremljanje vozila kot samostojne ekonomske enote. 5. Opredeliti takšno število vozil (GTK), ki bo pri njihovi maksimalni eksploatacijski sposobnosti omogočilo realizacijo v okviru 80% potrebnih letnih prevozov. 6. Glede na vedno večje obremenitve je za voznike potrebno uvesti benificirani de- lovni staž. VIRI 1. Kumer, P.: Ergonomika in racionalizacija prevoza lesa ?-· Rebu la, E.: Normiranje prevoza gozdnih lesnih sortimentov 3. Rebu la, E.: čas in hitrost vožnje pri prevozu lesa 4. Ku re, J.: Poraba goriva pri prevozu lesa 5. Gričar, J., Piskar, S.: Sistemski inženiring 6. Odar, M.: Izhodišče modela optimizacije prevozniške dejavnosti 7. Devjak, S.: Ekonomika poslovanja in optimi- zacija cen storitev 8. Perko, B.: Evidenca učinkov GTK - arhiv GG Postojna Gozdni predel Ravnik (Logatec) Tomaž KOČAR* 1. PREGLED ZGODOVINE LOGAŠKEGA OBMOČJA Na skrajnem jugozahodnem delu ljubljan- skega gozdnogospodarskega območja, med Logatcem in Rakekom, leži na značil­ nem kraškem svetu gozdni predel Ravnik, zemljepisno poimenovan Logaška plan ota. Pred podrobnejšim opisom samega pre- * T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61 000 Ljubljana, Tržaška 2, YU dela Ravnik, preteklega gospodarjenja z gozdovi tega predela in njihovimi dana- šnjimi značilnostmi povejmo nekaj o zgodo- vini širšega logaškega območja. Predeli na Notranjskem so bili poseljeni že v davnini1 že pred prihodom Rimljanov v naše kraje, ko so tod prebivali Kelti- pleme Japodov. (na Blokah blizu Metulj naj bi stalo mesto Metulum, ki ga je l. 30 p. n. š. porušil rimski cesar Avgust, na mestu današnje Ulake pa naj bi bilo japodsko mesto Terpo). V tistih časih je bila kot najprimernejša pot iz alp- skih in panonskih predelov v Italijo že G. V. 6/89 319 znana prav pot čez logaško območje. Pri Godoviču (hrib Jelenšek) so našli sledi keltske naselbine. Kelti so tudi gradili cesto iz Logatca čez Hrušico v Vipavsko dolino, dokončal pa jo je Julij Cezar l. 66 p.n.š. (Logatec- rimski Longaticum, Hrušica- ad Pirum). Po tej cesti naj bi šli tudi Langobardi s kraljem Alboinom proti Italiji. Kasneje od (6. st. dalje) so te kraje poselili Slovani. Močneje so te kraje naseljevali v 14. stole- tju, saj so iz tega obdobja znane posame- zne cerkve: Medvedje brdo (1307), Hlevni vrh (1342), Petkovec (1420), Rovte (1526) in druge ter posamezne graščine - gradovi so seveda tam stali že prej. Podložniki so bili >>pokorni« pretežno Logaški graščini in samostanu Bistra (ustanovljen v obdobju 1255-1260). V 15. in 16. stol. so tudi te kraje večkrat oplenile turške horde. Na prelomu iz 18. v 19. stol., ko je Napoleon osvajal svet, je prišla francoska vojska v naše kraje prav čez te predele: čez Idrijo in Logatec proti Ljubljani in naprej (1. 1797 traja francoska okupacija pri nas skoraj celo leto, l. 1805 tri mesece, nato pa kar od maja 1809 do oktobra 1813, tj. dobra štiri leta- Ilirske province). Ta skromni kraški svet so ljudje skrbno obdelovali, kjer je le bila kakšna ped rodo- vitne zemlje. Majhna zemljišča so bila ogra- jena s kamnitimi zidovi in pozneje je precej opuščenih površin prerasel gozd. Ker je bilo malo zemlje, so bili ti kraji revni. Glavna hrana do 19. stol. so bili proso, oves, bob in sočivje. Kruh iz pšenične ali mešane moke so pekli le ob posebnih priložnostih. Hiše so bile revne in krite s slamo, požari so bili pogosti. Zveze z zunanjim svetom so bile kljub starodavni poti proti italijanskim krajem slabe. L. 1721 je bila zgrajena cesta iz Vrhnike čez Medvedje brdo v Idrijo, kasneje pa so zgradili novo cesto (1752, 1765 ?) čez Logatec, Kalce in Planino v Idrijo; okrajno cesto v Idrijo so speljali l. 1858. Iz Logatca proti Žirem pa so zgradili cesto do Rovt v obdobju 1888-1892, do Žirov l. 1903. Za 11.1 OO m dolg odsek od Logatca do Rovt so takrat porabili 221.300 kron. V 18. stol. je bil les še brez tržne vrednosti, zato so naročali pastirjem, naj uničujejo drevje in širijo pašnike. Ljudje so kupovali le sol, do sredine 19. stol. pa prodajali les za ladje: bordonale in jarbole 320 G. V. 6/90 so vozili v Trst in pri teh prevozih na slabih poteh vpregli tudi do dvajset parov volov (konj niso imeli!). Promet postane živah- nejši po l. 1848 (meščanska revolucija) in ljudje se začnejo seliti v večje kraje, mesta. V Rovtah se pojavi prvi lesni trgovec okrog l. 1860 (Pavel Otrin 1818-1888). Kronist l. 1885 že toži o skoraj popolnoma uničenih gozdovih okoli Hotedršice zaradi premočnih sečenj. Izgradnja železnice Du- naj-Ljubljana-Trst (185Q-1857) je namreč dvignila ceno lesa; močno se razmahne gradnja žag, predvsem parnih, in trgovina z lesom. Vodne žage so bile že prej dokaj številne, a le za domače potrebe, parne žage pa so bile namenjene predvsem pro- izvodnji rezanega lesa za prodajo. Na Ra- keku je zgradil parna žago l. 1847 lesni trgovec Franc Lavrič, v občini Dol. Logatec l. 1889 tudi obratuje ena parna žaga, v Logatcu pa l. 1880 ena parna žaga ter pet vodnih - z lesno trgovino se ukvarjajo štirje trgovci. Glavni dohodek kmetov sta bila takrat živina in les, vendar so bile cene lesa še vedno sorazmerno nizke. Kmetije so se začele zadolževati, več jih je ))prišlo na bobenvsestran- sko<< uporabno lesno maso (iglavci) je imela v prejšnjih stoletjih v lasti Logaška graščina, nato pa graščina Planina (Haasberg) s princi Windischgratzi - vse do konca 2. svetovne vojne. Po l. 1945, ko so bili ti gozdovi nacionalizirani, je z njimi gospoda- rila gozdna uprava Snežnik (Snežnik pri Starem trgu) oziroma GG Postojna - vse do l. 1956, ko je aprila tega leta te gozdove prevzelo GG Ljubljana. Od tega časa dalje gospodari z gozdovi Ravnika Gozdni obrat Logatec oz. TOZD Gozdarstvo Logatec. Do konca 1. svetovne vojne ( 1919) je Windischgratzove gozdove (Javornik, Na- nos, Hrušica, Ravnik) upravljala posebna gozdna direkcija s sedežem v gradu Pla- nina (od zadnje vojne dalje v razvalinah). G. V. 6/89 321 Po 1. svetovni vojni je celotna Windisc- hgratzova gozdna posest z gradom Planina vred prišla pod Italijo (mejni kamen pri mostu, tik pod gradom Haasberg-Pianina), razen revirja Ravnik, ki je ostal pod Jugosla- vijo, s sedežem revirja na Ravniku. Po 1. svetovni vojni je Jugoslaviji pripadlo od bivšega veleposestva Snežnik 1720 ha gozdov, graščinsko upravno poslopje s par- kom in travniki, vse ostalo pa je pripadlo Italiji. Gozdnogospodarske načrte za go- zdove Snežniške graščine so začeli izdela· vati po l. 1890. Za gozdove, ki so ostali v Jugoslaviji, sta bila sestavljena posebna gozdnogospodarska načrta za obdobje 1922-1932 in 1938-1941 . (Šivic, A., Go- zdarski vestnik; 1968, 3/4, str. 116-123.) Kot večina veleposestniških gozdov, so bili tudi gozdovi na Ravniku obremenjeni s servituti, tj. služnostnimi pravicami okoliških vasi. L. 1872 (po kmečki odvezi) so bile te pravice večinoma odkupljene tako, da je veleposestvo kot odškodnino za pravice odstopilo upravičencem znatne gozdne po- vršine. Pred l. 1872 so upravičenci drevje odbirali in sekali brez vsakega reda in načrta, predvsem v bližini naselij, tako da so oddaljenejši predeli ostali neizkoriščani (ohranili naravno zgradbo). Načrtno gospo- darjenje s temi gozdovi sega pravzaprav že v 19. stoletje. L. 1883 so namreč sestavili prvi okvirni načrt. Gozdove so razdelili v več 1 OO ha velike površine- oddelke, lesne zaloge so določili s primerjal nimi ploskvami, deloma na oko, letni etat pa po avstrijski kameralni taksi. V tem načrtu je bilo tudi nekaj napotkov za gospodarjenje s temi gozdovi. Prvo ))pravo urejanje<< izvršijo v l. 1908, ko sestavijo načrt za obdobje od l. 1909 do 1918, tega pa potem podaljšajo do l. 1926. Takrat so izločili oddelke in odseke »normalnih« velikosti in narisali karte (sestoj ne karte v merilu 1 :8640, ka- tastrske mape pa v merilu 1 : 2880). Meje med oddelki so bile deloma umetne (prese- ke), deloma naravne in označene z rdečo barvo, cela gozdna posest pa je bila ome- jena z mejniki - kamni z oznakami (večina jih še danes stoji tam). Izmerili so sestoje (sprva od 20 cm, nato od 15 cm prsnega premera dalje), mlajšim sestojem so lesno zalogo določili na oko. Sestavili so deblov- nice za iglavce in listavce, pri čemer so 322 G. V. 6/90 oblikovali tri bonitetne razrede (uporabili so modelna drevesa za izdelavo tablic ter za ugotavljanje prirastka). Za bukev so deloma uporabili Hufnaglove ))gmotne tablice«, ki jih je avtor sestavil za Auerspergove go- zdove v Kočevskem Rogu. Etat je bil dolo- čen glede na prirastek, stanje sestojev ( !) in razmere na tržišču. Med 1. svetovno vojno so v soglasju z avstrijskimi oblastmi zgradili parna žago (ob železnici oz. ob poti v oddelku 27, tik ob meji z oddelkom 23). Takrat so ves les porabili za predelavo na tej žagi, na panju pa so prodajali le še v najbolj odročnih predelih. Po 1. svetovni vojni je imel žago v zakupu lesni trgovec šutej (ta je imel v zakupu tudi žage kneza Auersperga v Kočevskem Rogu). Po po- daljšku veljavnosti prvega podrobnega ure- janja so revidirali načrt z veljavnostjo 1927- 1936. Ker pa so na tržišču z lesom nastopili veliki zastoji (svetovna gospodarska kriza), so l. 1934 ustavili žagarski obrat na Ravniku ter sečnje v gozdovih. Da bi delavci in gozdarsko osebje ne ostali brez dela, so sklenili opraviti predčasno revizijo načrta. že pozimi l. 1934 in spomladi l. 1935 so izvajali polno premerbo (nad 15 cm prsnega premera), ase je izdelava načrta zavlekla za dve leti, zato jim je Banska uprava v Ljubljani odobrila veljavnost načrta le za obdobje (1938-1942), s pripombo, naj se opravi še vmes na revizija za določitev etata v obdobju 1943-1947. Izmera oddelkov in odsekov je ostala nespremenjena, ker so bile prvotne izmere dobro opravljene. Skupna površina gozdov revirja Ravnik pa se je zmanjšala za površino, ki je bila last delniške družbe Sclabsa iz Trsta (od prejš- nje površine vseh gozdov - 1537 ha, je ostalo v l. 1935 še 1492 ha gozdov in 19 ha ostalih - negozdnih površin). Načrtovalec ugotavlja, da imajo gozdovi nepravilno pre- biralno obliko, ker so pred 1 . svetovno vojno premalo sekali, med 1. svetovno vojno pa le v nekaterih predelih, v ostalih predelih pa prezreli jelovo-bukovi sestoji ovirajo rast mlajšega drevja. Po 1. svetovni vojni so sicer začeli močneje seka- ti, a prepočasi. Tudi sicer so v obdobju 1925-1935 sekali preveč previdno (sekali so staro drevje, niso pa sproščati mladja). Po 1. svetovni vojni so zaradi močnega povpraševanja po tramovih, jamskem in celuloznem lesu močno posegli v tanjše debelinske razrede, a pri tem pazili na pravilno razporeditev izbranih, elitnih dre- ves, ki naj bi posebno ob poteh in cestah dosegla prsne premere okrog 6Q-70 cm. Kjer ni bilo naravnega pomlajevanja, so sadili smreko (tudi podsaditve). Sestoje s starim debelim drevjem so zaradi narav- nega pomlajevanja sekali na golo v progah ali krpah in površine zasadili s smreko. Po ureditvi površin in preračunanju lesnih za- log na površino gozdov iz l. 1935 so ugoto- vili, da je bila lesna zaloga v l. 1935 le za 3516 m3 manjša od one iz l. 1927, s tem, da l. 1935 lesne zaloge mladih sestojev niso upoštevali. Ugotovili so še znižanje lesne zaloge iglavcev v najvišjem debelin- skem razredu in skupne mase iglavcev (kljub temu pa je bilo še vedno prek 39% dreves iglavcev in 36,5% dreves listavcev s premerom nad 40 cm !). Lesna zaloga 1. in 2. debelinskega razreda pa je narasla. Ugotovili so tudi počasnejše priraščanje bukovih sestojev z ozirom na jelove, a je delež bukve v skupni masi vseeno narasel za 1 ,4 %, kar so ocenili za boljše, kot če bi s saditvijo smreke povečevali delež te drevesne vrste. Zaradi tega so predlagali, naj bukve ne odstranjujejo premočno in naj ne izvajajo preveč umetnih obnov s smreko. Dajali so torej prednost naravni obnovi sestojev. Ugotovili so povečan prirastek, kar naj bi bilo posledica manj prezrelega in več mla- dega drevja. Na podlagi teh ugotovitev so izdali navodilo, naj drevje sekajo tam, kjer so sestoji že močno pomlajen!, oz. naj sekajo zrelo drevje, a pri tem ne ustvarjajo praznin. V letih pred 1. svetovno vojno in vse do začetka druge so les prodajali malim in velikim trgovcem, in to izključno na panju. Bukov les, les iz čiščenja in sečne odpadke so porabili za drva oz. izdelavo oglja. Seč­ nje so bile prebiralne v povezavi z oplodni- mi, posebej tam, kjer je prevladovalo de- belo drevje. Ponekod so bile zelo močne (l. 1936 so npr. v odseku 1 a posekali polovico skupne lesne zaloge!). Kjer ni bilo naravnega mladja, so sadili smreko. To se je dogajalo predvsem tam, kjer je prevlado- valo debelo drevje. Zanimiv je podatek o stroških za gojitvena dela: l. 1909 so znašali 1759 kron, naslednje leto že 7728 kron, v letih 1911, 1912 in 1913 pa povprečno po 4321 kron letno; Gospodarska knjiga za obdobje 1909-1918 ima zabeležen tudi dohodek od prodaje stranskih gozdnih proizvodov iz obdobja 1909-1913, in sicer od leskovih obročev, malin, zdravilnih ze- lišč, uporabe cest in za pašo. Za primerjavo navedimo tedanje cene lesa na Kočevskem (fco žaga): 1 m3 hlodovine iglavcev- okrog 200 kron, 1 m3 bukove hlodovine- okrog 1 OO kron, žagan les: iglavci - okoli 350, bukev- 550 kron/m3 . Tako gospodarjenje ni zavrla niti 1. niti 2. svetovna vojna. Sekalo se je ves čas. Italijani so v obdobju 1942/43 posekali pas drevja ob celotni trasi železnice (danes smrekove kulture). V letih 1945 do vključno 1949 so tu izvajali izredno močne seč nje - planska leta! (povprečno so posekali skoraj 16.000 m3 iglavcev letno, listavcev- v >>normalnih« količinah). Te sečnje so presegale letni etat za 200 in več %. V l. 1951 so sicer pričeli z deli na prvem povojnem urejanju teh gozdov, a podatke meritev niso uporabili vse do l. 1959, zato je bil predložen načrt vsled zastaranja podatkov zavrnjen. V l. 1960 začno z »novim urejanjem« in rezultat tega dela je bil načrt, sestavljen za obdobje 1961-1970. Od površine 1523 ha so s polno premerbo izmerili vse drevje prsnega premera nad 1 O cm na površini 1452 ha, ostalim površinam (mladi sestoji) pa so lesno zalogo določili okularno. Prvi veljavni >)povojni« gozdnogospodar- ski načrt ugotavlja za vsa dosedanja obdo- bja (do l. 1960) naslednje: pred 1. svetovno vojno so sestoje premalo izkoriščali (debelo drevje s pretežnim deležem jelke, visoke lesne zaloge, prestara drevje, enodobna oblika, malo pomladka in brez polnilnega sloja listavcev). Pozneje so verjetno uvedli oplodno sečnjo ali goloseke in pri tem prehitro in premočno odpirali sestoje. S tem se je naglo spremenila mikroklima, ki ima bistven pomen pri pomlajevanju jelke. Poz- neje (do l. 1935) so preveč previdno sekali (samo najstarejše drevje). Naravno mladje se je v prepogostem sklepu dušilo in sestoji so začeli dobivati enodobno obliko, kar pa jelovo-bukovim sestojem na kraških prede- lih ne ustreza. Raslinojeda divjad je začela delati po zadnji vojni občutno škodo, zato l. 1962 predlagajo ograditev poskusnih plo- G. V. 6/89 323 w 1\) .p.. pl :c::: CD (O o Preglednica 1: Gozdni fondi revirja Ravnik (do l. 1960). oz. g. e. Ravnik (po l. 1960) Leto: površina gozda Lesna zaloga Lesna zaloga na ha Letni prirastek Letni etat Etat~ lesna (ured. doba} ha iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci lis tav ci skupaj zaloga% 1908 (1908-1918) 1.510,74 262.650 46.328 310.976 179 32 211 7.736 1.196 8.932 2,87 (1918-1926) 1.537,22 (samo za 1.476ha merjenih gozdov) (7.800 1.946 9.746) (3,13} 1926 (1927-1936) 1.537,22 309.932 44.111 354.043 206 29 237 8.762 919 9.681 8.836 450 9.286 2,62 1934/35 (1936-1942) (1943-1947} 1.492,10 302.149 48.378 350.527 203 32 235 9.760 980 10.740 9.600 970 10.570 3,02 za obdobje 1936-1942: 9.041 1.494 10.535 1951 (1952-1961) načrt ni bil potrjen (1942?) 292.820 47.206 340.026 196 32 228 9.786 1.013 10.601 5.830 1.490 7.320 2,15 1960 (1961-1970) 1.523,30 373.826 72.264 446.110 245 47 292 11.080 1.863 12.943 6.769 885 7.764 1,72 februar 1970: sprememba načrta: 7.559 1.720 9.279 2,08 1970 (1971-1960) 1.513,51 387.673 84.566 472.439 256 56 312 1.844 9.373 7.424 806 8.230 1,74 v letu sprememba načrta: 8.130 1.400 9.530 2,02 1960 (1981-1990) 1.515,00 392.776 101.333 494.111 259 67 326 7.236 2.182 9.420 8.130 1.400 9.530 1,93 januar 1967: sprememba načrta: 8.880 1.250 10.130 2,05 Analiza: 1. Površina revirja, oz. gozdnogospodarske enote se bistveno ni spremenila. 2. Lesne zaloge so se pred 2. svetovno vojno spreminjale, oz. izpričujejo težnjo po rasti, po 2. svetovni vojni pa lesna zaloga stalno narašča, razen v prvih letih 2. svetovne vojne- "Planska leta<<, ko je lesna zaloga glede na stanje l. 1935 padla (za 3%); indeks l. 1980 z l. 1908 je 159. 3. Prirastek se spreminja glede na delež najdebelejšega (nizek) oz. tankega drevja {visok), vendar v mejah od 9.000 do 11.000m3, tj. 6,19-7,24m3/ha, razen l. 1960, ko doseže skoraj 13.000m3 , tj. 8,49m3/ha. 4. Letni etat: glede na lesno zalogo se spreminja po posameznih obdobjih od 1,72 l. 1960 {s tem, da se po »spremembi« dvigne na 2,08%) do 3,02% l. 1935, v povprečju ima v obdobju po 2. svetovni vojni vrednost nekaj več kot 2% lesne zaloge. Preglednica 2: Sečnje v obdobju 1909 do 1980 (za obdobje 1921-1927 ni podatkov): Obdobje lglavci Listavci Skupaj Sk. povp. letno Le !no povp. na ha Letni etat li stavci skupaj (10 let) 108.455 43.592 152.047 15.205 10,06 7.800 1.946 9.746 1919-1920 (21eti) 12.296 2.420 14.716 7.358 4,87 1921-1927 ni podatkov! (?let) 1928-1933 (61et) 62.764 5.339 68.103 11.351 7,38 1927-1936: 8.836 450 9.286 1934 ni bilo sečenj! 1935-1944 (10 let) 74.735 15.179 89.914 8.991 6,03 1938-1942: 9.041 1.494 10.535 1940-1945: 10.300 1.060 11.360 SKUPAJ 1909-1944 (razen za obdobje 1921-1927, ko ni podatkov; 1934. niso sekali!) (2Biet) 258.250 66.530 324.780 11.599 1945-1960 (161et) 141.014 31.570 172.584 10.787 brez veljavnih gg načrtov! 1945-1955 (11 let) 108.475 22.830 131.305 11.937 1956-1960 (51et) 32.539 8.740 41.279 8.256 1952-1961: 5.830 1.490 7.320 1951-1960 46.226 20.225 66.451 6.645 1961-1970 (1 o let} 73.459 14.587 88.046 8.805 5,78 prvi »povojni« veljavni načrt: 6.789 885 7.674 febr. 1970 sprememba načrta: 7.559 1.720 9.279 1971-1980 (1 O let) 75.243 11.688 86.931 8.693 5,74 7.424 806 8.230 l. 1976 sprememba načrta: 8.130 1.400 9.530 1. svet. vojna! 1915-1918 (41eta) 42.891 14.721 57.612 14.403 !! 9,53!! 2. svet. vojna 1941-1944 (41eta) 23.923 7.561 31.484 7.871 5,28 >•planska leta« 1945-1950 (61et) 94.788 11.345 106.133 17.689!! 11,79!! !"' 1945-1980 ~ 289.716 57.845 347.561 9.654 O'l Op.: Nekateri podatki so dvojni, a različni, vendar so razlike sorazmerno majhne; nekateri podatki so tudi dvomljivega izvora! Intenzivnost sečenj v% lesne Oo