Slavnosi 1. orlovskega tabora w Mariboru. Slavnosti I. orlovskega tabora, ki so se te dni vršile v našem obmejnem mestu, smemo po vsei pravici prištevati med največje prlreditve na jugoslovanskih tleh, bil je nekako svetovni kongres, na katerega so prihiteli katoličani iz Amerjike, Anglije, Franoiie, Belgjje in naši severni bratje Cehoslovaki. Sprejem hrvatsko katoliškega dijaštva. Ze v sredo zvečer so se pripeljali s posebnlm vlakom iz Zagreba naši južni bratje Hrvati1, Na ko lodvoru so jih pričakovali.in nad. vse navdušeno pozdravili mariborski Orli in Orlice z godbo. Na kolo <lvoru so jih izven mnogobrojnega občinstva Se tudi pozdravili gerent mariborskega, mesta, dr. Leskovar, zastopniki raznih društev in organizacij, zastopnik Sehoslovaških Orlov in OrliCj trije odličnl begunci iz Juga, frančiškanski provincijal s Cresa, župnika Trinajstič in MilončiC. Došle doste, katerih je bilo 1700, je pozdravil v imenu obmejnih Slovencev in v imenu slovens-kega katoliškega dijaštva odvetnik dr. Alojzij Juvan. Naglašal je, da vriskajo naša srca veselja m radosti na tej skrajni meji naše domovine, ko prihajujo tako velike in za sveto narodno in katoliško srvar navdušene množice v osvobojeni Maribor. Odjsdravil mu je predsednik Jugoslov. kat. dij, društva Kolarek. Rekel je: Ena misel, eni cilji nas vodijo Vsi čemo delati, živeti in umreti za veliko nacijonal«o in krščansko idejo. Nato je sprevod odkorakal z godbo na čelu po Alekaandrovi ce^lai na Slom žkov trg, kier so se posamezne skupine porazdeliie na svoje stane. — S posebnira vlakom se je pripeljal tudi križevaCki grško katoliški Skof di\ Dionizij Njaxadi, ki je bil gost našega knezoškofa. Shroslovenska sr. maša pri fr&nčiškanili. Cetrtek ob !48. uri je bral v irančiškanski cerlcvi pred glavnim oltarjem trho sv. mašo v staroslo venskem jezikii grško-katoliški ali unijatski biskup dr. Diouizij Njaradi. Rajsko milodoneee cerkveno petje so pod vodstvom franoiškana patra Klara Horvat iz Zagroba oskrbeli bivši semeniški dijaki iz Križevc. Cerkveno petje je bilo brez spremljanja orgcl, ker grško-katoliški! ;:li unijatska cerkev ne pozna orgel. Sveta raaša, katero je bral škof dr. NJaradi, Je prav gotovo prva sveta maša, katero je bral kak škof v staroslovenskem jeziku v na§i častitltivi baziliJri. Maši koje cerkveni obredi so ze!o zanimivi in >e "v nekaterih delih precej razločuiejo od latinskokatolL«.kih, so z veliko pobožnostjo prisostovali katoliški dijaki rz našega juga. Otvoriter I. orlOTsfcega tabora. Katoliško dijaštvo, katcro se Je v sredo pripeljaio iz Juga, je skupno s katoliškim dijaštvom iz Slovenijg s slavnostnim zborovanjem otvorilo v četrtok predpoldne v Gotzovi dvorani I. orlovski tabor, katerega *e je udeležilo nad 2000 dijakov in dijakinj, Na slavnostno zborovanje so tudi prišli škof križevafiki doktor Njaradi, zastopnik vlado dr. VGrstovšek, ter več drugili odli6nih gostov. Pričitali so begunci iz Cresa nad vse lepo pismo velikega škoia dr. Mahniča iz Cresa, v katercm obžaluje, da sg ne more udeležiti I. orlovskcga tabora v Mariboru. Podajamo samo kratko vsebiuo pisma: Pozdrave jugoslovanskeiuu Jcat dijaštvu, ki se je zbralo v Mariboru pri skupnem nastopa! TGmelj našega pokreta je katoliška vera . jRavno naša omladina j,6 s svojim delom največ pri pomogla k ujedinjenju. Naj bo v Vas zmiraj svgž duh vorskega življenja. Bodimo vsi ne samo dobro poučeni in globokoverni kri&tjani, ampak bodimo tudi praktiCni katolikr. Poziv na vse dijakinje, naj se pridnižijo dijaštvu pri delu, pozdravlja njihovo delno uje dinjenje v organizacijo katoliških dijakinj v ^Sekretarijatu jugoslov. dijaško lige". Z veseljeni opazuje , du se dijaki ne omejijo samo na književni in soc:jalni študij, ampak posvečajo tudi skrb plemeniti zahtevi, petju, glasbi, gportu in gimnastiki. — Orlovstvo Siriti naj bo eno na.ivofijih nalog dija?>tva! Nasprotniki očitajo našemu dijaštvn politično strankarstvo, toda nobenega strahu prod njvmi. V dclu bomo našli mo6 za boj proti nasprotnikom. Bilo je nato vg6 zanirftivih prcdavanj. Viharno pozdravljGn jnastopi škol Njaradi: Le}io, divno, kar sem slišal. Moje misli gredo v !). stolctie; v letu 869; ko sta v jugoslovanskih pokrajinah dolovala sv^ Ciril in MGtod, v 6, stoletje, ko so prišli v naše pokraJinG junaSki pradedJG. Gcdeon jo premagal s SOO^udmi nasprotnike, premagali jih bomo tudi mi, ki nas je že na tisoče. Zelim iz srca, da se VašG VrstG pomnožijo na ,,sto stotina"! Jugoslovansko kat. dijaštvo jg nato poslalo pozdrav regGntu Aleksandru, škoiu dr.: Mahniču, na kar je predsednik zakliučil zborovanJG.- Vsi navzoči so vstali in za;>eli ^Lepa naša dornovina" In ,,Bože pravdG." Tako sg je začol I. slovanski orlovski tabor, Pokazali smo, da smo ujedinjeni Jugoslovani, pokazali srao, da hočemo resno delo in da se no boiirao svojih nasprotnikov kljub njihovemu rogovilJGnJu in psovanju! Prihod in Bprejem tekmovalce?. V četrtek popoldne je došlo v Maribor okrog 200 tokmovalcGv in V65je število dijakov in dijakinj ter fantov v narodni nošl, Na kolodvoru jih jo sprejel z godbo na 6elu sprejerani odbor, odposlanstvo Orlov in Orlic, nakar jih je v imenu odbora pozdravil Vladimir PuŠenjak. kateri je povdar]al ve« liko delo Orla in velike uspehe, katere je to dGlo  povzročilo. Omenil je, da inmjo največ zaslug za pov zdigo Orla vstrajni delavci, h katerim spadajo v prvi vrsti tekmovalci. Z željo, da bi dosegli cilje, katero so si stavili in da bi uspehi tekmG povzdignili cclo orlovsko organizacijo, je zaklical v iracnu pripravlialnega odbora, Slovcncev v Mariboru in ogroiune večinG ljudstva v mariborskem okraju, osobito v imenu obmejnih Slovencev ,TPrisr6no dobro došli". Po govoru se ]e razvil sprevod po Aleksandrovi cesti, Cosposki ulici z godbo na čelu na Glavni trg, čgz dravski most, od kodor so tekmovalci odkorakali na tolovadiščG. Celo pot je mnogobrojno občinstvo nav chišeno pozdravljalo tekmovalce in mariborske OrlG, Orlice in naraSCaj, Tekma ra prvenstvo. V Setrtek popoldne se je vršila tekma za prvenstvo, katere se jo udeležilo pet Orlov, in sicer Jo?et Hvale iz Viča, Ivo KGrmavner iz Ježice, B. Kristan iz Ljubljane, L Lojk iz Viča m P. Rikar iz Ljubliar>e. Ttekraa je bila zelo živahna in navzoče liudstvo jo z veliko napetostjo sledilo težkim tekmovalnim vajam, ki so bile vslcd težkosti euakovredne mednarodnim telcmovalhim vajam. Zborovanja dijaštva. Kot bistven znak I. orlovskega tabora v Mar*boru so bila številna zborovauja našega dijaštva, kot srednješolcev, bogoslovcev in visokošoloev. Naša u ftefia so dijaška raladina kar koprni po želji, da se razlije med narod, da tamkaj širi izobraževalnost in organizacijo. Dijakinje so imele zborovanje v telovadoioi šolskih sester, srednješolci v Narodnom domu, bogos>lovci v desai dvorani Kazina in visokošolin v levi dvorani Kazina. Vseh zborovanj so se udeleže vali tudi naši v Mariboru navzoči škofje. Zborova nja dijakinj se je udeležilo nad 300 oseb ter škof]e dr. Napotnik, dr. JegliO in dr. NJaradi. Veselica katoliškega larodnaga dijačtTa. V čotrtek zvočer se je vršila v Gotzovi dvorani veselica ali komerz našega katoliško narodnega diiaštva. Cela prireditov je bila vzorna, nikJGr najmanjSega noreda. Obširna dvorana jo bila nabito polna. Veselici ali komerzu je prodsedoval narodni poslanec in bivši minister dr. Jankovič, V svojem lGpem nagovoru se je spominjal, kako je bilo nekoč, ko se je So le pričela katoliškn dijaška organizacija. Med učečo so mladino jo biiu \so mrtvol širilo sc je močvirjs, v katerem je dijnStso propadalo. Kar je pa bilo boVSo mladine, jo pritjlo do prepričanja, da je treba vere . Pozival Jp dijaStvo, naj stoji trdo in neomahljivc. Suomnil so je tudi naSega vladarja iii prestolonasiodnika, aakar ]e godba zaig.-ala: MBo2e pravdG*. Za njim provzamG besedo prGvzvišcni gospod knezoškof dr, Mihael Napotnik, V kratkem a jedrna-^ tera in ognjevito prGdnaSanem govoru razvija slcde * č-e misli: Najprej izroča svoj pastirski pozdrav, iz -> raža svoje vesGlje, da so sg zbrali v tolikem štoviln, in povdarja veliki pomen toh dni. Obilno ploskanje ja dokazovalo, kako so bGscdo segle v srca. — Godba ia na koncu zaigrala ,,Hej Slovani!" V imenu Jugoslovanskega kluba )q pozdravil dijaštvo narodni poslancc dr, Hohnjec, katGri je povdarial važnost katoliške mislu Omenil je surovo pobalinsko pisavo ,,MariborskGga delavca", ki ]e popolnonia izgubil razun, da laja kakor ščene. A to naa ne sme motiti. Ker ni vcrskc izobrazbe in verskoga prepričanja, vlada barabstvo. PrGdsednik dr. Janko viS jc nato pozdraVil došlo Amerikance in njihovega voditelja Grdino. Skol dr. Jeglič je povdarjal potrebo vore, življonja po veri in ljubezni, Množica j© sprejela prelepo škofove besede z viharnim odobra vanjGm. Skof dr. Sarič iz Bosne ]« sporočil pozdrave  katollških Bošnjakov. Bekel je: Kar je Orlu solnce»  to je kristijanu križ in mi gremo tudi na križ za ka toličanstvo.  Dr. Loskovar pozdravi v imenu mariborskega  mesta. Sovražniki nas napadajo, ker hočGmo vzposta-  viti, kar jo uničila vojna iri predvsem moralni rod.  Katoli3ko ljudstvo hoče katoliški red državi. Ljudle,  ki nimajo katoliškega prepričanja, znajo samo rušiti«  — Za njim jo govoril urednik Zebot. Omenjal jg pn- hod Cehov. Hoteli smo imeti koridor do Cehov, a ga nara ententa ni dala, Naša katoliška organizacija naj bo dolični koridor. — Anton vGrdina je pozdravil v »- roenu amerikanskih Slovencev. Omenjal Je veliko po- trebe, ki vladajo v Araeriki' po katoliški duhovščini^ Dr. Verstovšek jg pozdravil v imenu pokrajinsko vla- de. Domovina težko čaka delavccv. IMa je obilno v javnem živlienju, mladina naj se pripravi, da bo za- mogla stopiti na delo. Dijaštvo je sprejelo njegov na- vdušeni govor z burnim odobravanjem. Konierza ali pozdravnega vešera so sg udole žili štirje Školje: dr. Napotnik, dr. Jegli6, dr. Sarič m dr. Njaradi ter veliko drugcga odliCnGga obCin siva. Sprejem Čeaosloyakov v Št. Iljn in Mariboru. V petek, dne 30. juMja, z]utraj ob 'A na 7. uro» je dospol posebni vlak čGhoslovaškihi gostov na prvo jugoslovansko posta.io v St. Ilj. Postaja in bližnje biše so bile okinčane s cvetiera, zelGnjem in zastava mi. Ob državni CGsti so bili postavljGni visoki mlaU s trobojnicami. Na slavolbk je bil pritrjen napis :¦ nPrisr6no pozdravjeni v Jugoslaviji!" Na postaji se je zbralo veliko število našega zavednGga obmejnega prebivalstva. Spalir so napravili došlim bratom in sestrara iz severa naši obmeini branitelji — možje in mladeniči, šGntiljski Orli' ia Orlice ter šolski otroci z zastavicami v rokah. Ob dohodu vlaka, ki je bil ves v zelenju, je ljudstvo doSlc goste viharno pozdravljalo. Pred hišo g.Polaka so se nato Cehoslovaki — Orli, Orlice, akademiki, u_ čiteljstvo in ostaJi gostje — skupno okoli 500 oseb po Stevilu, postavili med špalirjem domačinov v vrsta. Z avtomobili so dospeli iz Maribora filani slavnostnega odbora in Zveze Orlov: predsodnik Pirc, Urago Kobi, Pavlln, Zebot, poslanec dr. Holin]ec, dr. Lenart in gospa Kobr. V imonu šentiljske občine je pozdravil tiošle brato in seatre.g. Franjo T h al e r, ki je povdarjal, da kipi srce radosti vsakemu obmejnemu Slovoncii in Slovenki, da so nas posetiLi bratjo z daljnega sovera, ki so z nami ene misli, enega sroa. Nisiuo dobili sicer obliubljGnega koridorja, a Cek in Jugoslovan v bratski zvezi je tisti koridor. ki bo oba naroda pri peljal do zaželjene ožje zveze. Za Orlovsko Zvezo ie pozdravil CehoslovakG br. Piro. Narodni predstavnik dr. Hohnjec jg pozdravil brate Cehoalovake v imenu Jugoslovanskega kluba in vimenu naše politiCne organizacije. Izvajal je: Politično zastopstvo naSega naroda z voliko radostjo porablja prvo priliko, ko so naši češki bratje stopili na tla oavobojeiite in ujedinjene Jugosiavije, da jih prav iskreno pozdravi. Naš pozdrav veljat našim zvesthn zaveznikom in jeklenim sobojevnikora, ki so v državnem zboru nekdanje monarhiJG v zvezi za našimi jugoslovanskimi zastopniki v ostrGm in žele zno doslednem boju pripravili ustanovitev svobodue Ceho-SlovaškG in svobodne Jugoslavijo, Ob prvem sestanku na obmejni, nekdaj od germanstva tako ogroženi severni točki našega jugoslovanskega ozGmlja si svobodni Ceh in svobodni Jugoslovan danes prvtkrat sežeta v roke v prekipečem veselju, da so s toh rok padle tisočletne spone političnega in narodnoga su ženjstva. Brata si sGžeta v roke v potrdilo nGkdanjega in zagotovilo bodo&ega prijateljstva. Ceh in Jugoslovan ostaneta brata in zaveznika za vse naslGdnje čase, ločila jih ne bo ne sila ne obljuba. Ko klifiemo svojim čežkim bratoin: dobro došli!, je ta pozdrav prešinjeu s tem večjim veseljem, ker vidimo pred seboj zastopnike katoliške misli med Ceho-Slovakr, Naj ta misel rasto in se okreplja ter tvori raočGn tcmelj pri notranji gradbi in ureditvi čoho-slovaške ropu blike! jNato je predsednik čcške Orlovske Zveze brat D. o 1 a n s k y predstavil Cehoslovakom voditelja o brambe slovenskih Tieriaopil< župnika Evia-lda Vračko. Cehoslovaki so obmejnega voditelja pozdravliali z veliko prisrčnostjo in navdušenJGm, Gosp. Ev. V r a 6 k o je nato v vznosenih besedah. pozdravil do šJe brato in sestre in povdarjal, da srao bili mi Slovonci na severni meji posebno pa v slovenskem Port [Arturju, enak težak in trpek boj s svojiini sovragi1, kakor Vi tam na daljnem severu. Dve vzvišoni ideji dva visoka in sveta cilja sta Vas in nas vodila v borbi za našo svobodo: narodnost m kršSansivo ! Kdor pri nas ni bil naroden ni bil krščanski — in kdor ni bil krščanski ni bil naroden. UživajtG, dragl soboritcljl, te ure, katere boste živeli na osvobojenih jugoslov. tleh, v radosti! Dobrodošli! Bog Vas živi! V imenu CGhoslovakov sta odgovorila voditelj katoliških Cehoslovakov v Moravi in obGnem zastopnik čcškG republike profesor dr. Sramek ter Slovak iRaška, predsednik slovaškega Orla. Dr. Srainek slovit ljudski govornik in politik, ki velja med Celri to, kar sta pri nas dr, Krek in dr. Korošec, je isla.vii prijazen, gostoljuben spreJGm bratov Slovencev , tor je povdarjal, da jg ravno orlovski tabor v Maribor početek pravo iskreno pobratimije med obema velikima slovanskiraa plemenoma. Slovak R a š k a je povdarjal, da orlovska ideja tudi na tužnem Slovaškem prodira zmagovito naproj in da kmalu nG bo vg6 na Slovaškem sela, kjer ne bi bilo našega Orla. Nato je iz sto in sto grl zadonela mogočna feška himna: ,,Kde domov muj?" PotGm so šentiljske Slovenko pogostilo vse gostG s svGžim pecivom, kruhom, sadjem in raznimi drugimi krepčili. Obdarovale iso jih.tudi s šopki. Cehoslovaki' so bdli ginjeni vslod prisrčnega. in gostolJubnGga sprejGma. Slovo ie bilo tako lepo i-ii tako srčkano, da so sg Ijudje veselja jokali. Avtomobili so nato po cirkniški dolini do Maribora spremljali čGhoslovaški orlovski vlak. V Maribor jo dospel vlak točno ob 8. uri 15 minut. Pred kolodvorom se ]e zbrala ncbrojna ljudska množica, Orli, OrlicG, dijaštvo, razna društva in vsi žg v Maribor dospeli gostje. Zelozniška godba je zaigrala orlovsko himno, nakar je član spreiemncga odbora dr. Kovačič v češkGm jeziku pozdravil doSlo brate in sGstro. Odzdravil mu je čcški poslancc prci. dr. Sramoki Nato se je vršil sprevod po mGstu. Na čelu spre voda ]6 korakalo šest čGhoslovaških Orlov z zastavami. Za zastavami jg korakalo predsedstvo čehoslovaškcga in slovenskega Orla. Za prcdsedstvom so bili uvrščGni zastopniki slavnostnGga odbora, Na lo so sledili štirje čehoslovaški orlovski trobentaši, TrobentanjG jg napravilo na občinstvo radostni utis. Za trobentaši so korakale čehoslovaškG Orlico, ki jih jo bilo okoli 10; za Orlicami jg bila uvrščena godba, za godbo je korakalo okoli 200 čehoslovašaih Orlov .v kroju in več sto drugi-h gostov iz Cehoslovaške. — Nato so stopali naši Orli in Orlice. Tem so sledili akademiki in drugi zunanji udeleženci. Sprcvod se 3e vil po Aleksandrovi- cesti, Slovenski ulici, Gosposki nlici črez Glavni trg in skozi Stolno ulico na Slora škov trg. Kdor je opazoval ta postro in slikovito inno žico krepke, Cile in samozavGstne naŠG mladine, je moral biti vzradoščon in prepričan, da naša organizacija ne sarao procvita, ampak je postavlJGna tudi na zdrava, trdna tla. Tu so nasprotniki lahko spoznali, da je njihovo blatenjo, psovanjo in čhrkanie, osobito n]ih gonja po časopisju, prazen nič zaman vpijodega iz puščave. Z okna škofijske palače je pozdravil Orlo in OrlicG knezoškoi dr. Napotnik. Pred škofovo paiačo so pričakovali Orlo škofjo dr. Jeglič^ dr. Dionizi] Njaradi in še veS drugih, VzkHkanJa, in pozdravljanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Knezoškof doktor Napotnik je v avojem pozdravnem govoru žolel kato liški slovanski mladinski organizacijii obilo božjega blagoslova. Nato jc ljudska množica zapela slovonsko ^Lopa naša domovina"' in Ceški: ^Kde domov mul" ir. MPod Tatro". PotGm so ftehoslovaške Orlico bdko rakalG mod zvoki godbe in burnim obojGstranskim pozdravljanlem v odkaza.no stanovanjG v zavodu šolskili ststcr^ Orli pa v višjo vojaško realko, kjer iih je ob sviranju godbe sprejel ter iskreno pozdravil povel] nik vojaSkG realko, polkovnik Jakovljcnič. Povdarjil ie junaštvo Cehov, ki so Srbi ramo ob ramrpripomo' gli do zmago in ujedinjenja Jugoslovanov. Haina zbortTanja. Skupno zborovanje dijagtva t velild flvora»L Kazlne je bilo nad vae zanimivo. Sprejcla Je bila tudi renoluoija, da ae izvoli voditelja našega naroda dr. K o r o 8 o a ea &astnega člana Jugoslaftttiaka Ailafika aree». ¦•_¦'. j,,,,¦ ¦ ;/;t V dvorani šolskih sester je pa bilo zborovamo katoliških dijakinj. Na zborovanio sta prišla tadi škofa dr. Sari6 in dr. Njaradi. T.udi društvo kateheto\r je imelo številno obis kovano zborovanjo. na katero so prišli tudi škofie dr. Napotnik, dr. Jeglič in dr. Sarič. Na zborovanju ]e mGd drugim govoril katehet M. Medved iz Jareuiue. Orisal jo nalogo orlovstva, ki naj izolika in izobra 7J svojg člane za socijalno krščanstvo. Katehet naj skrbi, da bodo Orli in Orlice tudi vcrno in umstvtmo temGljito izobražeui. Zbor je sprejel sledečo resoiucijo: ..Duhovniki, zbrani na; katehetskem zborovanju 29 julija v Mariboru, uvažuioG škodljivi rplrv krš čanstvu sovražnih organizacij na mladino, soglasno izjavljamo kot svojo vestno dolžnost, podpirati vzgojo krščanskega telovadnega narašfiaja. Da se je boi za naraščaj zanGsel med šolsko mladino in celo žole , najostreje obsojamo in vso odgovornost za pogubne posledice orlklanjamo. Delali' bomo na to, da se ta boj čimprejG odpravi." Ob sklepu zborovanja, katero je vodil prolesor dr. Anton Medvod, je viadika dr. Napotnik priporočal zbranim katehetom božjGga Prijatelja otrok kot vzornika za svojo delovanjG. Sprejem gostov na kolodvorn. Neštete množice ljudstva so v petek celi dan oblegale glavni kolodvor, da vidijo in pozdravijo došle goste. Prrpeljala se je orlovska godba iz Višnjegore na Kranjskem, broječa 24 mož. Veliko zanimanje je vzbudil vlak, ki Je pripeljal v Maribor našo vrle ver sko in narodno zavedne Prckmurce, Muropoljoe, IjutomGrsko okrožje in Medjimurce. Bilo jih je nad 700. .Vlak je vodil župan iz Dolnje Lendave, Božidar Sever. D. Novak iz Ljutomera je pa pripeljal Orle Iju' tomerskega okrožja, Posebno številno je bila zastopana Kmetska zveza za Prekmurje in Zveza prekmvirskfh županov. Vsa čast in slava našim zaveduiin. Prekmureem in Med;imurcem! Z vlakom je prišla tudi slovita ,,svetinjska" godba. Za prekmurskim vlakom Je pripeljal poseben vlak iz Ljubljane nad 1500 Orlov.in Orlic v kroju ter dve godbi. S posebniiu vlakom iz Zagreba je pa prišlo v Maribor velikansko število naših južnih bratov. Posebno veliko je bilo med njimi narodnih noš, kar je napravilo na' vse, ki so videli to prelepG narodne noše, najboljši vti-s, bilo jo to nekaj, kar &g Maribor ni videl,. Obhod po mestu. Na novo došli Orli, konjeniki in Hrvati, gotovo okolt 5000 po številu so se razpostavili' po Kopitarjevi in Kolodvorski ulici. Po dohodu Zagrebčanov se je razvrstil pohod r.a Slomškov trg. Naprej konjenica. njej na čelu Drago Kobi, za njo višnjegorska godba, predscdstvo slovenske in čehoslovaške Orlovške zveze, Orli, trobentači, zopet Orli, Ofrlice, narodno noše itd. Vse v!najlepšein in sijajnem redu. Vrerae krasno, brez vctra, brez prelmdega popekanja solnca. Na Aleksandrovi cesti nas je pozdravljal mogo 6en slavolok/ z znamenji orlovske organizaci]e. Godbe so lgrale, trobentači so trobili, občinstvo \e vsklikalo, vriskalo radosti, meščanstvo nas ]e pozdravl]alo in vsakemu udeležencu jg kipolo radosti srce, Oni mali ljudje^ ki so pisarili proti nam, ki so nas sramotili, so stiskali jezo ustnice in zobe,. Taka ogromna in redovito organizirana ljudska množica jg že sama na sebi to, česar se naši protivniki najbolj bojg. Naj brblja kdo, kar ho5e, res Je, da si ]e Orel s tom prvim večjim poliodom po mariborskih ulicah pridobil nebroj simpatij. Moč in sila naše stranko in organizacijG ni v malenkostnih noticah in napadih, kakor jih priobčuJG dan za dnevom ,,Mariborskr Dela vgc", ampak v resničuem ljudskem delu, Pozdravni večer. ZvGčor se je na 6ast gostom vršil v Gotzovi dvorani pozdravni vcčer. Ogromna dvorana Ie bila nabito polna. Pozdravnega večera so sg udeležili vsi v Maribor došli jugoslovanski škofJG, naš regent je pa poslal kot svojega zastopnika polkovnika BogiCevifia s številnimi štabnimi častniki. Pozdravni večor ali komGrz je otvoril poverjenik dr. Karel Vcrstovšek , katori jo po kratkih pozdravnih besedah izročil predsedstvo predsedniku Orlovske zveze Jožefu Pircu. Med dolgotrajnim in viharnim odobravanjem ]e ta pozdravil zastopnika našega rcgenta Aleksandra,, pol kovnika Bogičcviča. Godba je zasvirala himno „ Bo že pravdo", katero jg zbrano ljudstvo pelo stole. V. dvorano došli francoski telovadci so bili spreJGti z ncpopisnim navdušenjGm, Nad vsg veličastcn in ginljiv je _bil prizor,. ko so francoski telovadci s svojo lepo zastavo v spremstvu za&tav ČGhoslovaškGga in slovenskoga Orla stopili v dvorano. Viharno navdušGnjo ie zabufialo po dvorani, viharnih pozdravov in vsklikov nVive la France," (živijo Francija) ni hotelo biti ne konca in ne kraja* Ginjeni so se zahvaljevali zastopniki francoskoga naroda. Nadaljo jo pozdra\al zastopniko jugoslovansldh Skofov, škofo dr. Napotnika? liubljanskega škofa doktor Jcgliža, dr. Njaradija in dr. Sariča, zastopnike voiaških oblasti, gorenta mariborskoga mesta doktor. Leskovarja, goste iz Cehoslovaško, mod terai posianco dr. SramGkar Kadl6aka in dr. Robarja in zastopnika iz Brna dr. Novotnija. Pozdravil jo zastopnike ameriških Slovencov, zlasti njih voditelja Grdino, Ce^ hoslovaško katoliške SokolG iz Amerike, gosto iz HrTatske, Boane, Heroegovine in Dalmacije. Godlm Ja zasvirala nLiepo naSo domovino", ^Božg pravde". Burne rsklike ie nabito polna dvorana priredila Orlora tz zaeodenega oaemlja, Ko ]e pozdravil 5e ostale gOBle ja godba zagrirala .Naprej zastaTa &lavev, na- kar je udeležnike pozdravil knezoškoi dr, Napotoik,, ki \e sporočil, da je poslal pozdrav rektor katoliškega vseučilišča v Parizu, profesor dr. Baudrillart, Pozdrav tega sloveCega katoliškoga učenjaka je izval voliko navdušenje. Viharrio pozdravljen jq govoril 6e hoslovaški poslanGc dr. Srarnek, ki je naglašal pnjateliske odnošaje med čehoslovaškim in iugoslovanskinr. narodom. Spominjal se je zaslug jugoslovanskih škofov za povzdigo katoliške misli in nesmrtnega doktor Kreka. NjGgov govor je bil od radostnih vaklikov neprestano prekinjen. V imGnu mariborskega mesta ]6 vse udeložnike in gosto pozdravil gerent dr. Leskovar. PoslanGc dr. HohnjGC je govoril v imenn JagoslovanskGga kluba. povdarjal zaželjeno zedinjenia bratov, 6egar izraz je današnji Orlovski tabor, a z nami sg tudi vesele naši sevcrni bratje iz CGhoslovaške. Za oboja je edin spas krščanstvo. Zato pa orlovska misel, ta pristna krščansko-oarodna miael:i zmagaj, kraljuj! V imenu obmejnih Slovencev je pozdra^al goste g. dr. Medved, ki je povdarjal važnost orlovskega tabora za severne obmejne kraje naše Jugoslavije^ Slavja t sobota in nedeljo. V soboto in nedeljo zjufraj med 5. In 6. uro so bile bndnice po glavnih mariborskih ulicah, Sodelova le so štiri orlovsko godbe: višnjegorska, svGtinjskol^utomerska, aemiška in poljska. Na ultcah je bilo vse živo že ob 4. uri zjutraj. Ob 6. uri so izglodale ulioa kakor veliko mravljišče. Vrcme je okoli 5. ure kazalo zelo neugodno. A nebo se je zopet ziasnilo.. Prihod in sprejem minifitror dr. Jankoriča in dr. KoroSča. Ko sg je zvedelo, da sg pripeliata z liubljansskim vlakom zastopnika osrGdnjo vlade v Beogradu , gg. ministra dr. Vclizar Jankovič in dr. Korošec, ja hitGlo staro in mlado na kolodvor, da prirodi mhHStroma svečan sprejem. Med špalirjem Orlov in Orlio sta visoka dsstojanstvenika, spremljana od predsGdnika Orlovske zvGze br. Pirca, predsednika Orla, dra VerstovšGka in okrajnega glavarja dr. Lajnšiča, prf-> gla na trg prcd kolodvorf kjer ]e pričakovala tisoC; glavna množica Orlov, Orlie i-n mladine visoke gos" ta. Ko so se poleglo burne ovaci]er jo pozdravil mi * nistra Vla.dimir Pušenjak ter iima zahvalil za udeležbo pri oiiovskem slavlju. V imenn čehos|lovaškega< Orla je pozdravil dr. Korošca dr, Novotny, kateri ]a povdarjal, da hočGjo češki Orli tudi v bodoče s slovenskimi Orli živeti v tesnem pobratimstvu in se kakor nekdaj skupno bojevati za dosego skupnih ci!jev4 Minister dr. Jankovič sg ]e zahvalil za pozdrav tec nazdravrl SlovencGm, osobito Orlom, v imenu Srbov« Minister dr. Korošec sg je zahvalil zastopniku 6Ghoslovaških Orlov in izrazil željo, da delujeta čehoslovoški in jugoslovanski Orel r v bodoče skupno po začrtani poti. Po govoru ministrov ni hotelo navdušenja občinstva biti konoa. Vskliki ,,živijo Srbi, živijo dr. KoroSec!" niso hoteli ponehati, Nato sta ministra zasedla voz in sg, spremljana na obeh straneh od Orlov in Orlic, odpeljala k slavnostnemu zborovanju Orlov. Zborovanje Orlovske zveze. V natlačeno polni Gotzovi dvorani se ie vršiloi zborovanJG Orlovske zveze, katero je otvorfl predsednik Orlovske zvgzg Jožef Pirc. Viharno pozdrat/ljea je nastopil zastopnik ameriškega Orla g. Grdinft, ki' je izročil odboru hranilno loijižrco z okoli 80.000 K* kot prvo darilo ameriških Slovenccv Orlovski zvezi* Nato je govoril vseufiiliSfini protesor dr. Rozmaa, za** stopnlk čehoslovaškega Orla in še ve6 drugih. Mod tem sta došla na zborovanJG ministra drs Korošcc in dr. Velizar Jankovič, ki sta bila spr^eta z velikimi ovacijami. Minister dr. Jankovič je pozdravil zbor s pri srčnimi besedami. naglašal težkG vojne čase, ki so prizadeli toliko gorja, ki pa je imelo za posledico — združitev jugoslovanskega naxoda., PozdraAdja Orlo kot prve kulturne delavco, ter jih pozivlja, naj raz -» prostrejo svoja krila in pohite na jug. Minrstrov go» vor j6 bil sprejet z velikim navdušenjenu Zborova,njG sta posctila tudi škofa dr. Jegli-6 ia dr. Njaradi, ki sta v iskrenih besedah pozdravila Orlo ter jih pozvala k nadaljnemn vstrajnemu dela. Burno pozdravljen je naio minister dr. Antoa K o r o š e c pozdravil zborovalce ter jc povdarjal ^ da jc orlovski tabor prinesel našim nasprotnikom veliko prcsenečenje. Orel raste, njegovi uspehi so sad trdega boja, a OrGl je prodstavnik boja, vsled 6esan je propričan, da bo tudi nadalje vršil svoje nalogo, kakor jih je doslej. Dr. Kora^ou so priredili zbovovalci viharne pozdravne vskliko, Zbarovanja kat. nčiteljstva. ZgIo častno štcvilo krščansko mislečih učHellevi in učiteljic so je v soboto zjutraj zbralo na mGstnera pokopališču, da tam prisostvujG sv. maši ter hq taka pokloni SlomškovGm spominu. Na zlxjrovan]e, katero se JG vršilo v telovadnici dokliške meščanske šole. Ia prihitelo katoliško mislečG učiteljstva iz vse Jugoslavije. Zborovanje je otvoril predsednik Slomfikovo zvezo Strukelj. Besedo |e podelil poverjeniku dr. Ve*-. stovšGku, ki je izrazil svoje vesolje nad tako narav*« nost velikansko udeležbo, Priznal je pogum, zlastit Stajerskega učitoljstva^ katero je vkljub pritisku priflo v tako lepem ŠtGvilu na zborovanje. Vsi gpvoruJkS iu govornice so izsažali mnogo lopih misli; Zborovanje delavBtra in rokodelcev. Tudi delavstvo in rokodelstvo Je imelo svojai zborovanja. Zborovanja }e vodil zaslužnr voditeli slft* Tan&fcega lcrštenBkegft delaTgtva Jožet GosUaftaK« / Razna drnga zborovanja. Zborovanja so še tudi imGli: Slovenska katoliš¦ka akadGmična liga. Zvoza Marijinih družb in roko¦cielski pomočnild. Vsa zborovanja so bila lepa in ofcilno obiškovana. Zborovanje Orlic. NekaJ nad vse lepega in veličastnega je bilo •aborovaiije Orlic, katerih imamo v Jugoslaviji žo veliiVo čez 1000 Članic, Na zborovanje'Jg prišel tudkmrnister dr. Korošcc, da pozdravi vse Orlice in so iim TKahvali za vgs njihov trud. Zal, da nam prostor no dopušča obširno poročati o tem nad vse lepim zborovanjenu Zborovanie naššh bodočih gospodarskih raderjr Vzhodni AzijL^i . Inžeair Lupša, kateri jo bil< dolgo vrsto let v iVzhodni Aziji, je imel nad vse zanimrvo predavanje o naših gospodarskih zadevah v Vzhodni Aziji, Ig žal, ¦<da vsled pomanjkanja prostora ne moremo o tem otn JSirneje poročati, kar sg bo pa zgodilo ob drugi prilifci. ; j ?*?" Zbcrovanje Kmeteke zveze iz Ormoža. Soboto popoldne je posebni vlak pripeljal čoz 400 članov KmetskG zvgzg iz Ormoža. Ta krajevna organizacija je edina, katera ima lastpo, kaj lepo sastavo. Na kolodvoru jih jg sprejGl Orel. Z godbo in zastavo na čelu so vkorakali na Glavni trg, kjer jih }q pozdravil tajnik Zebot, odzdravil je deželni posla!i ec Meško. Zboroyan}e Prekmnrcev. Ko so Prekmurci zvedoU^ da ho&eta manistra <1r- Korošec in dr, Velizar Jankovič videti in pozdra.viti osvobojene ogrsko SIovGnce, so se naši Prekmur«i zbrali na dvorišču državne gimnaziJG. Zborovanje je otvoril župan iz DolnjG Londave, B. Sever, za predsednika zborovanja so si naši vrli Prekmurei izbrali mnogo zasluženoga župnika Klekla. Zupnik Klekl je v daljšem govoru dal duška veliki radosti slovenskih PrekmurcGv, kateri so sg prvič zbrali na veliki krščanski slovenski manifestaciji v Mariboru Zdai smejo Prekmurci ponosno trkati na svoje prsi In re6i: Mi Preknmrci smo krščanski Slovenci ! Ce¦Ca, ki sg ]G tukaj zbrala v tako velikera štGvilu je kvas, (ki bo prekvasll Prekmurje, da ostane vedno ki*Ščansko in jugoslovansko. Pozdravil je nato ljutomer•skoga dekana za njegove zasluge za PrekmuroG, na yzoča duhovnika Mihaela Goloba in Anzelma Murna iz AmGrike. Ko ]e šg pozdravil vseučiliščnega prolosorja dr, Slaviča, ki si je na pariški konierenci za osvoboditev prekmurskih Slovencev stekel najvGft zasiug, stopita v dvorano ministra dr. Korošec in dok*<ir Velizar Jankovič. Zupnik Klekl pozdravi ob ploskanju in živijo-klici zastopnika osrednje vlado. Prekjonurska deklica. je stopila pred oba ministra, njiitsa izročila kot skromcn dar Prekmurcev, veliko, z zele-o jnim vGnoem okrašcno pogačo, takozvani ,,vrtanck", na njej steklenico rdečega vina. Odilična gosta sta Mla očividno vzradoščGna in sta takoj poskusila rdo«go vinsko kapljico iz Prekmurja, kar je izzvalo gromovito ploskanje pri Prekmurcih. Kot prvi je govoril minister za poijedelstvo dr. Volizar Jankovič, V daližern in krasnem govoru }e v lahko umljivi srbščini i-azložil pomen našega osvobodilnGga boja, čcgar naj:sprednejša straža so ravno Prekmurci in obmejni Slovenci, Ta boj jo končal % zmago in kot znak te amage so mariborski1 dnevi, kjer so sg našli v bratskem objemu Srbi, Hrvati in Slovenci« Sl&vil 36 voditelja katoliškili SlovencGv dr. Korošca, ki io ekupno z Nikolo Pašičom izvojoval končno zmago naših idej. Naglašal je bratstvo edinstvenega jugoslov. naroda brez razlike ver po onem: Brat nara mio, koje vjere bio. Ni treba niti povdarjati, da so sg ude iGženci z navdušenimi živijo-klici zahvalili ministru za lepG in izbrano besode. Načelnik ljutomerskega orlovskega okrožja g. Ur^agotin Novak je nato s 6ust.venimi besedami izroSil ministru dr. Korošcu lopo izdelano diplomo častnega članstva, ki je dokaz hva !e?nosti in udanosti iig samo Muropoljccv, marve«5 sploh vseh pomurskih SlovGncev. Z navdušenjem pozdravljon jg dr. Korošec v krasnem govoru pozdravijal svoje rojake, ki so ohranili v svoji krvi zaved nost in svobodoljubnost- nGkdanjib panonskih kn9zov. IV, ognjevitih besedah }e govoril o moči in bogastvu naše mlado državG, ki ima obilo kruha in močm armado. (,,2ivela armada!") Ravno Orli so in bodo tista predstraža, ki bo vodno stala v prvi vrsti /.a svobodo in Caat ujediniene državo Srbov, Hrvuto" m BlovencGv. Clovek, ki ho5e doseči vspoh v žisr Jonjiu. snora imeti veseljo do življonja. Mora glcdati na zvezde, a nG kam6nja pred sabo. Tako jg tudi z nami * Dar krščanskih Prekmurcev prodstavlja tak simbol: kruK, ki dajG mo5 ih zdravje, in vino, ki pomeni vesolje do življonja, do bojov, do končne zmago v^sokib in krasnih ciljer krščanskega idGalizma. P?9ltiuurci so z velikim Teseljem poslušali krasno izbran govor g. ministra in so veselili, da je njegov prihod napravil iz njihovega zborovanja tako lepo in prisrfino raaaifosiacijo. Manif3stac'ja za srobodo ztscdanega ezemlja. T; lnraku so se zbraio na Glavnem trgu mno žice okrog 10.000 oseb, da izrazijo svojo željo in zahtevo za svobodo bratov v zasedGnem ozemlju, Po tej jnanifestaciji so je razvila v sprerastvu štirih godb baklada jpo raestnih ulicab. Obhod po mesto. T loiflaljo zarana zjutraj že otr prren sritm Je 'bilo po ¦mriborskih alicah, oestah in trgih tako i\^abno drrenie, kakor §a nikdar t. tom ma&t». lagte- dalo je kakor v kakGin čebelnjaku, ljudstva se je kar trlo in ko so zadoneli prvi zvoki godb, ki so oznan jale Mariboru pričetGk tcga vclikega dneva, je že bilo po koncu staro in mlado, ki jc navdušeno pozdravIjalo žtevilne godbe, ki so igralc po mariborskih ulicah in cestah. Po končani budnioi se je začol zbirati narod na določGnih mGstih. Na Zrinjski trg so na le]>ih belcih prisli Orli-konjeniki, krasrie in zale po stave. Njim so sledilo narodno noše. Faniariati-Orli in alegorija na vozu je bilo nekaj nepopisno lepega . Ogromne množicG so bile zbranG v skupini Jugoslov. kmetske zvgzg. V iGpom številu so prihiteli v Mari bor naši vrli Prekmurci in Medžimurci, (^astno so bili zastopani Korošci in narod iz zasodenega ozemlja. NepreglGdnG vrste naših Orlov in Orlic ter naraščaja so korakale z godbanri in fanfaristi po mestnih ulicab Kaj slikovita je bila četa zastavonošev s krasnimi zastavami, zastavonoša Orlov iz zasedenega ozemlja, orjaška in lGpa postava, zal mladenič jg no sil nad vse lepo zastavo, ovito z žalnim jlorom, kar je moralo na vsakega gledalca napraviti bolestno Caroben utis. Poglod na nGpreglednevrste našega OrIa je bil tako nepopisno lep, da je pero preokor no, ki bi le kolifkaj moglo opisali tG prizore. In naSe Orlice! Ob pogledu >na ta cvet našega naroda, na našo Orlo in Orlice, poglod na to avantgardo, je nehalo utripati vsako srco! Kakor arraada kralja Matjaža so korakala ta krdela po cestah in ulicah. Povsod uzorna disciplina, nikjer najmanjšega nereda!' KJG je na svetu kak majhGn narod, kateri bi mogel pokazati kaj takega! Ni ga in ga tudi nikdar ne bo. Marsikalere nemškG Mturnerje" jo že vidcl naš Maribor, toda kaj tacega še nikdar! Vsa okna so bila odprta in šg celo naši Nemci so strmeli in obfcudovali, kaj zmoro naš katoliški narod. Ko Je bila armada nagih Orlov in Orlic ter nebrojnG ljudsko tnnožicG uvrš^Gne v skupinah, katerih je bilo zavsem sGdem, sg jG po doveti uri pričGl sprevod proti GlavnGm tr gu. Ko so žg prve skupine prikorakale na Glavni trg, se Š6 zadnje niti premikati niso začele. Kdo bi mogel prGštGti te tisočG in tisofie Orla, Orlic, vseh društev in organizacij, ki so bile uvrščGne v skupi ne, In poglod na skupino naših bratov in sestor iz noodrešencga dcla naše domovine! Na obrazu vsGh srčna bol in znaki dušGvncga in telcsnega trpljGuja, Naš Maribor jg v ncdeljo nokaj videl, kar Se nikdar poprej, — krdGlo Orlov na konjih. Samo zale jnnaške postave. Kjer koli se je pomikal sprovod proti Glavnem trgu, ni hotelo biti živijo-klicev, vsklikov radosti in navdušenja, mahanja z robci in šopki, nc konca in ne kra]a! Hanifestacijsko zboravanje. Slavnostni sprovod jg prispel v najlepšem redu na Glavni trg. Pri Marijini sohi sredi GlavnGga trga je bil postavljon oltar, pri katGrem jo knezoškol doktor Napotnik opravil tiho službo božjo, Navzo6i so bili sledefii cerkveni knezi: Zagrebški nadškof dr. Bauer, ljubljanski škof dr. Jeglič, vrhbosanski škof dr. Sari(5, križGvački grško-katoliški škof dr. Njaradi, za grebški pomožni škof dr. Prcmuš, škof iz Sinja doktor Malašič, rainister dr. Korošec in drt Velizar Jankovič, ter neizmGrna množica ljudstva v postrih barvah. Med službo božjo jg s spremljevanjem vo"aška godbe pclo ljubljansko povsko društvo ,,Ljubliana" lepe staroslovonske mašno pcsmi. Po končani službi božji jg škof kr. Napotnik pozdravil navzoče cerkvcnG kneze, duhovnike, zastopnike regenta, Orle, OrlicG in vso ljudsko množico. Nato sg Je pričel prvi orlovski tabor, katerega jo otvoril Jožef Pirc. Pozdravi-1 je navzoča miništra dr. Velizarja Jankoviča ter dr. Korošca. Nato je imel irinister dr. Velizar Jankovič slGdeči ognjeviti govor: Zelimo, da bi bil • naši ustavi temeljni kamen pra\aca tudi v verskem vprašanju, Vsi bratje, Srbi, Hrvatje in Slovenci naj imajo pravico, da molijo k Bogu, kakor hočGjo. Slovenci3 čuvajto svojo vero katoliško! ClovGk broz vero Jg prosta žival. Vera je stva verc, ampak svobodo versko, društveno in politično. V naši Srbiji sg pravi: ,,Brat je mio, kojo vore bio " V Srbiji je bilb nekdaj priznano samo pravoslaV6 kot drž. vera, vondar je bil vodja srbske vojske katolik, z znamenjera križa jo šcl v ogenj. Cuvati hočemo versko ravnopravnost. Ravno tako pa tudi politično Gnakopravnost. Nočeroo nikakc nadvl-ado. Nofiemo, da bi bil eden narod višji, drugi nižji. Vsi moramo biti ravnopravni. Glcdati moramo, da bomo močni in silni po eni raisli, čustvovanju in volji, da uas Srbe zaboli, ako Slovonce ali HrvatG ka] zadene in obratno, 6g so Srbi nosrečni, da zaboli tudi Slovenoe in Hrvate. Mi hoOemo vsi eno: eno zemljo, enega vla darja, en parlamGnt, enake zakone za vsg. Tu nara bosto v pomofi vi, Orli in Orlico. Ko pridete domov , povejte svojim domačim besedo brata iz Srbije, da ho čemo vsi eno. H koncu vas prosim, da vsi razutnete moje besede kot toplo resnico, kakor sem Jih govoril. Danes na prvem našom sestanku, ki menimv da n« ho zadnji, vas pozivam in vabira v naše kraje, da se Tedno bolj spoznamo in zbližamo. Za njim je gororil ministor dr. KoroSoc, ki :e mod drugim v svojem govoru povdaril, da ]e vo]na prizadela našim organizacijam — sovražniki so nam napovedali smrt — težke izgube. Toda mi smo bili propričani, da pojdemo t novo življenje, da se zopet rboremo t enotne in Se novejSe vrste. Denea pa ;ira kliemo: EJvo naal Tu smo! Korakati hočomo vedno ¦ aprej! Tu 86 danes zbirajo naši dijaki in naše (ttjakinje, naSe dalavatvo in naffl obrtniki, čofe naSift Oifor In Orllts ae6fota nafia pnmetna druStva lu zlasti našG kmetsko Ijudstvo. Danes vidimo, da nas Jeve«5 nego smo domncvali. Meje naših organizacij so se razširile, mi stojimo danes v Hrvatski ia Slavoniji, v Bački in Banatu, v Bosni in HercGgovmi, na smo v Dalmaciii. V vseh teh krajih napreduje naša orgaoizacija čundaljebolj. Pred vsemi pa imajo taS zmagoviti prapor Orli in Orlioe. Naj polete ter gredo po vsej domovini ter oznanjajo, kamor pridejo, da živimo, da smo močni in da se bomo še krepili. Naprei za našo krSčansko prosv«to! Pred narai vsemi pa Orli in Orlice! Ko je nato govorilo še več drugib. govornikov, je bilo ve!i5astuo maniiestacijsko zborovanje zaklju čeno. Telovadba na Teznn, O popoldanski telovadbi Orlov in Orlic je samo ena sodba: Kaj takcga še v Jugoslaviii ni bilo. Zlasti naravnost vratolomne so bile telovadbe IrancoskiK lelovadcev na orodju. Tudi njihove proste vaje le inoral vsakdo občudovati. Po končani telovadbi so nas našr hrvatski gostje iznenadili v narcdnih nošah 8 plesom kolo, kar je izzvalo ogromno navdušenja. Poverjenik dr. Verstovšek je prefiital brzojavko» prestolonaslednika Aleksandra, v kateri s« zahvaliuje za pozdrav, poslan mu z orlovskega tabora. Po njegovem govoru .je godba zaigrala ,,Božg pravde"^ nakar je bilajavna telovadba zaključena in pred šotori pod tribunami se je razvila prosta zabava. Zb®rovanje Jugosioiranske Kmetske acvezs. Dasiravno so zborovanja ia slavnosti trajala že 3—4 dni, vendar se še naše vrlo slovensko ljudstvo ni utradilo. V ogromaem številu so dospeli zanpniki in zaupnice naše kmetske politične organizacije na zborovanje, ki se je vršilo v beli dvorani bivše nemške Kazine na Slomškovem trga. Prostorna dvorana je bila že pred 9. uro nabito polna vstrajnib našincev iz vseh slovenskih in hrvatskih delov Jugoslavije. Odpreti smo morali tadi vsporedne stranske dvorane in galerije. Zborovanje je otvoril in rodil kmetposlanec in predsednik JKZ Brodar. Za podpredsednika je imenoval kmeta PiŠeka in predsednika sorodne hrvatske organizacije »Seljačke demokracije" Bariča, za zapisnikarja pa tajnika Žebota. Uvodoma je pozdravil navzoče biskupe Jegliča, Šariča in Njaradija, ministra dr. Korošca, prošta Eiaspielerja, mestnega gsrenta dr. Leskovarja, Prekmurce in Korošce. Predsednik je v svojem pozdravnem govoru povdarjal, da je orelstvo cvet in najlepši naraščaj naše stranke. Velika večina Orlov in Orlic je ravno kmetskega in delavskega stana! To je naš ponos in dika naše stranke. '^$-111111 ^* ^^ Hrvatski seljak Belič, M je dobil prvi besedo, je prinesel iskrene pozdrave hrvatskih kmetov sloveaskim. Kmalu bo ogromna večina hrvatskih seljakov organiziraua v hrvatski kmetskt zvezi, ki se imennje hrvatska seljačka demokracijain je del hrvatske Pačke (Ljadske) stranke. Vihar navdušenja je nastal v dvoraai, ko je govornik povdarjal, da so padle meje, ki so ločile hrvatske in slovenske kmete. Živelo hrvatsko* slovensko bratstvolj i<$k §&i *¦¦%$ _ J&ijj Burno pozdravljen je nato govoril minister dr. Korošec. Njegova izvajanja glede političnega položaja, zaaaajega in notraajega, glede razoib zakulisnih spletk, našega fiaaačnega in sploh gospodarskegra položaja, glede našib bodočih ciljev in načrtov, so biia zelo zariimiva. Iz dr. Koroščevega govora, ki je bil opetovano prekinjen z viharjem odobravanja, so dobili naSi zaupniki dragocenih navodil za svoje delovanje med Ijndstvom^ %*"! W^^SSKIIB «>*„¦% Nato so govorili: poslanec Vesenjak o državnem proračunu in o davkih, Hrvat Barič o edinstvenosti brvatskih in slovenskih kmetov, žnpan Krajnc o dolžaosti somišljenikov do stranke, dr. Kulovec o organizaciji Kmetske zveze in o taktiki stranke. Škof dr. Jeglič je slavil požrtvovalnost in neustrašenost našega Ijudstva v boju za krščansko ia narodno stvar. Kmet Miha Brenčič je ntemeljeval in predlagal resolncije: 1) proti žaljeaju kmetskega Ijadstva po nekem tajnem vojaškem povelju. 2) Vlada naj za nobeno ceno ne dovoli ukiniti koroške demarkacijske črte. 3) proti laškim grozovitostim v Primorjn. 4) proti nemškim nasilnostim v ozemlju jRadgone in Špilja. 5) odobravamo stališčo naših poslancev glede izvoza. 6) doroli naj se prost izvoz živine; izvoz naj se da zadragam. 7) zahtevamo proat in neoviran izroz sadja. — Zborovanje je trajalo 4 ure. Napravili bo se razni ražni gklepi za nftše politično delo.