Poštnina plačana v gotovini
Delavska
enotnost
Župančičevo delo pomeni neumorno graditev resničnega kulturnega Uka naše domovine
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto V. — Št. 24.	Ljubljana, 17. junija 1949	Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din
OTON ŽUPANČIČ. PRTI SLOVENSKI LJUDSKI UMETNIK UMRL
Čisto kratko fe bilo sporočilo Pred-fdstva vlade Ljudske republike Slove-~*>® dne 11, junija tega leta, »da je da-,es U. junija 1945 ob 5. uri zjutraj umrl l”venski pesnik Oton Župančič, ljudski . ®inik, član Prezidija Ljudske skup-FL»eT BBS, poslanec Ljudske skupščine vršn *n Bjudske skupščine LRS, član Iz-odbora Osvobodilne fronte Slo* s tj . ' član Slovenske akademije znano-sU}j’a umetnosti itd...čisto kratko, pr ’ a je vendarle povedalo mnogo, n-ilt	Posedale- je, da je umrl pes-
rod'	se ie tako povezal s svojim na-
kjjj °,rtl> da je stal z njim v njegovih tež-aQ ,ln dobrih dneh, da je ugasnila oseb-tjV,;' ki je dala pečat slovenski kulturi ki .,Setega stoletja, in da je umrl človek, Sv !e svoje življenje posvetil in daroval °’emu ljudstvu.
So <	®° ga položili na mrtvaški oder,
Ou ® tisoči in tisoči poslovili od njega. stc ®trok, ki jim je dal toliko svojega «o rudarjev, plavžarjev, tovarniških tijjf^ev, kmetov, delovne inteligence do »3*1 predstavnikov naše oblasti — g!4'j 'ki in potrti, so mu poslednjič po-ie j ' v obraz, kajti zavedali so se, da 'te^° dajalo njihovemu življenju in paj '1 borbi pobude, poguma, saj jim je Bajj^. iunašlvu, o svobodi, o pravici v
bo kdaj pomlad, e bo napotil zor; ahrat volčji zbor ^ide lovce klat:
P'tani tez Savo, plavaj čez Dravo — za zob in glavo za glavo!«
je ležal miren in spokojen. Tih sHiH ’ jnladosten in lep, kot da mu je f:0sti °.dvzela masko starosti in utruje-kako, t®. ležal pred tisoči in tisoči očmi, Seni govoril: »Dopolnjeno je — vse q, 1,1 povedal®
. ?8 J11 Župančič u- ------—. ,-------
''Ve] „ Vinici v Beli Krajini. Sprva je
dirat zgodovino in zemljepis na Dunaj. Tu se je družil predvsem z Ivanom Cankarjem, pa tudi z ostalimi slovenskimi in hrvatskimi književniki. Mnogo je razmišljal, bral, študiral in širil svoje obzorje, spoznaval umetnine drugih narodov in se izpopolnjeval — ob počitnicah pa se je vračal v Ljubljano, kjer je sta-
noval v cukrarni s pesnikom Murnom, ki ju je vezalo najgloblje prijateljstvo. Leta 1992. je končal filozofsko fakulteto in je že 1, 1903. začel poučevati na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Profesorski poklic ga ni prevzel. Bolj in bolj se je jel posvečati pesništvu in tako je leta 1995. odšel v Pariz, kjer je zasnoval svojo veliko »Dumo«, v kateri poje tudi o naših izseljencih.
Od leta 1908. do 1910, je bil domači učitelj pri nemški plemiški družini v Bregenzu, Wiirttembergu in v drugih krajih Bavarske, nekaj časa pa tudi na Tu-rinškem. Nato se je stalno naselil v Ljub-Ijatti. Leta 1912. je bil dramaturg Deželnega gledališča, leto kasneje pa je prevzel po umrlem Aškercu arhivaistvo mestnega arhiva. Tu je mnogo delal. Poleg svojega lastnega ustvarjanja je začel tudi s prevajanjem iz svetovnega slovstva, kar je še stopnjeval, ko si je leta 1913. ustvaril družino.
Po svetovni vojni je postal dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani, nato pa njegov upravnik, kjer se je zanimal za slovensko dramo in slovensko gledališko umetnost. Ko ie bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti, je postal njen redni član, obenem pa je vodil Zavod za kulturo slovenskega jezika, postal pa je tudi dopisni član Jugoslovanske akademije v Zagrebu m Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu.
V n »rodno-osvobodilni borbi ie Oton Župančič stopil na stran delovnega ljudstva, ki se je borilo pod vodstvom. Komunistične partije za narodno in socialno svobodo, pošiljal je borcem svoje pesmi. Id so bile recitirane na stoterih mitingih in so budile vero v pravičnost narodno-osvobodilneda gibanja, dajale pogum in visoko dvigale zavest; pa tudi Po zmagi se je Oton Župančič ves predal borbi za socializem, pel je delovnim brigadam. naši borbi za naosvoboj^ne kraje, spremljal je ves naš politični razvoj in še 26. maja letos poslal pozdrav II. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, kjer pravi, da se zaveda velikega pomena, ki ga ima Zveza sindikatov za politično izobrazbo najširših množic in s tem za socializacijo naše domovine. Ta pozdrav je tudi njegov poslednji rokopis. Zadnje S’ i;e besede je zapisal delavskemu razredu.
*
Župančičevo delo fe ogromno. Leta 1899. je izšla njegova »Čaša opojnosti«. Naslednje leto »Pisanice«, Pesmi za mladino, leta 1904. »čez plan«, 1908 »Samo-
govori«, leta 1913, »Lahkih nog naokrog«, leta 1915. »Sto ugank« in »Ciciban in še kaj«, leta 1920. »Mlada pota« in »V zarje Vidove«, nato pa je izšla leta 1924. »Veronika Deseniška«, tragedija v 5 dejanjih. Vmes in pozneje pa so sledili pre-- vodi Shakespeareja, Kreidolfa, Charlesa Dickensa, Maupassanta, Daudeta, Che-sertona, Flauberta, Anatola Francea, Schillerja, Edmonda Rostanda, Balzaca, Hamsuna i. dr. Po osvoboditvi je izšla njegova zbirka »Zimzelen pod snegom«. V počastitev njegove sedemdesetletnice sta lansko leto izšli dve knjigi: «Sto pesmi« in »Veš, poet, svoj dolg«.
rt
Župančič, mojster slovenske besede, ustvaritel; naše klasične lirike, veliki mladinski pesnik — je mrtev. Njegovo delo pa bo ostalo med nami, bodrilo nas bo, dvigalo — veliko in zadnjo sodbo nad njim pa bo izrekel sodnik — čas. In sodba bo padla Otonu Župančiču v dobro, saj že raste mladi pesniški rod,
ki mu je on bil učitelj in vzgojitelj in
ki ga je imel tako rad.
veliki borbi pa, ki jo vodijo zdaj proti nam razni državniki sveta, naj nas spremljajo Župančičeve besede:
»In vi, ustvarjalci novih misli, graditelji stavbe bodočnosti, pisaitelji in. znanstveniki vseh jezikov sveta, ki stojite za svobodo misli, govora in tiska, za samoodločbo narodov, prijatelji, ki smo se znašli prav tukaj na jugoslovanskih tleh pred leti na skupni fronti zoper nemški nacizem, poglejte naš položaj, poslušajte klic nas pisateljev maloštevilnega naroda, povzdignite svoj glas povsod, kjer imate svobodo, besede, in povejte mogoč-njakom tega sveta, ki mislijo, da se smejo igrati z usodo šibkejših, čeprav krepkodušnih narodov, povejte jim, da so nad vsako silo nedotakljive ideje človečanstva, ki ne sme biti nikjer in nikoli žaljeno, kar se sicer prej ali slej maščuje nad žaljivcL«
ZADNJE SLOVO OD VELIKEGA UMETNIKA
Tudi zadnji dan, dan pogreba našega ljudskega umetnika Otona Zupančiča, je pokazal vso veliko ljubezen našega naroda do pesnika, ki je s svojim velikim ■ srcem stal vse življenje ob strani svojega ljudstva. Že ko so prenesli krsto z mrtvaškega odra iz dvorane predsedstva vlade pred palačo ob desetih dopoldne, so bile zbrane velike množice ne samo ob poslovilni svečanosti pred predsedstvom vlade, temveč po vseh ulicah, koder bo krenil žalni sprevod proti pokopališču. Pred krsto samo so se poslovili od Otona Župančiča poleg njegovih naježi ih domačih še: član Politbiroja CK KP Jugoslavije, podpredsednik zvezne vlade zunanji minister Edvard Kardelj, sekretar Politbiroja CK KP Slovenije, predsednik vlade LRS Miha Marinko s člani Politbiroja in CK KPS, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Josip Rus, predsednik Ljudske skupščine
spremljal, sodeloval je v njem po svojih močeh, zasledoval je napredek obnove, posegal je s svojo besedo v vse važne dogodke naše nove ere. Bil je odločen pristaš socializacije našega življenja in vsega, kar je ljudska oblast uresničevala v našem življenju. Bil je globoko preverjen v pravilnost poti, po kateri teče naša nova zgodovina in je neomajno zaupal našemu državnemu vodstvu.«
Po govoru Josipa Vidmarja je v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti in v imenu ljubljanske univerze, katere častni doktor je bil Oton Župančič, spregovoril dr. France Kidrič, nato pa se je razvil pogrebni sprevod. Na čelu sprevoda so šli: pionirji, pesnikova varovanka — vojna sirota, zastopniki Zveze sindikatov in zastopniki Zveze borcev. Sledili so jim mladina, ki je nosila vence, katerih je bilo nad 300. Godba JA je igrala žalostinke, za njo so mladinci in
J9/8 6 Župančič se je rodil 23, januarja *ivej ;a Vinici v Beli Krajini. Sprva je Mer aa .Vinici, kasneje pa v Dragatušu, /1 je . 1® njegov oče pečal s trgovino, ^etjj Ut*' hodil dve leti v ljudsko šolo, ajestu a.2.rcd pa je že obiskoval v Novem tolaži;'16«®® >® tudi leta 1888. vpisal v ®{ritni m?-' k® tu je začel s prvimi pesni-■ lite- , Us' 'n se seznanjal s sloven-jV^azi; a ,0, Ko pa je po četrtem letu e!’® n-Ji ?.ri^®t v Ljubljano, kjer je sluti	,se i® že spoznal s
, stno „re,e™' Ča je tako vzljubil, ?e8a veln,°Zne,e dobili čudovite prevode '® ‘udi	.dramatika. V Ljubljani se
Fa je	z Ivanom Cankarjem, ki
6 že i^el v »Ljubljanski zvon«, kjer ?n®!sih L?'im°Jolec prvič nastopil, v po-^dnik P 0917-1919) pa nm je bil t o maturi leta 1896. je šel štu-
^	(TiJi
M**-	yVl/l
4AA*	-Ae vU? UuDrtAA/.
$ t&o //f /uA«*uJ3A*JL, jh S ^ oia,
’ AL ^ ti
' člR,	f
yy2 & j	^ /
s /_/	/Ci
/C. 2s\
Krslo s posmrtnimi ostanki Otona Župančiča so iz Predsedstva vlade i pq
SMfKsts-as
MLO Liubliane Matija Maležič, književnik Miško Kranjec in pesnik PMatej Bor
v 1
/ Eden izmed zadnjih Župančičevih rokopisov je pozdravno pismo, katerega je poslal II. kongresu ZS Slovenije
LRS Ferdo Kozak, zastopniki JA, člani IOOF Slovenije in zastopniki Zveze borcev, Zveze sindikatov in drugih organizacij.
Navzoči so bili tudi zastopnik zveznega ministra za znanost in kulturo Pu-niša Perovič', direktor Instituta za družbene vede Boris Ziherl, naš rojak ameriški pisatelj Louis Adamič, zastopnika Zveze književnikov Ivo Andric in Čedo-mir Minderovrč, zastopniki književnikov iz Hrvatske, Makedonije, Bosne in Hercegovine in Črne gore, zastopnika Srbske akademije znanosti in umetnosti, zastopnik Jugoslovanske akademije v Zagrebu minister Babič, kipar Anton Avguštinčič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič' s člani, rektor Ljubljanske univerze dr. Anton Melik s člani, člani Društva slovenskih književnikov, profesorski zbori, člani Slovenskega narodnega gledališča, predstavniki kulturnih in znanstvenih ustanov itd., itd.
Pred začetkom pogreba se je od Otona Župančiča poslovil predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS Josip Vid mar, ki je med drugim poudaril, da se je Oton Župančič v začetku druge svetovne vojne zavedal, da »bo zmaga odpora, zmaga Komunistične partije v enem zamahu postavila i njegov narod i narode Jugoslavije v vrsto najnaprednejših narodov sveta, v vrsto tistih občestev, v katerih se snuje in kuje bodočnost človeštva.« Nadalje je dejal, da je Župančič po osvoboditvi spremljal novo življenje z mladostno pozornostjo. »Ne samo
mladinke nosili 100 Župančičevih del, originalov in prevodov Tik pred krsto so slovenski književniki nosili odlikovanja umrlega pesnika: Red narodnega os-vobo-jenja I. stopnje in Red bratsl,a in enotnosti I. stopnje. Sledil je pogrebni voz. Za njim je stopala njegova družina in sorodniki, zatem so šli predstavniki Partije, ljudske oblasti, republiške delegacije, delegacije množičnih organizacij, člani akademij, univerze, Društva slovenskih književnikov, Slovenskega narodnega gledališča, delegacije oblastnih in okrajnih ljudskih odborov, Narodna milica, mladinska delovna brigada Otona Župančiča, pionirji, člani raznih ustanov, sindikatov in tisočglava množica, ki se je hotela posloviti od umrlega pesnika.
Ob grobu, kjer že počivajo Dragotin Kette, Josip Murn in Ivan Cankar, se je od pesnika poslovil zastopnik zveznega ministrstva za znanost in kulturo Puniša Perovič.
Za njim sta govorila še književnik Ivo Andrič m pisatelj Miško Kranjec, ki sta oba orisala veličastni lik velikega pesnika, ki j e bojeval boj, ki je sestavni del borbe vseh delovnih ljudi sveta za svobodo, za kruh, za dostojanstvo človeka.
govorih je moški zbor Slovenske filharmonije zapel žalostinko, nato pa so najbližji mu posipali prst na njegovo Oh grobu so sc poslovili tudi Ed-v.a, Kodelj, Josip Vidmar in Miha Marinko za njimi pa še ostali — in tako ie bilo telo Otona Župančiča za zmeraj sprejeto v svobodno slovensko zemljo..
Zmagov to so izpolnili prvo polovico proizvodnega plana za leto 1949
V dneh pred zaključkom prvega polletja tretjega planskega leta — prve polovice naše petletke, se v naših podjetjih še stopnjujejo borba in napori za izpolnitev in preseg proizvodnih planov. Tekmovanje se je še bolj zaostrilo in vsak dan nam prinaša nove delovne zmage. Te zmage in uspehi so v nemajhni meri rezultat Sindikalnih kongresov, ki so sprejeli med svojimi sklepi kot najvažnejšo nalogo prenašanje izkušenj iz kolektiva v kolektiv. Proizvodna posvetovanja po kolektivih in posebne ekipe, katere so sestavile sindikalne organizacije za medsebojno pomoč med podjetji, so marsikje spremenile mnenje, da ni mogoče doseči polletnega plana.
Med podjetji, ki delajo že za drugo polovico petletke, je tudi
Obrat jeseniške železarne
Obrat elektropeč v železarni Jesenice je 12. junija dopoldne izpolnil proizvodni plan in to z novo kakovostjo legiranega jekla.
Tovarna dušika v Rušah
je 10. junija presegla plan v vrsti najvažnejših proizvodov. S tem, ko je presegla plan proizvodnje nitrofoskala za 23 odstotkov, je omogočila pravočasno dobavo tega umetnega gnojila v večjih količinah, kot določa plan. Polletni plan so presegli tudi v proizvodnji umetnega korunda, amonijnka, kisika, ace-tilena itd.
Med kemičnimi tovarnami Slovenije je izpolnila polletni plan tudi papirnica v Radečah in Tovarna »Donit« v Medvodah.
13. JUNIJA JE MARIBORSKA TOVARNA UMETNIH BRUSOV SWATY IZPOLNILA POLLETNI PLAN
Tovarna umetnih brusov v Mariboru je 13. junija izpolnila polletni proizvodni plan. Trud in napori, ki jih je delovni kolektiv tovarne umetnih brusov v Mariboru vlagal od začetka leta za čim uspešnejše izpolnjevanje proizvodnega plana, so rodili lepe uspehe. V ponedeljek 13. junija ob enajstih so izpolnili polletni proizvodni plan in s tem dosegli novo delovno zmago pri tekmovanju, da si obdržijo prehodno zastavo ministrstva za industrijo ter naslov »Zaslužnega delovnega kolektiva kemične industrije LRS«.
Mežiški rudarji
so kljub povečanemu planu izpolnili plan proizvodnje svinčene rude za prvo polletje že ?. junija. Tik pred izpolnitvijo plana pa je tudi topilnica svinca.
Tovarna gumija v Kranju
je izpolnila polletni plan po količini 23, dni, po vrednosti pa 28 dni pred rokom.
Pivovarna Union Ljubljana
je 14. junija izpolnila tudi plan proizvodnje piva s 101 %. Plan proizvodnje kvasa, ki ga je dosegla že v začetku meseca, pa je medtem presegla za 24%.
Tovarna verig Lesce izpolnila polletni plan po vrednosti
Tovarna verig v Lescah je sporočila GO ZSS:
»Sporočamo vam, da je tovarna verig Lesce pri Bledu 16. junija ob 10.30 izpolnila polletni proizvodni plan po vrednosti.
Borili pa se bomo. da čim više presežemo polletni plan.«
Kolektiv tovarne verig Lesce.
Predsednik GO ZSS jim je na to sporočilo brzojavno odgovoril:
»Čestitam vašemu kolektivu ob izpolnitvi polletnega plana po vrednosti. Nadaljujte svojo borbo Za prekoračenje polletnega plana.<
S Titom v socializem!
Predsednik GO ZSS Rudolf Janko
LIP ŠT. PETER NA KRASU IZPOLNIL POLLETNI PLAN Delovni kolektiv Lesno industrijskega podjetja št. Peter na Krasu se je obvezal, da bo polletni plan podjetja izvršen do 15. junija 1949.
Z medsebojnim tekmovanjem med LIP-i pa je lesno industrijski obrat žaga št. Peter na Krasu izvršil polletni plan dne 2. junija 1949, to je 13 dni pred rokom. Na ostalih dveh LIP-ih pa se borba za izpolnitev polletnega plana v zadnjih dneh vedno bolj zaostruje, da bi zadostili planskim obveznostim.
Za drugo polovico petletke
dela 7 kovinskih kolektivov v LR Hrvat-ski. Kolektiv tekstilne tovarne v Čakovcu je izpolnil petletni plan 7. junija, tekstilna tovarna v Leskovcu 5. junija, tekstilci »Trikotaže« v Pulju pa 6. junija.
Tudi vse rafinerije nafte so izpolnile polletni plan
Rafinerija v Sisku je izpolnila svojo polletno plansko nalogo 18. maja, rafinerija na Reki pa 3. junija. V naših rafinerijah bodo letos proizvajali iz nafte tudi avionski bencin ter olje za motorje in transformatorje.
Rudnik Jelašnica je med zmagovalci polletnega plana
22 dni pred rokom in 4 dni pred obveznostjo je kolektiv rudnika Jelašnica izpolnil polletni proizvodni plan premoga.
Turbine hidroelektrarne Boris Kovačevič v Besni
že 32 dni delajo za drugo polovico petletke, delovni kolektiv usnjarske industrije »Proleter« 19 dni, tovarne cementa v Pulju 23 dni, tovarna papirja na Reki 20 dni. Svoj plan so izvršili tudi 21 dni pred rokom delavci istrskih rudnikov boksita v Rovinju.
Zmagala je sindikalna podružnica ML0 Ljubljana
Na predlog sindikalne podružnice MLO Maribora je sindikalna podružnica Tajništva MLO Ljubljane sprejela 40 dnevno medsebojno tekmovanje v čast II. kongresa ZSS. Rezultate tega tekmovanja je pregledala in ocenila Komisija za izboljšanje dela pri Republiškem odboru sindikata uslužbencev državnih administrativnih in pravosodnih ustanov ter ugotovila, da je iz tekmovanja izšlo kot zmagovalec članstvo sindikalne podružnice Tajništva MLO Ljubljane.
Uspeh je rezultat temeljit? priprave, izvedbe podrobnega tekmovalnega načrta, njegove razdelitve na posamezne dekade ter medsebojnega tekmovanja vseh sindikalnih skupin podružnice.
Kakšni so rezultati tekmovanja v Ljubljani?
V	40 tekmovalnih dneh so se člani sindikata Tajništva MLO Ljubljane udeležili 53 študijskih sestankov s skupno udeležbo 743 članov. Za poglobitev in razširitev- znanja, pridobljenega v strokovnih seminarjih, so organizirali še ^ posebne strokovne študijske krožke, ki so se vršili tedensko.
V	času tekmovanja so ustanovili pev-sl zbor, ki je že nastopil na proslavi 8. obletnice ustanovitve OF ter 1. maja.
Priredili so 49 kolektivnih obiskov gledaliških oziroma kino-predstav s skupno udeležbo 732 članov.
V	času tekmovanja je bilo v dnevnem, sindikalnem ter lokalnem frontnem tisku objavljenih 41 dopisov odn. prispevkov članov sindikalne podružnice Tajništva MLO Ljubljane, torej dnevno povprečno 1 prispevek.
Člani so se udeleževali tudi strokovnih, političnih, kulturnih itd. poljudnoznanstvenih predavanj m sicer se je 108 članov udeležilo skupno 16 predavanj v 40 dneh.
V	iizkulturne aktive se je vključilo 39 novih članov, ki se sedaj redno udeležujejo fizkultumih vaj.
Tudi v prostovoljnem delu so se člani sindikata izkazali, saj so v kratkem tekmovalnem času opravili skupno 1380 prostovoljnih delovnih ur na stavbiščih ter pri kapitalni izgradnji na mestnem posestvu »Jesenkovo«.
Z uspehom so tekmovali tudi na področju štednje in znižanja upravnih
stroškov.
Mariborska sind. podružnica MLO ni tekmovala in ni dosegla nobenih rezultatov pri ustanovitvi pevskega zbora, v dopisništvu ter v aktivizaciji novih članov v fizkulturo.
Opekarna Bukovžlak na čelu celjskih opekarn
Grafikon žgane in nežgane opeke po-kazuje precej iznad 100%. Tako visoko so se povzpeli stolpiči, da niti nimajo prostora na deski, temveč so procenti napisani kar na deščicah samih. Malo dalje, okoli tovarne, vidimo grafični prikaz v praksi. Po vsem dvorišču, v sušilnicah— povsod, kjer je kaj prostora, sama opeka — pol milijona je že gotove zložene. Čaka samo na odvoz, da bo uporabljena za kapitalne gradnje, za kmetijska poslopja, stanovanjske hiše itd.
Zakaj pa prednjači ta opekarna? Prav za prav eno-stavna zadeva. Tovariš obrate vodja se je z delovnim kolektivom že v zimskem času pripravil na sezono. Namesto, da bi delavce odpustil, kakor so storile druge opekarne, je z njimi do podrobnosti uredil obrat. Prav posebno
dobro so rešili problem talne vode, ki predstavlja največje težave. V Bukov-žlaku te nadloge ni — celo v deževnih dnevih je jama sposobna za delo, produkcija ne zastaja. Problem je novatorsko rešen z odtočnimi, načrtno izpeljanimi jarki, ki odvajajo vso odvisno vodo in držijo teren primemo suh.
Enostavna stvar, bi rekli, in vendar se je moral nekdo spomniti tega. »Plan bo predčasno izpolnjen,« pravi obrato-vodja, le odvoz opeke nas skrbi. Dispozicijo že imamo, toda ne pridejo po opeko, mi pa tako nujno potrebujemo prostor. Koliko nepotrebnega prekladanja, koliko stroškov nastane zaradi take malomarnosti.
Nujno je, da vsak izpolnjuje zadane mu naloge v celoti in pravočasno. Plan sam po sebi bo in mora biti izvršen, ker smo se obvezali, ker smo za to sposobni in ker je izvedba edino nam samim v korist.
Naša socialistična trgovina ima pravilno vlogo v našem gospodarskem sistemu
12. junija se je začel v Zagrebu II. kongres sindikata delavcev in nameščencev trgovskih podjetij Jugoslavije. Kongresu sta med drugimi prisostvovala član CK KPJ in minister za trgovino in preskrbo zvezne vlade Osman Karabegovič in sekretar CO ZSJ Miša Pavičevič.
V	imenu CK KPJ in zvezne vlade je pozdravil kongres Osman Karabegovič. Med drugim je poudaril veliko skirib in napore našega državnega in partijskega vodstva, da bi se izboljšalo življenje delovnih ljudi in da bj naš delovni človek, ki gradi socializem, tudi občutil vse prednosti' te nove družbene ureditve- Poleg vseh razumljivih težav, ki se pojavljajo pri gradnji neke nove družbene ureditve, pa hočejo nekateri ljudje iz socialističnih držav Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, preprečiti izgradnjo socializma pri nas, čeprav s tem teptajo vsa ljudska načela, čeprav se izneverjajo tistemu, kar je bilo vedno sveto v delavskem gibanju — resnica in pravica.
Da je naša država dosegla napredek pri preskrbi delovnih množic s povečanjem prometa blaga iz leta v leto in v pogledu organizacije celotne naše socialistične trgovine, dokazujejo naslednje številke:	leta 1948
je bi'l planirani promet blaga presežen za 3.8%. V zajamčeni preskrbi je bil ta promet izpolnjen s 23 milijardami 945 milijoni 496 tisoč, v republiški preskrbi pa je plan po nepopolnih podatkih presežen za 23%. V trgovini po vezanih cenah je izpolnjen z 10 milijardami, 141 milijoni, 550 tisoč In presežen za 0.1%, v svobodni trgovini' pa z 51 milijardami, 350 milijoni 324 tisoč. Z ozirom na uresničeni plan prometa blaga v letu 1948 je bil letos planirani promet povišan za 17%, kar dokazuje, da se naš promet veča in da se izboljšuje preskrba delovnega' ljudstva.
Minister Kanaibegovič je nadalje govoril, da je najznačilnejše v naši trgovski mreži postopna odprava privatnega sektorja in neprestano širjenje ter krepitev socialističnega sektorja trgovine. Že leta 1946 je v naši trgovini imel vodilno vlogo državni sektor, k‘i je konec leta obsegal 42%, zadružni 46%, privatni pa le še 1.4% naše trgovine. V prometu obsega državni sektor 53-1%, zadružni 36-6% in privatni 1.1% vsega prometa v naši državi, kar je najzgovornejša priča, da igra trgovina pravilno vlogo v našem gospodarskem sistemu in kako reakcionarne so izmišljotine itnformbiro-jevcev, da ne odpravljamo kapitalističnih elementov v naši trgovini, zlasti še, ko nam je znano, da je na Ma d zairskem še danes 25% veletrgovine v privatnih rokah, trgovine na drobno pa je v privatnih rokah še 80%. Na Poljskem pa je v privatnih rokah 4% prometa z industrijskim blagom in 84% trgovine na drobno.
Po govoru ministra Karabegoviča je pozdravil kongres sekretar CO ZSJ tov. Miša Pavičevič, ki je govoril o nalogah sindikatov v izgradnji socialistične trgovine im Izboljšanju preskrbe delovnega ljudstva. Nato je podal poročilo sekretar Centralne uprave tov. Slobodan Čirič o delu podjetij CU sindikata delavcev in nameščencev trgovskih podjetij Jugoslavije od I. do II. kongresa. Med drugim je govoril o vlogi im delu sindikatov pri usposabljanju trgovskih kadrov 'in kulturno-prosvetnem delu. Ko je govoril o razvoju socialističnega sektorja trgovine in informbirojskih klevetah. je dejal: »Na klevete smo odgovorili s še večjo enotnostjo naših vrst, z izvrševanjem _ in preseganjem nalog, katere postavlja ored nas naša Partija in naša vlada. Tudi v bodoče se bomo s še večjim poletom in požrtvovalnostjo borili, ker se zavedamo. da je od našega dela odvisna čimprejšnja izgradnja, socializma — boljše m lepše življenje.*
S konference sindikalnega aktiva v Kranju
V	Kranju je bila konferenca sindikalnega aktiva, katero so sklicali, da bi odpravili napake in čim uspešneje izpolnjevali' naloge resolucije, poslane II. kongresu ZSS, ter uspešno izpolnili prvo polovico naše petletke.
Konferenca je ugotovila, da še nimajo vsi kranjski kolektivi uvedenega tekmovanja im da n-osvečajo premalo pozornosti udarnikom fci racio-naligatorjem. Da se bo izboljšala kakovost, da bodo pravilno organizirali delo, sistemizirali delovna mesta in nagrajevali po delu, morajo uprave podjetij tesneje sodelovati s partijsko organizacijo. Prav tako morajo v Kranju posvetiti več skrbi ustanavljanju otroških jasli in domov igre in dela.
Za dvig sindikalnega kadra bo okrajni svet organiziral večerni sindikalni tečaj, začeli bodo z ustanavljanjem noviih brigad po podjetjih in. še. Bolj razvili propagando za ustanavljanje hranilnih blagajn pri podjetjih-
Ob tej priliki eo tudi razdelili nagrade podružnicam, zmagovalkam v predkongresnem tekmovanju. Na vseh področjih se je najbolje izkazala podružnica zdravilišč a Golnik, ki med drugim pomaga tudi pri preobrazbi vasi. Druga najboljša podružnica je Megrad, tretja pa Inteks.
Sindikalni aktivisti so šli s konference trdno odločeni, da bodo sklepe TI. kongresa ZSS dosledno izvajali, s čimer bodo tudi dokazali, da nas klevete Infomnbiroja ne bodo odvrnile s poti, katero nam je začrtala naša KPJ s tovarišem Titom na čelu.
Vključimo vse rezerve delovne sile v plansko
proizvodnjo
Za uspešnejše izpolnjevanje vseh planskih nalog industrijske proizvodnje, zlasti težke industrije in kapitalne izgradnje, je pri nas sedaj najbolj pereče pomanjkanje delovne sile. V herojski borbi za izpolnitev letošnjega polletnega plana naše sindikalne organizacije vsak dan poročajo, da jim manjka delavcev, da bi lahko samo z novimi delavci izkoristili vse proizvodnje zmogljivosti. Vsak dan se vrstijo poročila, da niso vsi stroji zasedeni, ker ni strokovnih delavcev, objekt še ni dograjen, ker ni delavcev. Za kapitalno izgradnjo potrebujemo novih delavcev, hidrocentrala bo šla v obrat do 29. novembra t. L, če bomo dobili novih delavcev, v podjetju imamo mladince, ki želijo v strokovne šole in tehni-kume, na njihova mesta morajo priti novi delavci itd. itd.
Čeprav je pri nas brezposelnost že davno odpravljena, še vedno ne moremo trditi, da so vsi ljudje pravilno zaposleni in da so vse delovne možnosti povsem izkoriščene.
Še vedno so možnosti, da dvignemo pri sedanjih delavcih delovno disciplino, tako v pogledu neopravičenih in opravičenih izostankov, kot pri zmanjšanju bolezenskih in nezgodnih izostankov, ko posamezniki izkoriščajo ugodnosti našega socialnega zavarovanja, zlasti pa z uspešno tehnično-higiensko zaščito delovnih mest. Tako uprave podjetij kot sindikalne organizacije v tem pogledu niso storile svoje dolžnosti. Statistika kaže, da največ izostajajo tisti delavci, ki imajo še delo doma na svoji zemlji. S primernim političnim delom bi lahko uspeli, da bi delavci oddali svojo zemljo v zadruge, ali vsaj to, da bi opravile glavno delo na polju množične organizacije, da bi delavec ostal v tovarni, pri svojem stroju, ki nikdar ne bi smel mirovati. Pa tudi z notranjo organizacijo dela, pravilno razvrstitvijo delavcev, tehničnimi normami, socialističnim nagrajevanjem bi nedvomno precej omilili pomanjkanje delovne sile.
Druga velika rezerva nove delovne sile je na podeželju. Pred vojno je bilo naše kmetijstvo po zaostalosti na predzadnjem mesta v Evropi, saj je bilo na 100 ha zaposlenih 114 ljudi. Naši kmetje tedaj niso imeli strojev, niti sredstev za primerno orodje. Danes pa se na podeželju poraja novo življenje. Kmetijski stroji, moderno kmetijsko orodje, obdelovalne zadruge in ekonomije izvršujejo bolje in hitreje vse potrebno delo kot pa v starih pogojih. Sproščene je že mnogo delovne sile. Mali kmet na vasi se vsak dan bolj uspešno otresa odvisnosti od kulaka.
Desettisoče takih malih kmetov je s pravilnim političnim delom, s prepričevanjem in dokazovanjem v najkrajšem času mogoče rešiti vaške revščine, jih povsem osvoboditi vpliva velikih kmetov in jih vključiti v naše industrijsko plansko gospodarstvo. To delo pa ni le naloga uprav za delovno silo, pač pa važna in odgovorna dolžnost vseh množičnih organizacij, vseh aktivistov, predvsem pa vsakega člana naše Partije in sindikatov.
Tudi večina naših žena še vedno ni vključenih v proizvodni proces. Ker je stara kapitalistična družba žene brezvestno izkoriščala in zapostavljala, se nekatere še niso povsem otresle občutka manjvrednosti. Poleg tega pa danes ovira hitrejše zaposlovanje žene tudi premajhna skrb za ustanavljanje usluž-nostnih podjetij, ki so jih dolžni ustanavljati mestni in krajevni ljudski odbori. Več jasli, DID-ov, menz, pralnic, šivalnic itd. bo prav gotovo sprostilo tisoče delavoljnih in sposobnih žena,
ki se bodo vključile na delo v podjetju in ustanove.
Na samih delovnih mestih pa je treba bolj skrbeti, da bo žena dobila delo po svoji fiizčni sposobnosti, da si bo lahko čimprej pridobila tndi vse potrebno strokovno znanje. Dosledno je treba izvajati vse zaščitne predpise za delavko-mater itd. še vedno se dogaja, da so ponekod zaposleni moški na lažjih delih kot žene, da se žene zaposlujejo le za čiščenje in pospravljanje. Na Jesenicah pa so delavke varilke in žerjavovodje, v TAM strugarke, v Iskri je žena finomehanik, drugje električar itd. Prav povsod lahko žene z uspehom zaposlimo, samo odstraniti moramo tiste, ki tega nočejo izvesti, ali celo zavirajo izvedbo.
Ko bomo pritegnili v našo proizvodnjo več tisoč novih delavcev, pa bodo imele sindikalne organizacije posebno odgovorne naloge, katere bo treba takoj in z globokim čutom odgovornosti v določenih rokih izvršiti.
Vsi sindikalni sveti se morajo pri npravi za delovno silo vključiti v okrajni štab za mobilizacijo nove delovne sije. Tu sodelujejo vse množične organizacije, zato naj OS-i in KS-i ne čakajo povabil, pač pa naj se sami vključijo.
Republiški odbori, krajevni odbori in zlasti podružnice, pa so z upravo podjetja takoj dolžni pripraviti vse potrebno za stanovanje in prehrano novih stalnih delavcev, ki jim bodo po planu dodeljeni. Novim stalnim delavcem je treba pripraviti primeren sprejem. da bodo prvi dan občutili, da so prišli v tovarniški kolektiv, ter jim stalno pomagati tako glede splošni! potreb, zlasti pa pri uvajanju v delo, spoznavanju načina dela. obvladanju proizvodnih sredstev itd. Sindikalne podružnice morajo skrbeti, da bodo novi delavci vključeni tudi v politično življenje podružnice.
Isto pa velja za delavce začasnih frontnih brigad, pri katerih bo tovariški odnos vseh stalnih delavcev* poleg agitacije, največ prispeval, da jih bo čim več ostalo na stalnem delu v proizvodnji.
Sindikalne podružnice bodo lahko ogromno pomagale organom za mobilizacijo novih delavcev s tem. da bodo sklicevale po pododborih ali grupah sestanke z delavci s podeželja, jih oborožile za agitacijo na vasi, pa tudi s konkretnimi obveznostmi, koliko novih delavcev posameznik lahko privede na delo iz domače in sosedne vasi* Nedvomno pa bodo delovni in kulturni obiski na vasi, kjer bi pomagale posebne agitke z živo besedo — prepričevanjem in dokazovanjem o pomenu in ugodnosti industrijskega dela — želi velike uspehe. Tudi dobra nazorna agitacija v tovarni in na v»*» J» ogromnega pomena, ki bi jo bilo treba poživiti.
Prav tako naj se organizirajo delovne brigade, ki bodo dogovorno z vaškimi odbori OF, AF2, ZB, LMS itd. pomagale v prostem času obdelati zemljo (košnja, okopavanje, žetev, mlače^ itd.) tistih delavcev, ki so se vključili v plansko delo, bodisi v industrijo, grailbinstvo ali gozdarstvo.
Pravilno delo in sodelovanje s pristojnimi organi vseh sindikalnih organizacij bo omogočilo izvršiti vse postavljene plane za mobilizacijo nove delovne sile in pravilno vključitev v planirana podjetja. Ta široka akcija je velikega pomena, je važna politična naloga, s katero izpolnjujemo program naše Partije, ki nas pod Titovim vodstvom vedno hitreje vodi v socializem-
M. B.
Delavsko uslužbenske restavracije In menze okraja Kranj v prvomajskem tekmovanj
Delavsko-uslužbenske restavracije in menze okraja Kranj so sprejele za čim boljšo prehrano našega delovnega človeka v mesecu januarju 1949 polletno med sebojno tekmovanje. Tekmovalne točke obsegajo dvig kalorične vrednosti hrane, kulturne postrežbe, discipline osebja in higiene, prav tako pa tudi znižanje loma stekla in porcelana, režijskih stroškov, izboljšanje administrativnega po slovanja in drugo.
Takoj pri tem tekmovanju ie bila imenovana komisija zastopnikov 0L0. OS in sindikalnih podružnic, ki je v tem času dvakrat pregledala poslovanje DUR in menz. Že pri prvem pregledu sta stopili vidno v ospredje DUR Standard in DUR Sara, ki sta bili prav do zadnjega dne v borbi za mesto zmagovalca. Prvo mesto je dosegla DUR Standard, ki je imela ves čas tekmovanja redna teden ska posvetovanja z osebjem DUR in štirinajstdnevna posvetovanja z abonenti, To jo zelo dvignilo kvaliteto DUR, ker so se na sestankih abonentov obravnava le vse vidnejše napake, pa tudi objavljale na tovarniškem Sten-času. V tej restavraciji znaša kalorična vrednost hrane 3261 kalorij, k čemur je predvsem pripomogla lastna ekonomija in iznajdljivost upravnika. Lom stekla znaša samo 0.9 odstotka, režijske stroške so v DUR Standard znižali od 6 na 4 odstotke, ker so kurili skoraj mesec dni z od padki lesa iz tovarne. Postrežba ie na višku, odnos _ uslužbencev do abonentov je vljuden, čistoča in red povsod, disciplina osebja je vzorna. Poleg svojega dela so napravili uslužbenci 3600 lir prostovoljnega dela.
Tudi DUR kolektiva »Sava« se je v tem tekmovanju vidno izboljšala in ie dosegla le nekaj točk manj kot DUR Standard. Kalorična vrednost hrane ie 2860 kalorij. Lom stekla znaša 2%. Režijske stroške so znižali od 6 na 3.25 odstotka.
Prav nasprotna tema dvema restavracijama pa je DUR Tiskanina. kjer n« znajo izkoristiti svojih lokalnih virov z» zboljšanje hrane. Daši imajo lastno eko' nomijo. morajo delavci jesti konzervirano solato od časa do časa pa kup* DUR solato na prostem trgu po 50 da 100 din kg. Večkrat je abonentom servirano pokvarjeno meso. V kuhinji vlad* premajhna čistoča. Sestanki osebja B* abonentov niso redni, poročila o tekni#' yaniu ta restavracija ni pošiljala.
V	DUR Predilnice Tržič je komisij® ugotovila slabo disciplino, higiena ie z®' liemarjena, tudi razporeditev dela n* pravilna.
V	DUR lesno industrijskega podjetj® Škofja Loka se odbor uprava podjetj® in dndikalna podružnica vse prema'0 zanimajo za delavsko-uslužbenske restafj racije. V skladišču ni kartoteke in dence. Skladiščnik, ki ie preobremeni®0 z delom, saj je obenem tudi upravnik l0 ekonom, nima točnega pregleda nad blagom, kar je komisija ugotovila. _ .•
V	preskrbi iz ekonomij se je na ib#"
odlikovala tovarna Tekstilindus. ki ’ do maja prodala DUR 900' kg razne 1 j lenjave. solato pa daje tudi svoiim #® lavcem po primerni ceni.	, j
Prvomajsko tekmovanje je torej v nekaterih delavskouslnžbenskih f® vracijah dvignilo kvaliteto in izbolt. ® poslovanje, to seveda predvsem tam. »L, ie DUR tesno povezana z upravo P ,je ietja in sindikalno podružnico	rC-
pa so se pri posameznih DUR tudi . like napake, ki iih bo treba v najk • šem času odpraviti. Iz tega tekmova ^ pa so. žal. izpadle nekatere DU”- ,n..ev fnteks Iskra tovarna športnih l'pJ z:f, Žiri. kamnolom Kokra Triglav	^
katerim se najbrž ni zdelo vf®un0j j,j sodelujejo pri tem tekmovanju. * , m lahko ob sodelovanju in aktivnem vseh mnogo boli izboljšalo prehran sim delovnim ljudem.
Med brigadirji frontne brigade pod Storžičem
Sonce se razliva po Jezerskem. Bela 'estet se vije od meje navzdol, se spušča v ovinke in teče kot srebrn pas skozi 9ozdove in čez polja. Storžič se s svojimi skalami dotika neba in opreza nad žejnimi gozdovi, ki ga obdajajo od vseh strani, Ej, ti naši gozdovi! Nekoč so "bili tast češkega grofa Lamezana, ki jih je •»lej le za svojo osebno zabavo, za šport, Horje, ie si mu odsekal vejo, nabiral 8uhljad, zdaj so ti gozdovi naši, sociali-Mtčni! Kako so bili zanemarjeni! Nihče jifi ni redčil, drevje je rastlo vsevprek, je ozke sleze so bile med njimi. Kaj je :!‘0 mar grofu vse to, ki je imel na tisoče ,n tisoče hektarjev gozdov, bog ve kje
svetu! A zdaj je to naše! Gozdove 6omo očistili, zgradili ceste, les je naše vato. Zanj bomo dobili stroje. Stroji bodo Rignili našo industrijo in naše km c ti j-stl'o, zgradili bomo socializem.
Prišla je tretja frontna brigada »Li-SjJe Šentjurčeve*. Naselila se je pod Storžičem, si postavila barake, in glejte, Sozd se je na široko odprl, sprejel je »ose delovne ljudi, sekire so zapele. Sedemnajst desetin se je pognalo, in rezultat: 51 % doseženega plana pri hlodovini, 46 % pri jamskem lesu. Tekmovanje, preseganje norm!
Ko sem te dni obiskal tajnika krajevnega ljudskega odbora v Jezerskem, mladega, slokega človeka, in ga povprašal to *n °no, je povedal:
. »Takole je. Mi spadamo v tretjo Pontno brigado. Pet tisoč šest sto kubič-
metrov moramo posekati in lesu dati ftnčno obliko. Bomo. Prišli so od vseh .°ncey in krajev, tudi od nas jih je šlo ,e8ej na delo in šest za vožnjo. Storjeno 0 — prej ne bomo odnehali... O! Denarji so kvalificirani gozdni delavci, ”flše žene pero brigadirjem. Če smo iz-
peljali elektrifikacijo Jezerskega, bomo tudi to!*
»Kakšna je vaša naloga pri lem delu?* sem ga vprašal.
Nasmehnil se je in mi odgovoril:
»Najprej pobrunčavanje. Tla so mehka, veš, cest in potov ni; polagamo bruna, da bomo lahko vozili. Dobro. Medtem redčimo, saj ni bilo sekano kdo ve koliko časa! Dobili bomo jamski les — vidiš! Mi smo navajeni delati. Ko bomo postavili, kar je potrebno za plan, se bomo vrgli na zadružni dom, zgradili si bomo gospodarske prostore, prostore za kul-turno-prosvetno delo, dvorano, ambulanto, pisarne, knjižnico, čitalnico, vse pod eno mogočno streho, in če boš prišel čez dve leti, se boš začudil na glas, boš videl!*
Barake so čiste, snažne. Brigadirji spe v dveh vrstah na pogradih, nekateri v pritličju, drugi v prvem nadstropju. Kuhinja deluje v redu, čeprav so spočetka imeli težave. Ni šlo in ni Šlo. Zdaj so zadovoljni. Pred barako, kjer je štab brigade, je slavolok. Napis: »Frontna gozdna brigada* pove, od kod so prišli, kdo je dal delavce.
Pride mimo visok, suhljat človek, menca si žuljave roke in si ogleduje skladovnice debel, ki čakajo, da jih odpeljejo v dolino.
»No. kako je, tovariš?*
»Kako, ha, ha!* se smeje in zamahne z obema rokama, kot bi hotel naložiti ves ta kup na rame.
»Zadovoljen sem. Gre, kakor treba. Vse je drugače, kot je bilo nekoč! Nov^ red! Nov sistem! Brigade. Socialističen sistem dela! In tudi meni gre izpod rok. Kar mimogrede sem se naučil, čeprav sem bil včasih mizar, to se pravi mizarski pomočnik. Ha, ha, če se spomnim, kako mi je gospodar odrajtoval ob sobo-
Storžičem dela in dosega vedno boljše uspehe brigada Lidije Šentjurčeve
tah tistih nekaj par za izdelke, ki sem mu jih jas napravil. In še upiral se nisem. Sem menil, da je kar prav tako, da jaz delam, on pa moje delo uživa. Pa sem šel med partizane in so se mi odprle oči na stežaj. Zdaj ni več izkoriščanja — in zato rad delam, čeprav sem včasih jezen kot pajek!*
Začudeno sem ga pogledal in vprašal: »Jezen? Zakaj?*
»I,* in spet je zamahnil z rokami po zraku. »Včasih ga tudi lomijo! Premalo ljudem razlože vse te stvari. Za primero, kakšnega velikega pomena je gozdarstvo, kakšne koristi ima od tega država, mi vsi, pa tu in lam prehrana — in ker ljudje niso prav poučeni, se ustrašijo začetnih težav, zboje se. Vidiš, tako! Zadnjič nam naš kurir sploh ni povedal vseh sklepov komandanta in nalog, ki jih imamo. Vrag ga vedi, morda zanalašč, kaj češ, oportunist... Morda se je zbal dela, morda je nagajal, premalo smo tudi včasih povezani z gozdno upravo, vidiš, takrat sem jezen.*
Še jaz sem se posmejal in rekel:
»Pa saj to ni dostikrat!*
Pokimal je in mi odgovoril:
»Spočetka je bilo večkrat, zdaj pa že teče. Hudirja, saj presegamo norme! Pa presegli bomo tudi plan! Ali meniš, da se bomo dali v zobe brigadi Franceta Rozmana-Staneta, ki jg sklenila, da bo kar do dvajsetega tega meseca presegla plan sečnje in izdelave za petnajst odstotkov. Ne in ne!*
»Kaj pa počitek?*
»I! Imamo časopise, stenčas, brošure, sestanke, pa razne kulturne skupine nas obiskujejo, nam zapojo, zaigrajo. Včasih smo se menili, ko smo brali, kako je drugod, da bi bilo prav, da bi tudi naši pisatelji prišli med nas, nam tudi kaj povedali in prebrali, pa se tudi kaj naučili, da bi tudi o nas pisali. Mi smo tudi pomembni, kajti mimsmo del vsega velikega petletnega načrta. Kako boš ljudem povedal, kaj vse in kako vse se dela, če ne vidiš, če nisi zraven, če ne govoriš s nami. Če nas ne opazuješ. Če z nami ne živiš? Pa tudi nekaj drugega bi videl. Nasprotja med nami in kulaki. Pravi, pravcati razredni boj, ki se bije na deželi. Govorice. Laži. Propaganda. Sabotaža. Vidiš, zadnjič je nek pijan šofer zavozil v prepad. Kaj so govorili, da se je nesreča pripetila pri delu in ljudi je bilo strah. Tako je. Le povej jim. Tukajle se ustvarja plan, tu je življenje, ne v ozki sobi mesta ali celo v kavarni.*
Odšel je, visok, nekoliko sklonjen, zavil je in je že izginil v gozdu, od, koder sp odmevali zvoki sekir, hreščanje podirajočih se dreves, klicanje in lomastenje. Sonce je sijalo, od nekod pa se je oglasila vesela pesem, ki se je razlivala čez in čez po gozdovih in dolinah, pesem živega življenja. Peli so jo ljudje in gozdovi in trate in samo nebo, ki je ležalo nad prirodo in jo zadovoljno motrilo: pesem rasti, pesem dela ...
Steklarna Rogaška Slatina v borbi za količino in kakovost izdelkov
V borbi za čim prejšnjo izpolnitev polletnega plana si delovni kolektiv steklarne Rogaška Slatina zelo prizadeva tako v. borbi za količino, kakor tudi v borbi za kakovost izdelkov. Maja so plan presegli za 7%. kar jamči, da bodo iz-
■iH
obratu brusilnica. kjer je zaposlen naj-veoji odstotek vsega delavstva steklarne. je bil uveden brigadni način dela letos v februarju. Po storilnosti in kakovosti dela prednjačijo brusilnice. Dve brigadi za najboljše steklene izdelke.
Umetno brušene vaze, izdelane iz najiinejšega svinčenega stekla v Rogaški Slatini, prav nič ne zaostajajo za inozemskimi proizvodi.
polnili obveznost, dano II. kongresu ZSS in s tem potrdili našo globoko vero v pravilno pot naše Partije s tovarišem Titom na čelu. in hkrati dokazali, kaj zmore naše delovno ljudstvo brez tuje pomoči -— z lastnimi silami.
Brigadni pači n dela ie uveden v vseh obratih steklarne, kjer s svojim udarniškim delom prednjačijo steklarji-pihal-ci in pomožni delavci, ter kljub vročini izpolnjujejo vse zadane dnevne naloge. Najvišje preseganje norm, ki so postavljene na realno osnovo, znaša do 8%. Pri peči, kjer dela samo moška delovna sila. je delovna disciplina najboljša. V
svinčeno steklo in reprezentativne izdelke, ki dajejo naši proizvodnji največjo kakovostno umetniško vrednost izdelkov. Obrat steklarna je najmlajši obrat te tovarne, kjer izdelujejo vse vrste stekla, brušeno, slikano in gravirano.
Te dni bo tudi steklarska industrijska šola zaključila svoj drugi letnik. Učencev’ je nad 150. Njihove učne uspehe, teoretične in praktične, bomo videli, ko bodo razstavili svoje izdelke. Tisti, ki so se odločili za pihalce, so izdelali razne kozarce, učenci-brusilci pa so jih lepo okrasili z raznimi deseni. Oneb.
Pospešeno tekmovanje in novi delovni uspehi — odgovor klevetnikom
Nzoslužnejši mežiškega rudnika so prejeli priznani e
y.y Soboto 11. junija je bila v Me-, redka slovesnost. 21 tovarišev je Prejelo visoka odlikovanja — rede in pedalje dela, s katerimi jih je odli-FTp^t Prezidi' Ljudske skupščine ji .J- 2 yseh naselij, kjer stanujejo ni mežiškega rudarskega kolektiva, Prišli najboljši med najboljšimi. ^e!' dneh, ko je rudnik Mežica tfcJ-Prri: med rudniki barvastih kovin in uil polletni plan izkopnine rude ih levega svinca in s tem ponosno ustojno polletni plan izkopnine i» d ST,rovega svinca in s tem ponosno L"■''lojno odgovoril na poziv trep-oj, s*'a rudarjev, je tudi slovesnost lik *3<>delitvi odlikovanj zadobila ve-sooialistični pomen.
'Sr i dvoran' Doma kulture je za-godba in nato je predsednik Pozrf a*? rudarjev tov. Sušel Evald gosfgV^ vse odlikovance in ostale
g0 ^ zaključku svojega govora je sV °.reč o liku odlikovanca rekel: 8 6 Prusom ta odlikovanja, ka-Varn je podelilo ljudstvo. Zave-dy. se, da bodo od danes dalje gle-V Ua Tas vsi naši' rudarji in topilci, is-kj,?. 1U' Fronte in sindikata in v vas Ji vzor prvoborcev za socializem-« tov tem je odlikovance pozdravil tnr- Bricman Franc, pomočnik direk-tetafa ™ sekretar rudniškega korni-
dela, naporov in z zmago "dl*11*1 uspehov je bila razdelitev ribanj. šestkratni udarnik in no-dpV Tr 0Sen Lttka^je prvi prejel red <k>k0 * ' stopnje. Ko je prejemal vi-''kovanje, so misli mnogih 'HvJ'uile pot podvigov podjetja od v*45n°uitve pa do danes. Že v letu • '0 50 v rudniku bila vrtalna 'e t>va ,v tako kritičnem stanju, da 'ejala nevarnost, da se bodo 7*0an odkorpna mesta iz dneva v dan °rez iSevati, je tov. Prosen tiho in v kov -,lpa v popoldanskih urah sam va ip delavnici razstavljal kladi-Poitrtv P°tzkušal rešiti vprašanja za-'ahk0 vzmeti. da bi »Hollimanic spet Popr- Tpzali skale v jami. Prvo tako Ufii J?,"0 kladivo je vzdržalo šest Prej. p ilo potem izrabljeno tako kot v.	ki mi vedel, da je delal
, rosena ,en,;m kladivom iz rok tov. ^ a<Iivo' ie nohvalno izrazil, da je 6<>vn0 Oobro delalo, dokler se ni po-^	kauJ"9-^1 Večkratne izboljšave
jačjn . U.TU materiala in drugačen »končno LVe ,6.° omogočili, da je ^Pnio-VTpjjPbnovljeno kladivo postalo °bnovii ° uovemu Do danes jih ®ov p več sto. To je bil Prose-
>nta^Yo atoTski uspeh. Pa tudi ob Nompresona. prt črpalkah v izgradnji nove flotacije je
sodeloval s svojimi nasveti in predlogi. Kot član KP in sindikalni funkcionar dela v vseh organizacijah, propagira, _ agitira in ,je vedno tam, kjer se bije borba za plan.
Red dela III. stopnje je dobil no-vator Burjak Jože. Vedno, kadar se govori o racionalizaciji in novator-stvu, se med člani rudarskega kolektiva omenja tudi tovariš Burjak. V obratni kovačnici, globoko v Helenski jami se vidijo uspehi njegovega novatorskega dela.
S ponosom mladega udarnika-ko-munista je sprejel odlikovanje, red dela III. stopnje Horvat Tomaž. Sina ljutomerskih goric je pot pripeljala v mežiški rudarski kolektiv. Ves izčrpan na posledicah preživetih let v zaporih in Dachau-u, toda z odločno volijo dajati svoje sile obnovi in izgradnji domovine, je začel dosegati uspeh za uspehom. Kmalu je prišel v krog sindikalnih aktivistov, postal je tudi udarnik, ko pa se je v »coni« ustanovila mladinska brigada, je postal njen komandant. Danes je ne samo. vzgled rudarja-udarnika, ampak je tudi član upravnega odbora sindikata in kandidat CK KP Dravograd. Brigadirji, ki delajo v njegovi brigadi, so najvzornejši vozači in kopači in od njih so trije prav tako prejeli odlikovanja — medaljo dela. Ti brigadirji Guček Ivan, Vrečko Albin in Gračner Alojz so v dobri šoli našega Tomaža postali med mladimi rudarji najvztrajnejši borci za plan.
Aktiven sindikalni funkcionar in pomočnik inšpektorja dela v obratu Glačnik je Kompan Anton. Kot kopač je zaposlen v jami že dolga leta. Pri delu dosega nadpovprečne uspehe. Petkrat je bil do sedaj proglašen za udarnika. Na sejah sindikalnega pododbora s svojimi predlogi aktivno posega v obratne probleme svojega obrata, ker pač ve, da je gospodarska osamosvojitev temelj ljudskega blagostanja. Za vse te iti Sterilne druge storitve ga je Prezidij odlikoval z redom dela III. stopnje.
Tudi .marljivi prosvetni referent in petkratni udarnik iz helenskega obrate- Vehovec Jože, je prejel red dela {TL stopnje. Že nad dvajset let razbija skale v svojem obratu, vendar nikdar s. takim poletom in uspehom kot zadnja leta. Pri delu stalno presega. postavljene norme od 20—30%. Udejstvuje pa se tudi na kulturno-umetrnskem področju.
K junakom Helenskega obrata spada tudi Ziherle Franc, ki presega norme za 25—35%. S ponosom je sprejel odlikovanje red dela III. stopnje in članj kolektiva so prepričani, da bo še vztrajnejše rušil norme in
Frontne brigade mariborskega gozdnega gospodarstva tekmujejo
Zelo živahno je sedaj na področju pohorskih gozdov. Številne frontne brigade prihajajo iz v^eh delov Slovenije, da tam v obširnih gozdovih Pohorja pomagajo izpolnjevati naše planske naloge v gozdnem gospodarstvu. Sedaj že žanjejo lepe uspehe in ne zaostajajo mnogo za rednimi gozdnimi skupinah, Z nenehnim medsebojnim tekmovanjem dvigajo proizvodnost dela ter iz dneva v dan lepše dosegajo ter presegajo norme.
Dolnj©lendavska brigada »Verčko-Ribnica* ei je priborila prehodno zastavo. Ta brigada je do sedaj dosegla v hlodovini 80%, v jamskem lesu 24%, v celuloznem pa 24,2% celotnega plana sečnje in izdelave. V ljutomerskem okraju je Osvobodilna fronta organizirala 5 frontnih bri. gad. Brigada Ivana Končiča iz ljutomerskega okraja je z dobro organizacijo izvedla tekmovanje med skupinami in bataljoni. Sprejeli so tekmovanje, ki ga je napovedala Vojkova brigada vsem brigadam Slovenije. Tudi frontna brigada Štefana Huzjana, sestavljena iz fiontovcev vasi madžarskih manjšin Gornji in Spodnji Lakuš, Žitkovci in Doline, so na sečnji gozdov v Lehnu na Pahorji#
Brigade med seboj tekmujejo in tako dosegajo večjo proizvodnost različnega lesa, le s prevozom lesa večinoma povsod zaostajajo. Temu bo treba posvetiti še večjo pozornost, V območju mariborskega gozdnega gospodarstva mobilizacija voznikov ne dosega tistega uspeha, kot bi ga morala. Ponekod v krajevnih odborih, kjer mobilizirajo voznike, stvari ne vzamejo resno. Če že dostavijo odločbo dotičnim voznikom, se pozneje ne brigajo, če sploh kdo vozi ali ne. Treba je nad vozniki tudi boljše evidence, da bo dosežena prava storilnost v prevozu lesa. Vse te napake se morajo odpraviti tako, da bo uspeh naših vrlih frontovcev še večji, da bodo njihove zmage v gozdnem gospodarstvu zadale odločilne udarce vsem našim sovražnikom, ki nas zavirajo na naši poti v socializem. Čim bolj nas bodo klevetali, tem večje in uspešnejše bo naše tekmovanje.
ostal kot vzgled ostalim kopačem.
Kot vzorni delavci pa so bili odlikovani z redom dela III. stopnje še naslednji tovariši: obratovodja Golo-granc Ožbold, Šrot Ivan, kopač v Glančnikove m rovu, Drofelnik Ivan, uslužben v flotaciji. Gaber Ivan, varilec v mehanski delavnici. Kališ Herbert in Perovec Jože, železostrngar-Kot aktivni sindikalni funkcionarji in vzorni delavci pa so bili odlikovani z medaljo dela tovariši: Jehard Alojz, Čapelnik Ivan, Fajmut Franc, Forstner Rudolf. Hozner Alojz, Vers-nik Franc in Zmagaj Franc.
V borbi za izpolnitev proizvodnega plana v prvem polletju je delovni kolektiv tekstilne tovarne Št. Pavel pri Preboldu pospešil socialistično tekmovanje. V vseh oddelkih podjetja so že ustanovljene brigade, ki pod vodstvom svojih brigadirjev uspešnejše kot prej izpolnjujejo svoje na-Toge. Vsi, tako mladi začetniki kot stari mojstri, ki delajo v tovarni že več desetletij, se dobro zavedajo, da pomeni brigadni način dela racionalno razmeščanje delovne sile in da zvišuje storilnost dela.
To nam najbolj zgovorno potrjujejo dosedanji uspehi kolektiva. Previjalke osnove in votka med katerimi sta najboljši tovarišici Pušnik Leni in Ocvirk Marija, dosegajo izkoriščanje strojev do 92%, najboljše udevalke, kot udarnica Hočevar Justi, Volpe Ana in druge pa vdenejo v 8 urah v lučalnice in greben do 8200 niti brez pomočnice, tkalke, ki delajo na 21 statvah pa dosegajo 93% izkoriščanje strojev.
Ta delovni polet pa se ne omejuje le na delo v tovarni, temveč so ga člani kolektiva prenesli tudi v izvenindustr Jjske obrate, predvsem v delo na tovarniški
ekonomiji. Tudi tu so ustanovili letošnjo pomlad brigade koscev, brigade za okopavanje, obdelovanje vrta in sušenje sena. S svojim delom na ekonomiji je delavstvo tekstilne tovarne v Št. Pavlu vzgled vsem okoliškim kmetom, v delavsko nameščenski restavraciji, ki se v glavnem oskrbuje iz ekonomije, pa se je izboljšala kalorična vrednost hrane za 250 kalorij.
V počastitev II. kongresa ZSS sta sklenili zidarski in mizarski ekipi podjetja, da bosta dovršili obratno ambulanto in te dni je bila izročena delovnemu ljudstvu ena najmodernejših in najlepših ambulant v Sloveniji. Delavci in nameščenci te tovarne se udejstvujejo tudi pri prostovoljnem delu v gozdarskih brigadah.
S takim vsestranskim delovnim poletom odgovarja delavstvo tekstilne tovarne Št. Pavel pri Preboldu na klevete tako zapadnih imperialistov kot na gnusne laži Informbiroja, Delavci se zavedajo, da moramo z lastnimi silami graditi socializem ter so delovne zmage novi dokazi neraz-družljrve povezanosti med delavskim razredom, Partijo in tovarišem Titom.
Udarnica Volpe Ana tekmuje pri udevanju niti z najboljšo udevalko, 4 kratno udarnico Hočevar Justi.
Kaj je prikazala razstava lokalne industrije v Trbovljah
Pred začetkom »Tedna tehnike« je bila v soboto 4. junija v Trbovljah odprta razstava lokalne industrije in obrti. Na tej razstavi je bila razstavljena vrsta najrazličnejših izdelkov, ki smo jih doslej uvažali, danes pa jih z lastnimi’ silami izdelujemo doma. Vseh razstavljalcev je bilo 84. Najboljši dokaz, kaj vse se da z iznajdljivostjo doseči, kadar nam primanjkuje raznih surovin, so nam pokazali izdelki mizarskega mojstra Hribarja Ivana iz Trbovelj, ki je razstavil vrsto lesenih izdelkov za okna, omare, postelje, kar se je prej izdelovalo iz železa. Krojaški mojster Arnšek je razstavlja] izdelke, ki lo narejeni iz starega blaga, čevljarna iz Trbovelj pa se je izkazala s trpežnimi rudarskimi čevlji iz klobučevine, katerih nepremočljivost dokazuje čevelj, ki je bil postavljen v posodo z vodo. Razstavljeni so bili tudi nizki ženski čevlji, ki' jih je izdela] vajenec Tekavec Ivan, ki se uči šele 4 mesece.
Lokalna industrija, ki je bila za-
stopana po Tovarni kleja, je prikazala kostno mast, potrebno za izdelovanje mila, kostno moko, čevljarski in drugi' klej. Ta tovarna kleja je velika pridobitev v naši lokalni industriji. Doma izdelan otroški voziček je razstavil mizar Deželak Miro iz Hrastnika- Posebno iznajdljivost pri delu je pokazal na razstavi tudi mojster Guček Franc, ki je s pomočjo svojega, pomočnika Župana, izdelal vrsto izdelkov iz odpadkov železa.
DES je prikazal elektrifikacijo v okraju Trbovlje. Na razstavi pa je bil prikazan tudi razvoj rudarstva in velika vloga mehanizacije v tej stroki.
Vsa razstava je bila zelo okusno opremljena. Največji njen pomen pa je bil v tem, da je prikazala, kako je mogoče iz najrazličnejših odpadkov izdelati koristne stvari, na drugi strani pa uspehe novatorjev in racio-nalizatorjev, ki imajo tudi v lokalni industriji velike možnosti za svoj razvoji
Jugoslovanski sindikati in borba za Dom UČenCCV V gospodarstvu V St. Vidu
ohranitev svetovne sindikalne federacije vzgaja nove strokovnjake, nove graditelje socialistične domovine
V sindikalni založbi »Delavske enotnosti« je te dni izšla o slovenskem prevodu brošura Miše Pavičevica: »Borba za ohranitev in krepitev Svetovne sindikalne federacije«.
Naslednji odlomek iz te brošure naj prikaže, kaj vse so storili doslej jugoslovanski sindikati za enotnost mednarodnega sindikalnega gibanja in kako dosledno se vseskozi borijo proti razbijanju svetovnega sindikalnega gibanja.
Že vsedržavna sindikalna konferenca (23.—23. januarja 1945), na kateri so bili ustanovljeni Enotni sindikati Jugoslavije, je v telegramu, naslovljenem na angleško-ruski komite za sklicanje mednarodne sindikalne konference v Londonu, pozdravila delo za združitev svetovnega sindikalnega gbianja. V telegramu je med drugim rečeno:
»Konferenca Enotnih delavskih in na-meščenskih sindikatov Jugoslavije z velikim odobravanjem spremlja vaše napore pri združevanju delavskega razreda za zagotovitev pravičnega in trajnega miru, za dosledno izkoreninjenje fašizma, ki je poskušal zasužnjiti svobodoljubne narode sveta, v prvi vrsti pa delavski razred, za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva ter vam želi popolnega uspeha v teh težnjah- Pridružujemo se vašim težnjam in kličemo:	Živela mednarodna sindikalna
enotnost delovnega ljudstva!«
Sindikati Jugoslavije so bili eden izmed ustanoviteljev Svetovne sindikalne federacije, ki zajema danes skoraj 80 milijonov delavcev vsega sveta. Delegati jugoslovanskih sindikatov so aktivno sodelovali na svetovni sindikalni konferenci v februarju 1945 v Londonu, kakor tudi na Ustanovnem kongresu Svetovne sindikalne federacije v septembru 1945 v Parizu. Predsednik jugoslovanskih sindikatov tov, Salaj je izvoljen za člana Izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije — kot predstavnik jugoslovanskih, bolgarskih, romunskih, albanskih in grških sindikatov.
Toda stališče jugoslovanskih sindikatov se ni omejilo na izjave solidarnosti in resolucije. Štiri leta obstoja ZSJ in SSF pričajo, da so jugoslovanski sindikati aktivno podpirali SSF in razvijali dejavnost v smeri uresničevanja programa in ciljev SSF. Sindikalno gibanje v Jugoslaviji, ki je razumelo program SSF kot svoj program, si je z vsemi silami prizadevalo, da uresniči njegova načela. Predstavniki jugoslovanskih sindikatov v izvršnih organih (Izvršnem odboru in Generalnem svetu) so si najaktivneje prizadevali, da bi bili sprejeti in uresničeni tisti ukrepi, ki bi krepili sindikalno gibanje v svetu, zaščitili pravice in svobodo delavskega razreda, utrdili mir in demokracijo v svetu ter okrepili mednarodno solidarnost delovnih ljudi vseh dežel. V izvajanju takšne politike so jugoslovanski sindikati organizirali vrsto akcij in podpirali vse akcije, ki jih je izvajala bodisi SSF, bodisi katera izmed članic SSF, da bi uresničila statut SSF. Med važnejšimi akcijami, ki so jih vodili jugoslovanski sindikati v okviru kampanj SSF 'je med drugimi treba omeniti: protestne akcije v letu 1946 proti Francovemu fašističnemu nasilju v Španiji, v katerih so sindikati zbrali okrog deset milijonov dinarjev; kampanja za pomoč grškemu ljudstvu v hrani, materialu in denarju; pomoč francoskim delavcem ob veliki stavki v decembru leta 1947; kampanja za pomoč albanskim poplavljencem, v kateri je bilo zbrano 56 milijonov dinarjev; pomoč francoskim rudarjem v znesku osemdeset milijonov frankov, ki so ga zbrale organizacije Zveze sindikatov Jugoslavjje na pobudo Centralnega odbora SSF itd.
Posebej je treba omeniti akcije, ki so jih podvzeli jugoslovanski sindikati v zvezi z ustanovitvijo odbora za pomoč Grčiji pri nacionalnih sindikalnih centralah, kot tudi sami SSF, kakor tudi predlog jugoslovanske delegacije na zasedanju izvršnega odbora SSF v Rimu 1948 za zaščito in pomoč delavskemu razredu Portugalske, ki je pod nasiljem Salazar-jeve fašistične vlade oropan osnovnih političnih svoboščin in sindikalnih pravic.
Na pobudo jugoslovanske delegacije ter ob vsestranskem prizadevanju italijanske Generalne konfederacije dela je bilo ob tej priliki rešeno življenje nekaterim grškim mornarjem, katere je hotela argentinska vlada izročiti grškim monarho-fašistom in ki so našli zavetje v Jugoslaviji,
Prav tako so jugoslovanski sindikati dosledno branili in krepili enotnost v sami SSF. V prizadevanju, da se ohrani enotnost znotraj SSF, se je Zveza sindikatov Jugoslavije istočasno odločno upirala vsem poskusom, s katerimi so hoteli razbiti močno organizacijo mednarodnega delavskega razreda. Prvi poskus ameriškega imperializma in njegovih agentur v delavskem gibanju, da bi razbili sindikalno enotnost v evropskih državah, je naletel na oster protest in obsodbo s strani sindikalnega gibanja Jugoslavije. V resoluciji VI. plenuma ZSJ (februarja 1948. leta) je med drugim rečeno:
»Enotni sindikati Jugoslavije se zavedajo, da pomeni SFF veliko pridobitev za mednarodni proletariat in da je SSF močan činitelj v demokratičnem taboru, v borbi proti ameriškemu imperializmu, zasužnjevalnemu Marshallovemu planu in hujskačem na novo vojno. Zato VI. plenum Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije v imenu delavskega razreda in ljudske inteligence naše države s studom obsoja protidelavsko početje vodstva Ameriške federacije dela in reakcionarnih elementov iz vodstva Kongresa industrijskih organizacij, ki s pomočjo reakcionarjev in angleških trade-unionov in desnih socialistov v Evropi, izdajalcev interesov delavskega razreda in slug ameriškega imperializma, poskušajo razbiti enotnost delavskega razreda v Franciji, Južni Ameriki in drugih deželah, razbiti Svetovno sindikalno federacijo in spremeniti sindikalna gibanja nekaterih dežel v agenturo ameriškega
imperializma, da bi laže uresničili zasuž-njevalni Marshallov plan.«
Takšno je bilo stališče jugoslovanskih sindikatov do razbijačev svetovne sindikalne enotnosti in to stališče je ostalo nespremenjeno vse do danes,
L kongres ESJ je prav tako še enkrat obsodil tudi razbijaško dejavnost znotraj SSF kot sovražni poskus slabitve SSF, da bi se laže uresničili zasužnjevalni načrti ameriškega imperializma. Zlasti pa je Jugoslovanska delegacija odločno obsodila predlog o prekinitvi dela SSF. Jugoslovanski delegat tovariš Salaj je na zasedanju Izvršnega odbora izjavil:
»Svetovna sindikalna federacija in mednarodno delavsko gibanje moreta v vsakem trenutku računati na vso podporo _ in pomoč Zveze sindikatov Jugoslavije pri uresničevanju njunih ciljev, v obrambi pravic delavskega razreda, v obrambi miru in demokratičnih svoboščin v svetu, v borbi za obrambo in krepitev mednarodne solidarnosti delavskega razreda.«
Takšna so dejstva in takšna je resnica o jugoslovanskih sindikatih ter o njihovem stališču v mednarodnih odnosih. Ta dejstva jasno in nedvomno dokazujejo internacionalistično stališče jugoslovanskih sindikatov.
Toda tem, tako jasnim in neovrgljivim dejstvom se v zadnjem času postavlja nasproti kampanja laži in klevet o dozdevnem nacionalističnem in razbijaškem stališču jugoslovanskih sindikatov. Nobenega dvoma ni, da je to ena izmed največjih ogabnosti, kar jih je bilo izrečenih v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja. Če se lahko govori o razbijačih in razbijaškem stališču, potem so v vsakem primeru to tisti, ki poznajo resnico o Zvezi sindikatov Jugoslavije, poznajo njeno dosledno internacionalistično stališče m borbo za okrepitev mednarodne solidarnosti delovnih ljudi in za obrambo Svetovne sindikalne federacije, pa se kljub temu drznejo obtoževati jugoslovansko sindikalno gibanje za razbijaško dejavnost.
Povsem naravno je, da take lažnive obtožbe ne morejo in ne bodo nikdar mogle vplivati, da bi jugoslovanski sindikati in naš delavski razred zapustil pot dosledne borbe pod vodstvom Komurii-stične partije Jugoslavije za zgraditev socializma v naši državi m za okrepitev solidarnosti proletariata v svetu. Toda te lažnive obtožbe morejo vnašati (in dejansko vnašajo) samo motnje v mednarodno sindikalno gibanje in pomenijo objektivno uslugo sovražnikom delavskega razreda in razbijačem svetovne sindikalne enotnosti. O tem bi morali razmisliti vsi tisti voditelji sindikalnega gibanja v posameznih državah, ki v resnici žele krepitev, ne pa slabitev mednarodnega sindikalnega gibanja, razmisliti pa bi morali tudi vsi tisti, ki želijo enotnost, ne pa razbijanje Svetovne sindikalne federacije in mednarodnega delavskega gibanja sploh.
V krepitvi enotnosti, v krepitvi SSF vidi jugoslovanski delavski razred in sindikati Jugoslavije" močno poroštvo za uspešno borbo, katero vodijo delovne množice v svetu za ohranitev trajnega miru, za zmago demokracije, za izboljšanje življenjskega položaja delovnih ljudi.
Nedeljske volitve v Trstu, pri katerih so dobile od skupno 60 mest pri občinski upravi Trsta 40 mest reakcionarne in fašistične stranke — od tega samo demokristjanska 25 — so v polni meri dokazale, da te volitve dejansko niso bile izraz pravega razpoloženja tržaškega ljudstva, ampak se je v teh volitvah odražala vsa nedemokratičnost votivnega zakona. Takšen izid nedeljskih volitev je v pravem pomenu besede posledica dobro preračunane politike okupacijskih oblasti, ki so hotele zatreti gibanje demokratičnih množic v Trstu s tem, ko so dopustile, da sta na notranje zadeve tržaškega ozemlja lahko vplivala tako italijanska vlada, kakor tudi Vatikan in da je tudi Vidali s svojo frakeionaško politiko lahko razbijal enotnost demokratične fronte in s tem omogočil, da je reakcionarni blok bil zmožen zbrati toliko glasov.
Prav ta položaj, kakršnega je ustvaril Vidali v Trstu po objavi resolucije Informbiroja,' je bil seveda političnim ciljem anglo-ameriške okupacije in tržaške reakcije še posebno po volji. Zato so v takem vzdušju tudi razpisali tolitve. ne zato, da bi izvolili nove organe občinske uprave, ampak zato. da bi na podlagi votivnih rezultatov dobiti v roke nekakšen dokaz, da je potrebno spremeniti politični obraz tržaškega ozemlja, kršiti naprej mirovno pogodbo in razširiti italijanske meje na vse Svobodno tržaško ozemlje, s čemer bi se okrepila imperialistična baza in okupacijski režim v Trstu.
Že od dneva, ko so bile razpisane volitve, so okupacijske oblasti, italijanska vlada in vatikanske katoliške organizacije storile vse, da na volitvah zagotovijo zmago reakcionarnim strankam. Iz blagajne italijanske vlade so izdali več kot 100 milijonov lir za predvolivno kampanjo »Italijanskega bloka« v Trstu, ki je širil parolo in postavljal zahteve za priključitev tržaškega ozemlja k Italiji. Kot najbolj primerno obliko propagande pa so okupacijske oblasti in
Lepo urejen dom učencev v gospodarstvu v Št. Vidu nad Ljubljano naredi na obiskovalca že na zunaj prijeten vtis.
■ Mlaidi delovni ljudje, ki rastejo v nove strokovnjake, mehanike, električarje, mizarje itd., ne pogrešajo tukaj ničesar. Svetle, prijazne in čiste spalnice, učilnica in čitalnica so drugi dom 70 učen-cem-mladincem, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije in iz vseh predelov naše domovine. Tu so Črnogorci, Istrijani, Bosanci, tu so mladinci brez staršev, nekdaj pastirji, sinovi malih kmetov itd., ki bodo po dokončani strokovni usposobljenosti velika opora našemu novemu socialističnemu gospodarstvu.
Skrb za dobro vzgojo je prevzelo upravno vodstvo, ki dosledno skrbi, da se dnevni delovni načrti vestno izpolnjujejo. Tako sta red in disciplina ena dobrih lastnosti mladincev in upravnik Anton Marenče se rad pohvali, da so neredni učenci le redke izjeme. Kljub temu, da so ves dan zaposleni na različnih krajih in v različnih podjetjih ter odhajajo nekateri že ob petih zjutraj na delo, medtem ko drugi šele ob osmih, gojijo redno jutranjo telovadbo in imajo vsako popoldne in vsak večer krožke, kjer poglabljajo splošno in politično znanje. Tako rastejo v tem domu iz vrst učencev novi, zavestno predani mladinci, ki so ponos vsej naši mladinski organizaciji.
Tak je tudi 16-letni Edi Bravc, ki je prišel pred letom iz Št. Jurija pod Kumom, kjer je služil pri bogatem kmetu, svojem daljnem stricu. Da ni ostal hlapec, za kar ga je določil stric, je pripomogla samo njegova velika volja do učenja,
. Nobena prošnja, da bi ga poslali v uk, ni pomagala, starše pa je izgubil že v zgodnji mladosti. Toda znašel se je sam — brez dovoljenja je zapustil službo, odšel v Trbovlje in se *zanimal za delo. Ko tam ni našel primernega mesta, se je namenil v Ljubljano. Malo tesno mu je bilo pri srcu, saj ni še nikoli videl Ljubljane. Že na vlaku pa se je spoznal s starejšo tovarišico, ki mu je pomagala, da se je v Ljubljani znašel. Prišel je za učenca k Državnim elektrarnam.
Pri nekem sorodniku, ki ga je poiskal v Ljubljani, je dobil zasilno zatočišče.
Ko se je malo spoznal po Ljubljani, je videl, da drugi učenci živijo veliko bolje, da imajo urejene posebne domove in da lahko ves prosti čas posvetijo učenju. Povezal se je z mladinsko organizacijo in prosil, da tudi njega sprejmejo v tak dom. Ko je dobil dovoljenje od uprave podjetja, je ves presrečen, da bo imel dovolj časa za učenje, začel delati s še večjo vnemo. Njegova silna volja do dela mu je kmalu prinesla vidne uspehe.
Danes je eden najboljših učencev v domu, grafikon v učilnici pa kaže, da je v letošnjem letu napravil že nad 70 ur prostovoljnega dela1 poleg tejga, da z drugimi učenci prav pridno dela na domači ekonomiji.
Če ga vprašaš, kako napreduje, se mu obraz razjasni in s ponosom pove, da bo v jeseni odšel v industrijsko šolo k DES-u in postal strokovnjak za elektromeha-nična dela, kar ga že dolgo najbolj veseli.
V vrsto dobrih učencev spada tudi mlad Črnogorec Gtiič Bajrem. Še pred dobrim letom je bil pastir in niti malo ni mislil, da bo kdaj postal avtomehanik. Ko je ministrstvo za delo v črni gori iskalo mladince za učenje v gospodarstvu, se je na prigovarjanje vendarle prijavil. Poslali so ga v Slovenijo.
Prve mesece je pokazal zelo malo vo- * v
reakcionarne stranke izbrale geslo, češ, da so te volitve plebiscit, ko gre »za ati proti Italiji«. V zvezi s tem so organizirali nasilja nad slovenskim prebivalstvom in tržaškimi antifašisti, ki so nastopati kot pristaši Slovensko-italijanske ljudske fronte. Da bi prestrašili demokratične borce, ,so fašisti pred volitvami ob pomoči Vidalijevcev izvršiti na zborovalce celo vrsto napadov na vojirnih zborih Slovensko-itali-janske ljudske fronte. Okrog 50.000 italijanskih državljanov, uradnikov in vojakov, ki so že pred 20 leti zapustiti Trst, čeprav .nimajo nobene zveze z občinsko upravo v Trstu, niti nimajo pravice, da bi glasovali in odločati o upravi tržaškega ozemlja, so s posebnimi vlaki privlekli iz Italije, da bi tako povečati glasovalno fronto demokristjanov. Prav nič čudno ni zato, da so volitve
v Trstu pod takšnimi okolnostmi pokazale drugačne rezultate, kakor pa je dejansko stanje na tržaškem ozemlju.
V kakšne vode je zaplaval Vidali po objavi zloglasne resolucije Informbiroja, ko je z razbijanjem demokratične fronte in enotnosti ustvaril pogoje, da je na volitvah v Trstu zmagala imperialistična fronta, in kakšno uslugo je napravila s to svojo politiko Vidalijeva Irakcija okupacijskim oblastem in vsem reakcionarnim strankam, pa najbolj zgovorno dokazuje javna pohvala predstavnika italijanske vlade, ki )‘e ugotovil, »da so se Vidalijevci dobro zadržati in zavzeli pravilno stališče v predvolivni kampanji glede priključitve Trsta k Italiji.«
Že v predvolivni kampanji in n »glede na ta izid pa je edino Slovensko-italijanska ljudska fronta ostala zvesta načelom, da se spoštujejo določbe mirovne pogodbe in ohrani neodvisnost Trsta. Zato bo Ljudska fronta v borbi za revolucionarna načela protiimperiali-stične fronte nadaljevala svojo borbo in tudi v bodoče storila vse. da se tržaško demokratično gibanje vrne na revolucionarno pot dosledne protiimperiatistič-ne borbenosti.
Nedeljske volitve v Trstu niso bile izraz volje in razpoložen« tržaškega prebivalstva
lje do napredka. Trlo ga je domotožje, ni poznal jezika in tudi pisati ni znal. Bil je popolnoma nepismen. Trud uprave in njegovih sotovarišev, da bi iz njega napravili dobrega učenca in delavca, ni bil zaman. Mladi Bajrem je začel počasi dojemati znanje, naučil se je računati in tudi počasi citati. Ko je videl napredek, voljo in uspehe drugih učencev, je vzras-lo tudi v njem upanje, da bo mogoče le uspel. S trdno voljo se je oprijel dela in letošnjo jesen se bo že lahko vpisal v šolo, saj se že danes uvršča med naj-pridneijše v domu.
Veliko pobudo za uspeh mu je dai Tuzovič Djavid, njegov rojak, ki se je v učenju prav dobro znašel. Dela kot mizarski vajenec in vedno. najde . dovolj časa za učenje ter obiskuje tudi večerno gimnazijo. Njegov šolski uspeh pa ga uvršča med prve v domu.
Vzgoja mladih strokovnjakov v šoli ni samo enostranska. Iz grafikona v njihovih učilnicah je razvidno, da mladinci
skrbijo tudi za svojo kulturno vzgojo in za razvedrilo. Grafikon prečitanih knjig nam pove, da čitajo naijveč Cankarjevih in Gorkijevih del. Med prečitanimi knjigami najdeš dela vseh naših domačih pisateljev, najdeš pa tudi prečitane knjige iz sodobne sovjetske literature, med katerimi so najbolj vidna dela Tadejeva, Iijina, Furmanova itd. Poleg del Prešerna in Zupančiča čitajo tudi svetovne klasike, kakor so Balzac, Voltaire itd. Drugi grafikon prikazuje zopet, kolikokrat so obiskovali gledališče, kino in druge kulturne prireditve. Videti je, da je mladinska organizacija v domu dosegla že dokaj lepe uspehe, k čemur je največ pripomogla uprava pSdjetja, ki je mladincem nudila vedno vsestransko pomoč.
V dom prihajajo vedno novi učenci in treba je veliko volje in truda vodstva in starejših učencev, da usmerjajo mlade ljudi v novo življenje, v nov način dela, ki jih bo preoblikovalo v zavestne graditelje socialistične domovine.
KUD ,Branko Cvetkovič4 gostuje v Sloveniji
V sredo je prispelo iz Beograda na enotedensko gostovanje kulturno-umetniško društvo Branko Cvetkovič, ki spada med najboljša društva v LR Srbiji, Gostovati bodo s tremi najboljšimi skupinami, mešanim pevskim zborom, orkestrom in folklorno skupino.
Društvo je 15. t. m, imelo svoj prvi ftastcp v filharmonični dvorani v Ljubljani Program je bil zelo pester in so bili
gostje navdušeno pozdravljeni. Za delavce v Kranju bodo priredili nastop v petek 17. t, m„ v soboto pa v Tovarni verig v Lescah. Nedeljo bodo izkoristili za gostovanja pri gozdnih delavcih in irontnih brigadah na Pokljuki. Zadnji dan gostovanja, v sredo, pa bodo dali prireditev rudarjem v Trbovljah,
Člani KUD Branko Cvetkovič si bodo v tem času ogledali najlepše kraje v Sloveniji, med njimi Bled in Postojno.
DOPUST OB JADRANU
Preživeti letni dopust ob Jadranu so bile nekdaj nedosegljive sanje za delovnega človeka, danes to ni več problem. Pravica dopusta je delovnemu človeku zakonito zajamčena, denarnih problemov pa tudi ni za tistega, ki zna prav ravnali z denarjem. Za dopust ob Jadranu si je treba oskrbeti nakaznico pri Putniku, kdor nima od sindikalne podružnice nakazila za sindikalni dom. Udarnike, no-vatorje ali odlične uslužbence pa pošiljajo podružnice tja na svoje stroške.
Nekaj dni pred odhodom v Dalmacijo se vsakdo, ki gre na dopust, že mrzlično pripravlja. Tovarišem pri delu morda po-nosno-važno pripoveduje: »Letos grem pa na dopust v Dalmacijo. Dobil sem nakazilo za KašteleU Dan pred dopustom ga že skrbi, kako bo v vlaku, ali. bo dobil primeren prostor? Kakšno bo vreme?
Letos sem bil med potniki, namenjenimi v Split, tudi jaz. V vlaku je sedel poleg mene rudar iz Velenja. Dalmacijo bo videl prvič. V Dubrovnik je namenjen. Drugi sopotnik, jeseniški kovinar, ki bo dopust preživel v Ulcinju, ima težave s sprevodnikom. Pozabil je namreč člansko izkaznico sindikata, brez katere vožnja s popustom ne velja.
Vožnja ponoči je prijetna. V lahkotnem kramljanju in med dremanjem hitro mine noč in že se vlak spušča proti Splitu. Vidi se morje; vse hiti k oknu, da ga pozdravi. Vlak se ustavi na postaji Kaštel Stari, kjer nas že čaka idilični koleselj za v Kaštele.
Kdo ne pozna Kaštelov? Sedem biserov našega Jadrana je razsutih ob prijetnem zalivu pri Splitu. Kaštel Štafilic, Stari, Novi, Lukšič, Kambelovac, Gomilica in Šucurac. Na zahodu romantični Trogir, poln starin, v sredini kraj dalmatinskega Romea in Julije, Janka in Dobrile — Kaštel Lukšič, na vzhodu pa industrijsko važni Kaštel Šucurac, povsod znan po industriji cementa. Nekdaj letovišče bogatinov, so danes Kašteli znano sindikalno letovišče. V Kaštel Starem je eno največjih sindikalnih okrevališč v Jugoslaviji, nadalje sindikalni dom železničarjev, okrevališče DZSZ in pionirski dom, v Kaštel Lukšiču pa sindikalni dom PTT uslužbencev.
V domu sprejme novodošlece upravnik. Čaka nas še sprejemna ceremonija vpisovanja v knjigo gostov in tehtanja, da bomo pri odhodu vedeli, koliko smo na soncu in z dobro hrano pridobili na teži. Nato nas peljejo v lepe in čiste sobe. Hitro pospravimo svoje stvari v omaro in hitimo v kopalkah, v katerih bomo preživeli večino dni, k morju. Nekam sramežljivo kažejo novodošli med samimi zagorelimi telesi svojo nekam čudno belo kožo. Skok s deske in že nas je objelo morje.
Tak je prvi dan dopusta. Komaj se novodošleci znajdejo, že štejejo drugi, tretji in četrti dan. Hitro, hitro bežijo dnevi na dopustu.
Sonce (ni se treba bati, vse dni ne bo dežja) kmalu porjavi kožo, potem pa smo mi tisti, ki zviška gledamo na belo-kože novince. Pretiravati seveda ne smemo, ker bi sicer hudo trpeli zaradi opeklin.
Hrana je res dobra in izdatna. Pa zabava? Kdor je v poštnem domu, se vozi s čolnom, komur je veslanje prenaporno, čila, šahira ali pa krami j d- s tovariši. Saj se lahko dosti pomenijo 0 nerazumljivi kominformski gonji, o tem, kako drugod uspeva tekmovanje, kako je s sindikat-nim delom, o filmih, knjigah. Zbrani so iz vseh krajev Jugoslavije. Iz Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvat-s k e. Tovariš iz Sarajeva, nekdanji gleda? liski igralec, deklamira, tovarišica upravnica skrbi za šalo in smeh, mlajši plešejo. Če je zbranih več Slovencev, se seveda ne morejo upirati prošnji: »Dajte, zapevajle jednu slovenačku!< In že zapojejo nekaj udarnih. Drugi so zopet odšli na sprehod po Kaštelih. V velikem s in-dikalnem okrevališču je živo. Tržaški pevci prirejajo koncert. Po koncertu plešejo kolo. Nato pa še nočno kopanje y morju, da je spanje prijetneje.
Tudi izletov ne manjka. Starinski Trogir ni daleč, Solin tudi ne. Do Splita ie s parnikom dobre pol ure vožnje ob očarljivem Marjanu. ,
Kogar zanima ribolov, gre ponoči i ribiči ribarske zadruge na morje.
Ej, glede zabave ni zadrege!
Zadnji dan ugotavljajo, koliko je k&° pridobil na teži. Rekorder je tovariš železničar iz Titograda, ki je na teži pri' dobil kar 8 kg. Upravnica še stisne od? bajajočim pod roko suho hrano za W pot. Prisrčno slovo od tovarišev naprav1 slovo še težje. Častno spremstvo ob hodu na pomol je kaj številno. Udarn1*, tobačne tovarne o Nišu spremlja na kita1’, odhodne pesmi, ki jih pojejo vsi, pa so še tako brez posluha. Novator rudnik v Borovu se poslavlja s šegavim RovorJ0-Jh Parobrod že reže valove proti ’ s pomola pa še vedno mahajo tovariši-Ladja se vse bolj oddaljuje od še zadnji pogled na dom. Glej, z v drugem nadstropju maha tovariš Zagreba.	. .
V Splitu je še čas za ogled Uivkl anove palače in vrveža v pristanišču.
Brzovlak sopiha navkreber, v kri* dvanajstih urah je že v Ljubljani. ' ali Murski Soboti, kjer je pač kdo In drugi dan, po prijetnem ? do p n na Jadranu, gre delo zopet s lahko:o pod rok.	zL-T—
Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. —Uredništvo (telefon 45-3SI ■ * s šičeva 22/11. — Uprava (telefon 49-70) Masarrkova 14/11 v Ljubljani. - Tz" iistarna petek. Mesečna naročnina din 12.— - Ste ček položnice s 90603 9. — Tiska
»Ljudske pravice« v Ljubljani.