Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21. — Izhaja enkrat mesečno — Posamezna številka 20 dinarjev, četrtletna naročnina 60. polletna 120 in letna 240 dinarjev — Naročnina za inozemstvo letna 500 dinarjev — Naročila sprejema uprava Domačih novic, Lenart, Ptujska e. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-973 - Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska Pomurska tiskarna v M. Soboti LETO i sTEV. 7 Pen Hudi Obč.LO Lenart LENART, 10. AVGUSTA 1961 SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA m dnevnem mm več odlokov i\ nova imenovanja lorislno kmetijsko posvetovanje ALi ZARES NI DELA 7A KMETIJSKE STROKOVNJAKE? tehničnega osebja, zaposlenih na občini znašale 1.700 din za tiste, ki so razvrščeni do V. plačilnega razreda, 2.000 din pa za tiste, ki so razvrščeni od IV. plačilnega razreda navzgor. Poleg tega so določili, da se uvede poseben dodatek v znesku do 8.000 din na mesec za tržne in veterinarske inšpektorje. Višina tega dodatka se določa po naravi in težavnosti dela, odgovornosti ter stopnji strokovnega znanja. Kakor smo že navedli je ljudski odbor sprejel tudi navodilo o postopku in načinu delitve sredstev za povečanje plač delavcev in uslužbencev Obč. ljudskega odbora. Navodilo določa, da se doseženi uspeh pri delu ugotavlja po sistemu točkovanja, medtem ko kriteriji obsegajo splošno oceno opravljanja nalog, obseg in kakovost opravljenega dela, točnost, ekspeditivnosi, oigani-zacijo dela in enote, odgovornost, nadomeščanje nezasedenih delovnih mest, predpisano strokovno izobrazbo in drugo. Na skupni seji obeh zborov so razrešili Franca Vogrinca dolžnosti direktorja KG Lenart, ker odhaja na novo službeno dolžnost. Za vršilca dolžnosti direktorja pa so imenovali ing. Matija Firbasa. Razrešili so tudi Ljuba Koglota, dosedanjega upravnika Delavske univer- ze. Za nove predsednike svetov so bili imenovani: činč Ludvik, svet za komunalne zadeve, Alojz Skrget, svet za družbeni plan in finance, Tone Hajdinjak, svet za šolstvo, Angela Močnik, svet za varstvo družine in dr. Jože Kram-berger, svet za zdravstvo in socialno varstvo. Pred zaključkom seje so predsednik občine in odgovorni uslužbenci odgovarjali na številna vprašanja odbornikov. POHITIM0 S SKLEPANJEM POGODB, DA NE BO PRiP0Z\O! Okrajni ljudski odbor Maribor je sklical skupaj z Zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo 24. julija širše posvetovanje o kmetijski problematiki. Posvetovanja so se udeležili upravniki zadrug, kmetijskih gospodarstev, odgovorni referenti za proizvodnjo, obratovodji KZ, kmetijski tehniki, ki nepo- sredno odgovarjajo za proizvodnjo, predsedniki delavskih in zadružnih svetov ter sekretarji OO ZKS v kmetijskih organizacijah. Navzoči pa so bili tudi predstavniki Kmetijske zbornice, Zavoda za plan, Kmetijsko pospeševalnega zavoda, veterinarji iz Živinorejskega veterinarskega zavoda Ptuj, Kmetijski inšpektor OLO Maribor, predstavniki podjetja »Semena« iz Maribo-la in podjetja za proizvodnjo olja iz Slovenske Bistrice. Posvetovanju so še prisostvovali predsednik občine, Obč. odbora SZDL in sekretar Obč. komiteja ZKS. Uvodno besedo je imel inženir Živko, (Nadaljevanje na 2. strani) Ludvik Stelcar poroča na seji Obč. zbora v imenu komisije za gospodarstvo Na ločenih sejah obeh zborov Občinskega ljudskega odbora, v torek, 25. julija so sprejeli odloke o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje, kilometrini in povračilu potnih stroškov za prevoz na delo in domov uslužbencev Občinskega ljudskega odbora. Nadalje so sprejeli odlok o posebnem dodatku za občinske tržne inšpektorje in veterinarske inšpektorje. Poleg tega so tudi spreieli začasno navodilo o postopku in načinu delitve sredstev za povečanje plač po uspehu dela delavcev in uslužbencev Občinskega ljudskega odbora. Na skupni seji obeh zborov so razpravljali o razrešitvi dolžnosti direktorja KG Lenart, upravnika Delavske univerze Lenart in več predsednikov svetov, ki so zaprosili za razrešitev zaradi odselitve. Ljudski odbor je sklenil, da bodo poslej dnevnice uslužbencev in Odborniki obeh zborov ljudskega odbora glasujejo za razrešnico nekaterih vodilnih uslužbencev v gospodarstvu in delavski univerzi /Rt- f (/—JVCLi-CL iJOZOV • Po eden izvod te številke „Domačih novic" pošiljamo vsem gospodinjstvom / v občini. Verjet 10 nekateri zadružniki, za katere plača naročnino KZ Lenart, te številke ne bodo dobili na svoj naslov, vendar jo bo zagotovo dobil nekdo iz njihove družine. Seveda tem ne bo potrebno lista za letos plačati, ne glede na kaieri naslov ga bomo pošiljali. To številko skrbno preberite in jo vrnite šele, če boste uvideli, da Vam nikakor ne more koristiti. V evidenco stalnih naročnikov bomo vpisali vse bralce, ki te številke časopisa ne bodo vrnili do vključno 20. avgusta 1961 na krajevni urad. Posebej opozarjamo, da v bodoče časopisa ne bomo več razpošiljali po šolskih otrocih, niti kako drugače, temveč samo ^ po pošti naročnikom. Letna naročnina znaša 240 din. UPRAVA j Ali zares ni dela za kmetijske strokovnjake? (Nadaljevanje s 1. strani) tajnik zbornice, ki je podčrtal, da so zadruge in kmetijska gospodarstva v lenarški občini letos popolnoma zanemarili delo pri sklepanju pogodb za kmetijsko sodelovanje. Na to vprašanje je navezal delo kmetijskih strokovnjakov, predvsem mlajših, za katere zadruge in družbena posestva ne najdejo dela. Preteklo leto je bilo veliko tarnanja okrog pomanjkanja strokovnjakov, letos, ko pa jih je dovolj nastaja vprašanje., kje te zaposliti. Na drugi strani pa je toliko dela, ki ga odgovorni ljudje v kmetijskih organizacijah ne vidijo in ne uvajajo strokovnjakov v delo. Posebej je podčrtal, da je pogodbeno sodelovanje vsa leta nazaj šepalo, zlasti zato, ker je bila strokovna služba, konkretna pomoč svetovalcem — kooperantom z različnimi nasveti izredno pomanjkljiva. Kot po pravilu so se zadruge držale principa, da je njihovo delo s kmetovalci, če sklenejo pogodbe, že opravljano. Na posvetovanju je bilo izrecno podčrtano, da bodo morali v bodoče kmetijski tehniki pa tudi ostali strokovnjaki nuditi vsestransko strokovno pomoč kmetovalcem skozi vse leto, ko pridelek raste, sc razvija in dokler ni primeren za spravilo. Posebno pozornost bodo morali posvečati tudi kompleksnemu reševanju kmetijske problematike. Zlasti bi morali usmerjati kmetovalce na določene panoge, na primer na živinorejo in sadjarstvo, kjer so za te dani najboljši pogoji. Ne bi smeli dovoliti neobdelanih površin, skrbe- ti bi morali za asanacijo sadovnjakov itd. Dela je vsekakor dovolj. V zvezi s kmetijskim sodelovanjem so na posvetovanju zlasti poudarili, da bo potrebno pohiteti, sicer bo prepozno. Razmisliti bo tudi potrebno o najprikladnejši obliki sodelovanja, kar je seveda prepuščeno samoupravnim organom, vendar mora sodelovanje temeljiti na obojestranski koristi. Zato so se dogovorili, da zadruge pri sklepanju pogodb s kmetovalci ne bodo več zaračunavale akumulacije, temveč le pripadajoče obresti, vse usluge in reprodukcijski material pa po dnevnih cenah. Pri obračunu med KZ in pogodbenikom pa je stremeti za tem, da bo kooperant dal zadrugi proizvode, ne pa denar. S to obliko sklepanja pogodb ustvarja- mo pravilneiši odnos med zadrugo in pogodbenikom. Preiti bo potrebno na intenzivno pridelovanje, predvsem pšenice in v travništvu. Pri sklepanju pogodb se je potrebno otepati manjših in nerentabilnih površin. Pogodbene osnove v kmetijski proizvodnji naj bi poleg zadrug vzpostavila tudi družbena posestva, ki so to plat dela do sedaj občutno zanemarjala. Na posvetovanju so bili mnenja, da se zemlje, ki jo nudijo kmetovalci v zakup ali odkup, ne bi smelo odklanjati, četudi gre za manjše in odročne površine. Na nepristopnih površinah bo za to potrebno organizirati ekstenzivno proizvodnjo, saj za nekaj časa. Odločno so se zavzeli, da je potrebno razlikovati kooperante od nekooperantov, predvsem je prvim potrebno pridelke za vsako ceno odkupiti in boljše plačati. Pri sklepanju pogodb je potrebno, poleg površine zlasti upoštevati količino umetnih gnojil, ki jih bo kooperant potrese], koliko bo sejal, sadil in kakšen bo njegov pridelek. V nadaljevanju so še govorili o vrsti vprašanj glede kooperacije. Med temi naj omenimo, da strokovnjaki priporočajo za naše področje setev pšenice »Leonardo«, »Hel-korn« in slične. Cena za kg semena jc okrog 60 din. Glede odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih so menili, da ga je potrebno v najbolj drastičnih primerih dosledno uporabljati. Vendar je nadalje potrebno kmetijsko proizvodnjo urejevati preko pogodbenega sodelovanja povsod tam, kjer so dani vsaj minimalni pogoji. Posvetovanje o novih ekonomskih predpisih V gospodarskih organizacijah težijo po zmanjšanju sredstev skladov Na posvetovanju, ki je bilo v začetku julija so sodelovali predstavniki gospodarskih organizacij in ustanov iz vse občine. Uvodni referat je prebral Franc Muršec, predsednik Občinskega odbora SZDL. Tov. Muršec je v začetku navedel vzroke, ki so privedli do tega, da so Zvezni izvršni svet in Zvezna ljudska skupščina sprejeli vrsto predpisov, ki urejajo naše gospodarstvo na ekonomski podlagi. Pre- Prireditev, ki je še ni bilo SLO VEN JEGORIŠRI ŽIVINOREJSKI DAM 2. in 3. septembra ? Zamarkovi niziranih ali spontanih, vendar so bile te večji del usmerjene na neupravičeno kritiziranje in prikazovanje slabosti, ki iz novih predpisov izhajajo. Jasno je, da se bodo ti predpisi uveljavljali postopoma in da bodo v zvezi s tem potrebni tudi dodatni administrativni ukrepi. KLJUB POVEČANJU BRUTTO DOHODKA IN DOHODKA SE V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH SREDSTVA SKLADOV ZMANJŠUJEJO teklo je že nekaj mesecev, ko naši kolektivi gospodarijo v okviru novih predpisov. V zvezi s temi predpisi je bilo že mnogo razprav, orga- Na zadnjem plemenskem sejmu so živinorejci predlagali, da bi bilo potrebno na posebni razstavi prikazati razvoj živinoreje v Slovenskih goricah. Po tem predlogu bodo pripravili večjo prireditev s sodelovanjem občin Lenart. Maribor-Tezno, Maribor-Center, Ptuj in Radgona. O predlogu so razpravljali na zadnji seji upravnega odbora KZ Lenart, kjer so se zedinili, da Ni izključeno, da bo dobil nagrado za svojo kravo tudi živinorejec na naši sliki. bodo pripravili 2. in 3. septembra prireditev pod naslovom: »Slove-njegoriški živinorejski dan«. Organizacijo prireditve ima v rokah poseben pripravljalni odbor pri lenarški zadrugi. V okviru prireditve predvidevajo razstavo, ki bo prikazala razvoj živinoreje, konjereje, prašičereje in perutninarstva zadnjih nekaj let v Slovenskih goricah. Živino za razstavo na prireditvi bodo predhodno ocenili. Program predvideva, da bi prvi dan ocenjevali živino in določili, kateri živinorejci bodo prejeli nagrade za najboljšo razstavljeno živino. Nagrade bodo prispevale gospodarske organizacije in ustanove. 3. september bi naj bil predvsem komercialnega značaja. Živinorejci in ostali bodo imeli priliko videti način prodaje živine na veliko. Predvidevajo, da bo prišlo večje število kupcev tudi iz sosednjih republik. Celotna prireditev bo v Zamarkovi, kjer ima zadruga ustrezne hleve za 250 glav živine, ki bo razstavljena. Živino-reici si bodo lahko na razstavi ogledali tudi grafikone z izračuni načina vzreje in rentabilnosti živine ter močnata krmila, ki jih polagamo živini kot dodatno krmo. Poleg tega nameravajo vrteti strokovni film. Verjetno pa bodo pripravili tudi večjo tombolo z veselico v lepem naravnem okolju. Podrobno o tej prireditvi bomo poročali v prihodnji številki. Če analiziramo kmetijska gospodarstva v občini ugotovimo, da z novimi predpisi ni potrebno tem plačevati prispevka iz dohodka. Na ta način bi se moral čisti dohodek povečati, vendar so se povečali prispevki na osebni dohodek, zato se sredstva skladov v letošnjem prvem tromesečju v primerjavi z lanskoletnim prvim tromesečjem bistveno niso povečala. Analiza na KG Selce kaže, da so se ta letos celo zmanjšala. Velja splošna ugotovitev, da nova delitev osebnega dohodka na naše gospodarske organizacije slabo vpliva predvsem zaradi slabe organizacije dela, nizke produktivnosti (produktivnost je nižja od povprečja v LRS), intenzivnosti in ekonomičnosti proizvodnje. Ti faktorji so namreč odločilni za ustvarjanje čistega dohodka, od katerega se po zakonu odvajajo družbeni prispevki. Zaradi navedenih slabosti gospodarske organizacije v občini ne dosegajo dohodka do tiste višine od katere je po novih predpisih potrebno odvajati prispevek od izrednega dohodka. Analize nekaterih gospodarskih organizacij v prvem tromesečju letos kažejo, da se prispevek iz dohodka v primerjavi z lanskim letom ni povečal. To se kaže zlasti v Tovarni usnja, kjer so v prvem tromesečju lani ustvarili 55 177.000 dinarjev brutto dohodka, 7,076.000 din dohodka, medtem ko so odvedli 1,906.000 din prispevka iz dohodka. V prvem tromesečju letos pa je znašal brutto dohoH^k tes?a podietja 88,818.000 din, dohodek 8,702.000 din, dočim so prispevka iz dohodka odvedli 1,503.000 din, torej manj, kakor lani za to obdobje,, kljub povečanemu dohodku. Sredstva za sklade so se prav tako zmanjšala od lanskoletnih 566.000 din na 501.000 din letos. Več smelosti pri uvajanju ekonomskih enot Podatki tudi kažejo, da se osebni prejemki dvigajo nesorazmerno s porastom storilnosti dela in ostalih pogojev, ki naj bi to dviganje opravičili. Poseben problem pred stavljalo ekonomske enote, ki bodo temu napravile konec. K uvajanju ekonomskih enot pristopajo delovni kolektivi z določeno bojaznijo, zlasti to velja za vodilni kader, ki meni, da se bo na ta način povečala administracija. Kljub vsemu pa se prvi začetki nagrajevanja in dela po ekonomskih enotah že kažejo. S poskusnim obračunavanjem so začeli v Tovarni usnja, pri Klemosu in Remontu. Potrebno bo razmišljati tudi o pristojnosti ekonomskih enot in formirati svete kot organe delavskega upravljanja. Skratka, upravljanje moramo približati in omogočiti slehernemu članu kolektiva. Predvideno zmanjšanje proračunskih sredstev in obsega investicij Po odloku o družbenih spremembah zveznega družbenega plana za leto 1961 mora občinski ljudski odbor odvesti 10"/o proračunskih sredstev namenjenih za tekoče leto v posebno proračunsko rezervo, ki se letos ne more koristiti. V našem primeru znaša ta rezerva 19.721.000 Glede na pomanjkanje sredstev za (Nadaljevanje na 3. strani) KUPILI NOVE TRAKTORJE S PRIKLJUČKI -V R F S F TH PREDVIDENA NDV0GR4DNJA VETERINARSKE PCSTAJE ' IN SLIKI Kmetijska zadruga je za lastne potrebe in pomoč kmetovalcem kupila sedem novih traktorjev z vsemi potrebnimi priključki. Poleg tega so kupili več kamionov, ki so vsi tipizirani. Zadruga trenutno - razpolaga z 21. traktorji in več kamioni. Pet traktorjev, ki so že do-služili bodo prodali. Poleg tega še nameravajo odprodati tudi 5 avtomobilov, predvsem znamke »Pionir«, za katere ne morejo dobiti rezervnih delov, ker jih TAM več ne proizvaja. V Voličini pospešeno urejujejo obrat za predelavo mesa. Računajo, da bodo stroški adaptacije bivše klavnice znašali okrog 2,5 milijona din. Nadalje v Zamarkovi širijo hlev, v katerem bo potrebno še zgraditi uporni zid in hlev pobeliti. Poleg tega pa tudi zastekliti okna in napeljati elektriko. V izdelavi je že načrt za izgradnjo večjega silosa, vendar do gradnje letos ne bo prišlo. V Zamarkovi bodo uredili tudi avtogaražo, ki bo stala okrog 300 tisoč din, v Močni pa stelnik. Skladišča za gorivo pri Le-ninartu za enkrat ne bodo gradili, ker so za gradivo dobili ustrezen prostor v Tovarni usnja, Vendar bo to vprašanje v prihodnjih letih s porastom prometa potrebno rešiti skupno s prizadetimi gospodarskimi organizacijami. V Voličini tudi adaptirajo hlev, prav tako pa v Ju-rovskem dolu. Tudi v Cervenjaku preurejajo večji hlev, katerega slroški adaptacije bodo znašali okrog 500 tisoč dinarjev. Že nekaj časa se govori o potrebi po trgovini z zelenjavo. Vendar so na seji neravnega odbora zadruge menili, da zaenkrat ni pogojev za to trgovino, zaradi pomanjkanja ustrezne- (Nadaljevanje z 2. strani) kritje najosnovnejših potreb proračuna je ljudski odbor zaprosil republiški izvršni svet, da le ta našo občino oprosti te proračunske rezerve, saj bi po podatkih morali samo skladu za šolstvo odobriti še nekaj nad 11,000.000 din. Tudi obseg investicij bo z novimi predpisi, ki so pred nedavnim izšli zmanjšan, saj se predvideva blokacija 701/« vseh nerazporejenih sredstev gospodarskih organizacij. V naši občini bo potemtakem realizacija družbenem plana po predvidevanjih ele-de investiranja komaj 20Vo, kakor je bila tudi lansko leto. Novi predpisi zahtevajo mnoeo več sistematičnega dela subjektivnih sil v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Zlasti se bodo morali angažirati Zveza komunistov, Sindikat, delavski in zadružni sveti, poleg tega pa tudi organizacije SZDL. Prav tako se bo moral za gosno-darsko problematiko v posameznih kolektivih bolj kot dosljj zavzemati zbor nroizvaialcev. Pocvetovan le ie izluščilo bistvene probleme, ki jih bodo morale gosnodarske orga-ni^ncije z vso doslednostjo reševati. Posvetovanje je potrdilo: Naivažnejše naloge gospodarskih organizacij pri premagovanju, it žnv. ki so nastale so: pospešeno dvigati storilnost deln. i7hniišnti organizacijo dela, uvesti nagrajevanje po delu v okviru ekonomskih enot, izboljšati kvaliteto proizvodov in nenazadnje seznaniti vse delavce z bistvom novih predpisov. ga prostora. Člani upravnega odbora zadruge so bili seznanjeni, da bodo še letos začeli pri Lenartu graditi novo Veterinarsko postajo. Del sredstev bodo prispevale tudi gospodarske organizacije. Stroški gradnje bodo predvidoma znašali ekrog 12 milijonov din. V okviru bodoče Veterinarske posta>e naj bi bila tudi vsa živinorejska služba, ki bi predstavljala samostojno ekonomsko enoto. Ob zaključku seje so še obravnali udeležbo na proslavi 20-letnice vstaje, Slovenje-goriški živinorejski dan in štipendije. Fotografi-amalerji pozor! Kakor vidite smo v tej številki pričeli objavljati fotografije dokumentirane s podpisi v posebni rubriki, ki ima naslov: »V besedi in sliki«. Z uvedbo te rubrike dajemo možnost vsem, ki se radi ukvarjate s fotografiranjem, da najboljše posnetke objavite. Kakšni so pogoji? Fotografije primerne za objavo naj bodo aktualne, prikazujejo lahko različne dogodke v občini od športa, prosvete, dela političnih organizacij, društev do prometnih nesreč in požarov. Za objavo pridejo v poštev ostri posnetki s čimveč kontrastov. In ne samo to. K vsakemu poslanemu posnetku napišite ustrezno vest, ki naj ne bo daljša od desetih vrstic. Tako, dragi prijatelji fotografiranja. Sedaj pa urno na delo. Želimo vam lepo vreme, mirne roke in veliko sreče. Uredništvo Pri Lenartu je ob Radgonski cesti konec junija Gradbeno podjetje »Remonti. začelo graditi 21. stanovanjski blok. Gradnjo finansirajo občinski ljudski odbor 14 milijonov, »Potrošnik« 5,6 milijonov, Lekarna 2,2 milijonov, Klemos 3,5 milijonov, Ljudska milica 14 milijonov in KG Lenart 16 milijonov dinarjev. Po načrtu bo gradnja enega stanovanja stala okrog 3,5 milijonov dinarjev. V upravi »Remonta« so nam zagotovili, da bo poslopje predvidoma do 29. novembra že pod streho, medtem ko računajo, da bo novi stanovanjski blok pripravljen za vselitev avgusta prihodnje leto. V novem bloku bo največ stanovanj za delavce in u-službence KG Lenart, Obč. LO in za PLM. Na sliki: zemeljska dela pri gradnji novega bloka. "STRELA IIBILA DVE KRAVI Pred nedavnim je med večjim neurjem strela ubila dve kravi, ki sta se pasli pod nekim hrastom na šetarski gmajni. Kravi sta bili last posestnika Franca Kranfoglarja iz Sp. Voličine. Škoda znaša okrog 160 tisoč dinarjev. Soja upravnega odbora Kmetijske zadruge Lenart Preurejajo več gospodarskih objektov Na seji upravnega odbora KZ Lenart so člani pod predsedstvom Ludvika Štelcerja razpravljali o vrsti važnih gospodarskih vprašanj glede kmetijske kooperacije, zaposlovanja kmetijskih strokovnjakov in drugem. Na seji so poudarili, da bo potrebno mlajše kmetijske strokovnjake uvajati v delo in jim nuditi primerno zaposlitev. Pri sklepanju pogodb za kmetijsko sodelovanje ne bo problemov Tako menijo člani upravnega odbora zadruge. Že sedaj na podi oč ju zadruge seje jo okrog 50"/o visokorodnih sort pšenice, zato bo najlažje šlo prav pri tej kulturi. V razpravi so tudi poudarili, da se je pretekla leta pogodbeno sodelovanje preveč naslanjalo na žitarice, medtem ko bi morali pospeševati sadjarstvo in živinorejo, za kar so dani najboljši pogoji. Na seii so sklenili, da bo treba čimprej za četi s sklenanjem pogodb za kmetijsko sodelovanje in jih čimprej realizirati. V zvezi s kooperacijo so razpravljali tudi n strokovni službi. Ohv«lialo ie mišljenje, dn morajo strokovnjaki poleg dosedanje po- V Cerkvenjaku je vsak četrtek živinski sejem. Kmetje s tega področja priženejo po navadi do 25 glav drobnice in govedi. V kraju smo se mudili drugi četrtek v juliju in so nam povedali, da so tokrat kmetje pripeljali 34 glav živine. Ob tej priliki so prodali tudi precej živine, ki so jo pogodbeno pitali. Odkupovalec nam je dejal, da bo ponudba vedno večja, ker so dosedaj nekateri kmetje čakali na ugodnejšo ceno. Na sliki: odkupovalec si ogleduje prignano živino. moči individualnim proizvajalcem več razmišljati o kompleksni proizvodnji in vaškem kolobarju. Skleniti je potrebno več pogodb za pitanje živine Trenutno ima zadruga sklenjenih nad 300 pogodb za pitanje živine, vendar so na seji menili, da je potrebno še nadalje pospešeno sklepati te pogodbe, kajti zadruga lahko uspešno konkurira na tržišču le z večjimi količinami živine. Večje količine bo zadruga plasirala istočasno na trg, večja bo cena za zadrugo in proizvajalca. Poleg tega so sklenili, da bi bilo potrebno uvesti razliko za kooperante pri odkupnih cenah. S pomočjo SZDL bodo v kratkem času sklicali sestanke kmetovalcev po proizvajalnih okoliših, na katerih nameravajo razpravljati o kooperaciji in organizacijski strukturi zadruge. V zvezi z zamenjavo pšenice so uso-vili, da se Ie ta ne zamenjuje povsod in v predpisanem roku. kakor to predvideva občinski odlok. Zato bodo ljudskemu odboru predlagali, da se tistim, ki se ne rav-naio po odloku izdajo odločbe o prisilni zamenjavi semena. Če greš od Šenekarja v Gradišču po poti pro« Zg. Sčavnici, prideš kmalu do križišča pri kovaču Bud-ju. Eva cesta zavije od tu na levo proti Sčavnici, druga proti Benediktu. V sredi križišča so prizadevni sosedje uredili miniaturni park, ki zelo lepo učinkuje na okolico. Postavili so tudi iz brezovega lesa zbite klopi. Na tem mestu nameravajo še urediti cestno razsvetljavo. Na sliki: učenka bere knjigo na klopi pred parkom. V prihodnjih dneh bodo v Cerkvenjaku zaključili z adaptacijo stanovanjske hiše, ki bo služila za stanovanja učiteljev. V notranjosti zgradbe morajo le še pobeliti ster.e, popraviti okna in vrata. V lepa preurejenem poslopju bosta dve konfortni družinski stanovanji. Na podstrešju pa bodo v doglednem času uredili še samsko stanovanje. Po predvidevanjih bodo stroški adaptacije znašali okrog 2 milijona dinarjev. Na sliki: pogled na adaptirano stanovanjsko poslopje. 19 av0ii«ta son-tiji i\ avtomehaniki sl4yils 13. jim lL,iu POVORKA MOTORNIH VOZIL Občinski odbor SZDL odbor za proslavo 20-letnice vstaje 13. LETO BLAGAJNIK KO SZDL Morda bi kdo smatral za nepotrebno pisati o človeku, ki že 13. leto skrbi za pobiranje članarine SZDL. Vendar je prav, da o takih ljudeh pišemo, čeprav nimajo »zvenečih« funkcij, če so vzgled drugim, če dajo od sebe to kar od njih organizacija pričakuje. Feliks Simonič je kmetovalec, skromen človek, ki dela in se ravna po sklepih svoje organizacije, v kateri so ga vzgojili v dobrega aktivista. Vse od 1948. leta opravlja dolžnost blagajnika krajevne organizacije SZDL in prosvetnega društva v Čermeljenšaku. Obe funkciji z vso odgovornostjo in vestno opravlja. Člani sekretariata KO SZDL so pripovedovali, da mesečno vsaj trikrat obišče vsakega od 18. pobiralcev ter jim pomaga z nasveti. Med ljudmi je priljubljen in del zasluge, da je ta organizacija po številu članstva med najboljšimi v občini pripada tudi njemu. Vinko Kramberger, predsednik Združenja šoferjev in avtomeha-nikov govori o »dnevu šojerjev«. LJUBLJANE NE BOMO POZABILI so pripovedovali tisti, ki so se udeležili velike osrednje svečanosti v počastitev 20-letnice vstaje. Iz občine so se te slavnosti udeležili tudi pevci, ki so nastopili skupno z ostalimi pevci iz vse Slovenije. Poleg tega je v Ljubljano odpotovalo okrog 250 Lenarčanov in okoličanov, predvsem članov kolektivov KZ Lenart, Tovarne usnja in KZ Zg. Ščavnica. Proslave se je udeležilo enkrat več, ljudi kot smo pričakovali. Precej Lenarčanov je prireditev v Ljubljani spremljalo tudi po televiziji. VAŽNA OBJAVA Prebivalstvo občine Lenart obveščamo, da bo občinska uprava od 1. avgusta do 31. avgusta 1961 poslovala v zmanjšanem obsegu zaradi rednih letnih dopustov uslužbencev. Stranke naprošamo, da se v mesecu avgustu obračajo na upravne organe občine le v nujnih primerih. Gabrijel Kosi tajnik Obč. LO Lenart pator z domačimi izdajalci močno utrdil. V neenaki borbi so partizani na večer 13. julija izvojevaii zmago nad sovražnikom. Zato ta dan šoferji in avtomehaniki širom Jugoslavije slavijo kot svoj praznik. V programu je sodelovala tudi godba na pihala. Ob zaključku prireditve so podelili najzaslužnejšim šoferjem denarne nagrade, ki \ s • Čestokrat so že pri Lenartu razpravljali o potrebi po trgovini z zelenjavo. Nekateri so bili za samostojno trgovino te vrste, medtem drugi spet za prodajo zelenjave v trgovini, kjer prodaja KZ reprodukcijski material. O tej zadevi je razpravljal tudi upravni odbor KZ Lenart, kjer pa niso prišli do zaključka. Mi smo se zato iz več razlogov odločili, da napišemo nekaj vrstic o problemu, ki tare precejšnjo večino Lenarčanov. Za mnenje smo povprašali štiri tovari-šice in upravnika gostilne »Grozd«. Janez Elbl, upravnik gostilne »Grozd«: V Lenartu je trgovina z zelenjave vsekakor potrebna. Založena bi morala biti z vsemi kmetijskimi pridelki. Moje osebno mnenje je, da trgovina z zelenjavo ne bi smela biti v sklopu trgovskega podjetja »Potrošnik« predvsem, ker bi ne bila rentabilna in bi se pojavil posredovalec med proizvajalcem in potrošnikom. Zdi se mi zato najbolj primerno, da trgovino z zelenjavo uredi Zadruga Lenart. V tem orimeru odpade vmesni posredovalec. Izvzeto je seveda južno sadje so jih prispevali Kmetijska zadruga, Zdravstveni dom, Občinski ljudski odbor in Tovarna usnja. Nagrajeni so bili Ernest Vogrin, Roman Roškar, Rudi Šijanec, Franc Slavinec, Vinko Kramberger, Tone Ždeznikar, Stanko Kramberger in Btanko Lorbek. Naerajencem čestitamo in želimo vsem šoferjem srečno vožnjo. in ostali artikli, s katerimi našo proizvodno področje ne razpolaga. Olga Ceh, trgovka: Mislim, da se trgovina, ki bi se ukvarjala izključno s prodajo zelenjave ne bi obnesla, ker imajo potrošniki v sezoni sami dovolj zelenjave. Za čas, ko nimamo doma zelenjave nudi trgovsko podjetje »Potrošnik« zelenjavo po kateri je povpraševanje. Kristina Banič, gospodinja: Trgovina z zelenjavo je potrebna v manjšem obsegu predvsem pozimi, ko ni povrtnin in sadja. Greta Mence, zdravstveni delavec: Trgovina z zelenjavo je v Lenartu neobhodno potrebna. Nekafer ■ gospodinje nimajo lastnega vrta in so vezane na nakup v Mariboru, kar je povezano s precejšnjimi stroški in izgubo časa. Iz naših odgovorov je razvidno, da so si mnenja deljena. Zato vabimo, gospodinje in ostale, da sodelujejo v polemiki: Ali je trgovina z zelenjavo potrebna. Dobre prispevke na to temo bomo objavili. Letos praznujemo po vsej naši domovini enega največjih jubilejev v zgodovini jugoslovanskih narodov 20-letnico vstaje. Pred 20. leti so se pod vodstvom KPJ začeli upirati okupatorju naši narodi. Brez orožja, hrane in obleke, toda z nedvomljivo voljo in vero_v zmago so naši borci bili okupatorja kjerkoli se je pojavil. Eden takih prvih napadov na okupatorjevo postojanko je bil v noči od 11. na 12. avgust leta 1941 v Ribnici na Pohorju. Prav tu je okupator prvič začutil trdo partizansko pest na Štajerskem. Okupator je začel zapirati in streljati najbolj zavedne sodelavce NOV, toda Ribnica ni nikoli klonila. Od avgusta 1944 do konca vojne je bila skoraj popolnoma svobodno ozemlje. Ker je bil na štajerskem izveden prvi napad na okupatorjevo postojanko prav v Ribnici na Pohorju, bo letos 12. in 13. avgusta tukaj velika proslava, ki ima poseben pomen ne samo za mariborski okraj, temveč za vso Štajersko. Proslave na Pohorju se bo predvidoma udeležilo okrog 40 tisoč ljudi iz mariborskega, celjskega in murskosoboškega okraja. Ker jt bilo področje Slovenskih goric tesno povezano z narodnoosvobodilnim gibanjem na Pohorju je dolžnost vseh nas, da se proslave v Ribnici udeležimo v čimvečjem številu. Torej na svidenje v Ribnici na Pohorju. V nedeljo 16. julija so šoferji in avtomehaniki lenarške občine proslavili 13. julij — dan šoferjev. Okrog 9. ure se je v parku pri Le- r.artu zbralo večje število motornih vozil, ki so bila primerno okrašena. Povorka je kmalu po 9 uri krenila skozi Lenart proti Gradišču, kjer se je za čas ustavila. Pozdravilo jo je tudi večje število Gradiščanov. V času, ko je kolona vozila proti Lenartu so se na okrašena. Povorka je kmalu po 9. uri mom zbrali predstavniki občine in političnih organizacij. O pomenu dneva šoferjev je pred več udele-. ženci, šoferji in mehaniki govori! Vinko Kramberger, predsednik Združenja šoferjev in avtomehani-kov pri Lenartu. Med drugim je dejal, da se spominjamo 13. julija zato, ker so tega dne 1943. leta naše prve motorizirane enote — več tankov in kamionov — vdrle v središče Suhe Krajine, kjer se je oku- Kolona motoristov je krenila na pot proti Gradišču. Nekaj odgovorov na vprašanje: Ali je potrebna pri Lenartu trgovina z zelenjavo ? domaČe novice stran 5 KRIŽEM PO NAŠIH GORICAH BENEDIKT IZGRADNJA AVTOBUSNEGA POSTAJALIŠČA Na iniciativo uprave za ceste člani mladinske organizacije ->ri Benediktu" delajo pri izgradnji avtobusnega postajališča, ki bo prvo na odseku severne magistrale med Lenartom in Radgono. Na postajališču bo hkrati prostora za postanek več avtobusov. Pri prostovoljnem delu mladini pomagajo tudi kmetovalci, predvsem s vpregami. Računajo, da bodo do zaključka del morali premetati in splani-rati okrog 200 m3 zemlje. Zvedel) smo, da mladina kaže veliko zanimanje in pripravljenost, da bi postajališče čimnrej uredili. Glavna dela so že zaključili do 22. julija. S. L. NOVI PROSTORI ZA KRAJEVNI URAD V Benediktu so že nekaj let r razpravljali o potrebi po novem prostoru za krajevni urad. Davna želja se jim je pred nedavnim končno uresničila. Krajevni urad je dobil na razpolago dva prostora nad vaško gostilno, ki sta svetla in zračna. Oba prostora so primerno pobelili, zlasti poročno sobo. I. F. SEJNA DVORANA ZA DRUŽBENE ORGANIZACIJE V nekdanji pekarni so začeli urejevati sejno dvorano, ki jo bodo uporabljale vse družbene organizacije v Benediktu, predvsem pa SZDLi Podrli so peč, poleg tega pa so zamenjali tudi prepereli pod z novim. Za ureditev dvorane so pokazale precejšnje razumevanje vse •rganizacije v kraju. S sredstvi pa predvsem pomagali lovci, medtem ko je ljudski odbor odstopil deske. F. I. Nekaj pred 12. uro 13. julija so se nad Benediktom začeli zbirati grozeči oblaki. Pretila je nevihta. In res. Kmalu so začele padati debele deževne kaplje. Med dežjem pa je od časa do časa grmelo in bliskalo. Nekaj po 12. uri je pri Lenartu bil s sireno dan znak za alarm. Skupina gasilcev je odhitela z avtomobilom v Benedikt, od koder so javili požar. Napotili smo se na kraj dogodka in ugotovili, da je le močan sunek vetra porušil gospodarsko poslopje pri Francu Belni v Sp. Ročici. Na delu so že bili gasilci iz Lenarta in Benedikta. Pomagali pa so tudi sosedje in domači delavci. Pod težkim tramo-vjem in kupom sena se je znašlo 8 govedi. Reševalci so hiteli, da bi rešili kar se rešiti da. Iz ruševin so uspeli rešiti 7 glav živine, ki je do- BRENGOVA SMRT ZARADI UTOPITVI', V kraju Bren;Tova se je v neurju, v začetku julija neznano-kam izgubila dve 1 ti stara Sonja Ploj. Odšla je od mlatilnice, kjer so starši mlatili ker ji ni nihče posvečal posebne pozornosti. V tem času je zapihal močan veter. Hčerke pa kljub temu ni bilo nazaj, zato so jo šli iskat in jo po daljšem času našli utopljeno v manjšem potoku. L. D. VOLI ČINA KINEMASKOP Kakor pred nedavnim v Gradišču so tudi v Voličini dobili kino s širokim platnom. Delno je platno kino podjetje že plačalo, medtem ko bodo preostanek odplačevali v obrokih. Stroški nabave novega platna bodo znašali okrog 200 tisoč dinarjev. RE— GRADIŠČE GASILSKA PRIREDITEV gasilci pripravili večjo prireditev V začetku julija so v Gradišču združeno z veselico. V dokaj pestrem programu so sodelovali pionirji z bergljevkami, dočim j desetina mladih nastopila v prost'n vajah z ruticami. Po vzoru Koroškega »štehvanja« so kme ■< konjeniki izvedli zbijanje zastav.c. Poleg tega je bila na programu tudi tekma koscev, na kateri je prvo mesto osvojil Kari Dobaja iz Zg. Senarske, medtem ko je pri izbijanju zastavic bil prvi Edi Golob iz Gradišča. Prireditev je bila na prostem ob lepem vremenu in prijetnem razpoloženju. J. K. VOLIČINA SLAVILI KRAJEVNI PRAZNIK V Voličini so tudi letos 22. juli: j a svečano proslavili krajevni praznik. Tega dne se vsako leto spominjajo z različnimi prireditva bila le manjše praske, medtem ko je krava vredna okrog 120 tisoč dinarjev pod ruševinami poginila. Pozneje so morali zaklati še eno telico. Ljudje so nam pripovedovali, da tako močnega vetra sploh ne pomnijo. Helena Kramberger je vedela povedati, da je okrog 12. ure izne-nada zapihal od severovzhodne strani močan veter, ki je rušil kar je bilo na poti. Krambergerjevi so nalagali žito, ko je veter začel pihati in so morali takoj zapustiti delo, saj je bil tako močan, da je razmetaval snopje daleč naokrog. Ljudje so padali in se dušili v vetru, ki ni prizanesel niti drevju. Nekaj dreves je polomil, pa tudi izru-val. Domači sin nam je o dogodku povedal, da je pripeljal domov travo v trenutku, ko je močan sunek rni. Letos so pripravili predstavo jugoslovanskega filma »Cesta dolga leto dni«. Ob pomenu 22. julija dneva vstaje slovenskega naroda pa je govoril predstavnik krajevne organizacije SŽDL. K. R. USTANOVILI STRELSKO DRUŽINO Pred kratkim so v Voličini imeli ustanovni občni zbor strelske družine, katerega so se udeležili predvsem mladi ljudje, ki kažejo največ zanimanja za strelski šport. Na zboru so sprejeli program dela, ki ga ž ■ izvajajo in izvolili vodstvo, za pr ■ Isednika pa Franca Grajfo-neija. Za vaje v streljanju z malo-kalil;. ':o puško bodo uporabljali ludi '.elišče, ki je svoj čas služilo za rebe predvojaške vzgoje. vetra začel poslopje rušiti. In le za las je ušel, da ga tramovje ni pokopalo pod seboj. Škoda je precejšnja in bo težko ker zgradba ni PISARNA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL V Voličini so funkcionarji SZDL že nekaj časa razmišljali o pisarni za njihovo organizacijo. Pred kratkim so uspeli dobiti manjši prostor, kjer bodo shranjevali arhiv in sprejemali člane SZDL na razgovor. Poleg pisarne SZDL ima svoj prostor tudi osnovna organizacija Rdečega križa. R. K. LENART POUČNA EKSKURZIJA ODBORNIKOV Odborniki Občinskega ljudskega odbora so si skupno z načelniki ogledali Agrokombinat Ljubljana, kjer so jih seznanili z moderno vzrejo goveda in prašičev. Na poti za Koper so še obiskali Postojnsko jamo, medtem ko so se v Tomosu seznanili z njihovo proizvodnjo. Posebno zanimiv je bil ogled Tovarne »Delamaris* v Izoli. Po dvodnevni poučni ekskurziji so se vrnili domov obogateni z novimi spoznanji. — on bila zavarovana, razen proti požaru in še to le za 900 tisoč dinarjev. Tudi živina je bila nizko zavarovana. Pri Francu Belni v Spodnji Ročici Veter porušil gospodarsko poslopje — Živina zakopana pod tramovjem in senom — Takega vetra l judje ne pomnijo — Domači sin za las ušel preteči nevarnosti — Težko ostrešje in seno je zatrpalo vhod v hlev, odkoder gasilci in sosedje s težavo rešujejo živino. m vprašujemo — Vi odgovorite Dragi bralci! Tokrat se obračamo na vas z vljudno prošnjo, če bi nam odgovorili na nekaj vprašanj, ki vam jih zastavljamo. Želimo izvedeti vaše mišljenje, ker bomo le na podlagi vaših predlogov, pripomb in kritičnih odgovorov list izboljšali in približali našim ljudem. Nedejamo se, da ne bo med vami nikogar, ki ne bi odgovoril na naslednja vprašanja: /. Naslov dosedaj najboljšega članka? ............................................. 2. Naslov najslabšega prispevka? ...................................................... 3. Rubrike, ki jih najraje prebirate? ................................................ 4. Rubrike, ki bi jih vi ukinili? ......................................................... 5. Predlog za nove rubrike (Napišite naslove)? ................................. 6. Pripombe v zvezi z formatom in obliko časopisa ........................... 7. Ste zadovoljni s ceno časopisa? ...................................................... 8. Ste zato, da prenehamo z izdajanjem časopisa (da — ne)? ............ Odgovore na vprašanja pošljite do 1. septembra 1961 na naslov: Uredništvo »Domače novice«, Lenart, Ptujska c. 3. Nekaj najboljših odgovorov bomo objavili v eni od prihodnjih številk. Uredništvo Preživeli smo napad četnikov Bilo je pozimi leta 1944. Sneg je pokrival Slovenske gorice. Živeli smo v pričakovanju okupatorjevega umika iz naše dežele. Nemci so začutili, da se bliža čas, ko bodo morali zapustiti te kraje, zato so poskušali še z zadnjimi močmi zatreti odpor ljudstva. V jeseni tega leta so pripadniki VVehrmant-schafta skupaj s četniki, ki so imeli svoje postojanke v Slovenskih goricah začeli v zadnjem obupu pomagati Nemcem s tem, da so začeli napadati partizane. Naše edinice na Kozjaku so bile o tem takoj obveščene, zato so nas sedem partizanov poslali v ta predel, z nalogo, da zasledujemo delo četnikov in Werhmantschafta ter poizkušamo onemogočiti njihovo delovanje v Slovenskih goricah. V Dragučovi pri Malečniku smo imeli postojanko pri kmetu — partizanu, ki mu jc bilo ime Drago. Na domačiji je gospodarila njegova 72 let stara mati, ki nam je dan za dnem nudila, kar je premogla. Pod skednjem smo s pomočjo Draga skopali večji bunker, ki je bil kar primeren za bivanje. Ponoči smo ho- dili v akcije in zasede ter zbirali potrebne podatke o sovražniku. Ko smo uredili nujno potrebno obveščevalno službo je bil uspeh vidnejši. Nekoč smo iz zasede ujeli tri četni ke, mlade fante, ki so nam povedali, da so bili mobilizirani v četnike. Vse ujetnike smo pošiljali na Kozjak. Tiste čase smo imeli rekaj manjših, skorajda nepomembnih borb. Naša največja želja je bila ujeti komandanta četnikov, ki so mu pravili Zmago, bil pa je učitelj s Pobrežja pri Mariboru. Kljub obveščevalni službi in stalnim hajkam nam ni uspelo, da bi ga ujeli. Naše ilegalno delo je med nemškimi hlapci in četnikiin v gospodarskem poslopju. Bili vzbudilo precejšno pozornost. Ne- smo pripravljeni na najhujše. Skle-kako štirinajst dni po prihodu na- nili smo, da se živi ne predamo in še desetine v ta kraj se je zgodilo, da bo vsakdo od nas, če se bo poda je postojanko napadlo nad sto kazala potreba prištedil še zadnji oboroženih pripadnikov VVehrmant- strel zase. Hodili so nad nami po schafta in četnikov. Ko so se zače- skednju, vendar nas niso našli. Še li bližati hiši, v kateri smo bili, nas naprej so zasliševali sosede, vendar je stara mamica takoj obvestila, ni bilo med njimi izdajalca. Soseda Bilo je to nekega popoldneva okrog Načeta so na pragu njegove hiše 2. ure. Ker jim ni bilo povsem znano, kje se nahaiamo, so najprej začeli zasliševati staro partizansko mater. Kljub starosti in pretepanju se je junaško držala in ni črhnila niti besedice o nas. Četniki so začeli premetavati po sobah PET VPRAŠANJ - PET ODGOVOROV za »Domače novice« o potovanju po Slovrniji Kakor poročamo v rubriki »Križem po naših goricah« so si odborniki ljudskega odbora pred kratkim ogledali nekatera podjetja in znamenitosti v Sloveniji. O vtisih ALI JIH POZNATE? France Puntar Najbolj se ga spominjam iz časov, ko je kot sekretar OO ZKS v Gradišču pomagal uspešno reševati probleme v zadrugi, kjer so se vgnezdili nekateri izkoriščevalci. Takrat je z vso doslednostjo vzornega komunista zastopal interese večine zadružnikov. Tudi kmetij- skemu gospodarstvu je uspešno pomagal, zlasti z izkušnjami, ki jih je pridobil na planski komisiji pri OLO Poljčane, kjer je svojčas služboval. Čestokrat se je oglasil v pisarni KG, povprašal po tem in onem, se posvetoval z upravnikom, uslužbenci in delavci ter na tak način zbiral podatke za uspešno delo partijske organizacije, na čelu katere je bil. Prav gotovo gre tudi njemu zasluga, da je bilo gospodarjenje tega posestva dokaj dobro, saj je zanj izdelal več analiz in predlogov družbenih načrtov. Kljub slabemu zdravju je sodeloval v NOB. Predvsem je delal kot terenec na T V postaji. Partizanom je vsestransko pomagal, poleg drugega tudi z živili. Zaradi njegovega aktivnega dela so ga takoj po osvoboditvi izvolili za sekre-taiia OF v domačem kraju. Zatem ie bil vse do leta 1952 tajnik K'.O. Te<*a leta pa se je preselil v Gradišče, kjer je še danes matičar. Poleg tega že več let s presledkom opravlja dolžnost predsednika krajevne organizacije SZDL. Dva ali "■ikrat ie bil tudi sekretar OO ZKS. Kljub starosti sedanjo funkcijo zadovoljivo opravlja, seveda bi bilo delo lahko boljše, če bi mu še drugi izdatneje pomagali. Glede najbolj uspele naloge v tem kraju, ki jo ie pomagala izvršiti SZDL je povedal, da se je ta organizacija zlasti uveljavila s tem. ko ie uspela višek sredstev pri odkupu v Kmeti iski zadrugi kanalizirati v izgradnjo zadružnega doma. ki je eden najleoših kulturnih objektov v S'ovenskih goricah. Tov. Puntar se poleg dela v družbenih organizacijah in na krajevnem uradu ukvarja še z upo-Habliaiočo umetnostjo, zlasti s slikarstvom. s tega potovanja nam je nekaj besed spregovoril Slavko čuček iz Voličine. Vprašanje: Kaj vas je najbolj iznenadilo pri ogledu živinorejskega obrata v Zalogu pri Ljubljani? Odgovor: Asrokombinat Liublia-na preseneti človeka s svojo dejavnostjo, ki je deliena v več obratov. Mi smo si ogledali obrat be-konov v Ihanu, v Zadobrovi mlečno farmo in Črnelu, kjer pitajo več tisoč telet za izvoz. Proizvodnja je industrijskega značaja, tako v pogledu oskrbe kakor prirastka živine. Vprašanje: Oglfdali ste si tudi Postoinsko jamo. Kaj menite o tej naravni umetnini? Odgovor: Postojnska jama je naravna krasota, ki verjetno v svetu nima tekmeca. Daje pa tudi lepe dohodke kraju. Vprašan»>: Bi hote" novMati nekaj več o Tomosu v Kopru? O^povor: Tovarna »Tomos« je noveiši industriiski ohrat za proizvodnjo motorn;h vo^il, ki ie moderno ureiena. Mopedi se proizvajajo na tekočem traku Proi-zvaia-jo tudi oc«Hne avtomobile imenovane »Srmr^k« v kooperaciji z neko francosko tovarno. Vvrašanie: »Delamaris« v Izoh i" znana tnv^mi Kai s<= vam ie naiboli vtisnilo v spomin iz tega podjetja? Odgovor: Obisk oddelka, k i t delfin ribie konzerve daje videz zastarele proizvodnih, v^a de'-1 crt. v g'avnem onravljajo ročno. Tudi v obratu emh->laže cmo fo onn-rili. i> ostala deiavnost dobro mehanizirana, takorekoč avtomatizirana. Vara šanip,: Taši cnl0šni vtisi s potovanja po Sloveniii? Odgovor: Ekskurzija je bila zelo poučna. V precejšnji meri smo se seznanili z razvojem industrije in gospodarstva. Uvideli smo, da postajamo razvita dežela. ustrelili, ker jim ni povedal, kje se skrivamo. Sovražnik je na nas iz dneva v dan bolj pritiskal. Ker nas je bilo malo, smo se raje umaknili na Kozjak v okrilje večjih partizanskih edinic. Alfred Pirhcr KILTIRM DOM V GRADIŠČI Že v stari Jugoslaviji so zgradili v Gradišču prosvetno dvorano, po velikosti eutno v Slovenskih goricah. Gradnjo so izdatno podprli kmetovalci in trzani z lesom in v denarju. Naš posnetek kaže dvorano tik po izgradnji. Kmalu po osvoboditvi se je pokazala potreba po sodobno urejenem in opremljenem kulturnim domom. Kmetijska zadruga je zato skupno s prosvetnim društvom pred leti izposlovala večja denarna sredstva za. gradnjo prizidka v katerem je uredila prostor pod odrom, kjer je sedaj čakalnica. Na novo so tudi saina soba in šolska kuhinja. Tudi oder je opremljen z vsemi napravami za uprizarjanje tehnično najzahtevnejših odrskih del. Poleg tega so nabavili kinoprojektor. Domala sleherni potnik ali turist, ki potuje skozi kraj si to lepo kulturno ustanovo tudi ogleda. KMETIJSKI NASVETI Pismo ob zaključku šolskega leta 1960-61 IZBOLJŠANJE llJNO-VZGOJNIH USPEHOV Nad 70 naših učencev je danes v Valovinah pri Puli, kjer uživajo vse prijetnosti Jadrana. Nekaj zapoznelih učencev pa še išče dokumente za vstop v življenje, nekaj jih je to že opravilo. To so oni učenci, ki zapuščajo osnovno šolo in jim je sedaj odprta pot v samostojno življenje. Ugibajo še, kam bi se podali. Vsem ne ugajajo spričevala, ki so jih prejeli ob izstopu. So pa najbolj zahtevni prav oni, ki niso dovršili osmega razreda osnovne šole, ampak nekje nižje. Tisti z dovršeno osnovno šolo pa gledajo že prav smelo v bodočnost. Občutki ob koncu vsakega šolskega leta so tedaj prav različni. V vseh šolah je bilo 80 oddelkov z 2.661 učenci. Od teh moških 1.293 in žensk 1.368. Poučevalo je 66 učnih moči, kar je veliko premalo z ozirom na oddelke in na predmetni pouk od 6. razreda dalje. Manjka še nad 30 učilnic in nad 30 učnih moči. Vsled tega je v vseh šolah pouk v dveh izmenah, dopoldne in popoldne. Mnogi razredi so imeli preko 50 učencev. IZDELALO 2.509 UČENČEV ALI 94,4% Od prvega polletja dalje pokažejo učno-vzgojni uspehi veliko izboljšanje. Brez nezadostnih ocen je izdelalo 2.279 učencev, ali 85,6°/«, kar je za 2°/o boljše od prvega polletja. Negativne ocene pa ima 378 učencev ali 14,2%, kar je za 2,1% boljše od šolskega leta 1959/60. Od teh zaostane 148 učencev in sicer 23 učencev z 1 negativno oceno, 53 z dvema negativnima ocenama in 72 učencev s tremi in več negativnimi ocenami. Potemtakem izdela razred 2.509 učencev ali 94,4%. SISTEMATIČNA POMOČ UČITELJEV UCENCEM, KI SO SLABO IZDELOVALI Doseženi učno-vzgojni uspehi so prav gotovo v veliki meri plod resnega, kakor tudi vztrajnega dela učno-vzgojnega osebja občine Lenart. V tem šolskem letu smo prvič, in to sistematično uredili pomoč -— pomoči potrebnim učencem. Še prav posebno učencem nižjih razredov od 1. do 4. razreda. Vsako leto opažamo isto, da ravno učenci 1. razredov dajejo največji odstotek nezadostnih ocen, še prav posebno 1. razred v branju, kakor tudi računstvu. Slabe ocene iz matematike pa spremljajo učence ves čas šolanja. Tako je bila nudena stalna pomoč BRALCEM POVESTI »VODNJAK« Glede na velike stroške, ki so nastali s plačilom avtorskega honorarja za objavljanje Prežihove povesti »Vodnjak« smo nadaljnje objavljanje ukinili. Menimo tudi, da ta povest ni bistveno vplivala k izboljšanju vsebine lista. Uredništvo 1.096. učencem s strani učiteljstva v vseh predmetih, kjer se je le pokazala potreba. V veliki meri vpliva na učni uspeh tudi alkohol, ki ga otroci še vedno uživajo. PESTRA RAZGIBANOST UČENČEV V OKVIRU JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER Za izboljšanje uspeha je mnogo pomagala poglobitev učno-vzgojnega kadra v delo z učenci. Bolj vestne priprave na pouk, tekmovanje v Jugoslovanskih pionirskih igrah, kjer so se učenci povezali z mnogimi šolami, od koder so dobivali opise krajev in dogodkov iz NOB, slike, razglednice, kar so zbirali v albume in dodajali še slike iz revij in časopisov. Mladinskega tiska se poslužuje nad 85% učencev vseh šol, saj domala sleherni pionir prejema najmanj po eno glasilo. Pionirji so vključeni v razne oblike svobodnih aktivnosti: dramske, recitacijske, pevske, likovne, strelske, šahovske, fotografske, prirejajo tečaje prve pomoči, vsi ti krožki so prispevali k izboljšanju učnovzgoj-nih uspehov. Učenci so bili stalno seznanjeni z važnejšimi dogodki doma in po svetu, mnogo je bilo poučnih ekskurzij pa tudi radio in film sta mnogo pomagala na učencem dostopen in nazoren način zavzemati pravilno stališče. Učenci so sodelovali s programom tudi na vseh državnih in kulturnih praznikih. Poseben poudarek je bil v letošnjem letu na spoznavanju dogodkov iz NOB. TUDI SAMOUPRAVLJANJE V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU ZNATNO NAPREDOVALO V pogledu samoupravljanja učencev je bilo izvedenih 215 razrednih sestankov in 28 sestankov šolskih skupnosti. Na teh sestankih so predvsem obravnavali šolski obisk, učni uspeh, pomoč slabšim učencem, disciplino, vedenje, šolsko zadrugo, tisk. usmerjanje v poklice, tekmovanja, izlete, pravila šole, pravice učencev, pomoč Alžircem, družbeni plan in proračun občine itd. IZOSTANKOV OD POUKA SKORAJDA NI VEC Šolski obisk ne dela nikakih te-žav več, saj se je v letošnjem šolskom letu povzpel na 95,9%. K izboljšanju učnovzgojnih uspehov je mnogo prispevala tudi hospita-cijska šola v Lenartu, ki je pripravila preko 50 vzornih nastopov za učitelje prvih petih razredov. V debatah in razpravah so razčiščevali učno-vzgojne probleme. Na naših šolah se že uvajajo nove oblike dela kakor so skupinski pouk in prosti učni razgovor. Na koncu lahko naše pismo zaključimo, da velja vsa pohvala in priznanje učiteljem in učencem za njihov nesebični trud. Avgust V sadovnjaku: Četrto škropljenje po cvetenju jablan in hrušk je posebno važno za zatiranje drugega zaroda ameriškega kaparja, jabolčnega zavija-ča, rdečega pajka, hruškovega cveto-žera ter poznega škrlupa (začetek avgusta). Za škropljenje uporabljamo večidel ista škropiva kot pri prejšnjih škropljenjih. Posebno učinkoviti so parathionski pripravki (Parathion, Fosferno) ter Svstox ali Ekatin. S svinčenim arzenatom sedaj ne škropimo več. Na polju in v vrtu: Zatiramo še zadnji zarod koloradskega hrošča. Razne gosenice (sovke, kapusov belin i dr.) zatiramo podobno kot v juliju s pripravki DDT in HCH. Semenska žita očistimo in razkužimo. Žitna skladišča in shrambe temeljito očistimo in po potrebi razkužimo. Zidove prepleskajmo z Tudi tokrat vam posredujemo nekaj receptov, ki prav v sedanjem času pridejo najbolj v poštev. Solata od kumar: Zdrave kumare operemo, olupimo in odstranimo seme, zribamo na koleščke in oso-limo. To pustimo stati dve uri, nato ožmemo, jih vložimo tesno v kozarce in prelijemo s kisom. Na vrh nalijemo olje. Zavežemo in hranimo na hladnem. Celi paradižnik v kisu: Zrele, trde in zdrave paradižnike operemo, obrišemo s čisto krpo, vložimo v kozarce, zalijemo s kisom, v katerega smo dali natrijev benzoat ali konzervana. Na vrh nalijemo olje in zavežemo. Te paradižnike lahko uporabljamo za dekoracijo k mesu in solati, ki ji dodamo še olje. Paradižnik v patentnih kozarcih: Paradižnike operemo, očistimo in zrežemo na osem delov, jih naložimo v čiste kozarce, dobro zapremo in steriliziramo 15 minut pri 100" C. Zrezana paprika za solato: Papriko operemo, očistimo, zrežemo na rezance in nasolimo: Na 1 kg zelenjave damo 3 dkg soli. Pustimo eno uro stati, nato ožmemo, tesno naložimo v kozarce, zalijemo z vodo razredčenim (1:1), prekuhanim in ohlajenim kisom, v katerega smo dali natrijev benzoat. Na vrh nali- O G1 IŠČEMO NOVO UPRAVO, ki ne bo skušala dosegati uspehe z izigravanjem predpisov in uredb, temveč z lastno sposobnostjo in znanjem ter, da bo od časa do časa upoštevala tudi mnenje kakšnega delavca. POTREBUJEMO večje število visokokvalificiranih delavcev za reševanje vozil iz Ienarškega blata. Plača po učinku. Prošnje z obširnim življenjepisom naslovite na Blatopromet Lenart. apnenim beležem z dodatkom 2*1% modre galice in 2% tekočega Pan-takana. Kmečka hiša v Čagoni jemo olje, zavežemo z dvojnim pergamentnim papirjem, celofanom ali mehurjem. Južna zelenjava v soli: 1 kg korenja, 1/2 kg peteršilja, 1/4 kg zelene, 1/2 kg nadzemne kolerabe. Na 1 kg zelenja damo 25 dkg soli. Vso zelenjavo operemo in na strojčku za meso zmeljemo ter posolimo, dobro premešamo in tesno naložimo v suhe čiste kozarce. Na vrh nalijemo olje in zavežemo. Bolgarska solata: 1 kg zelja, 1 kg zelenega paradižnika, 1 kg kumar, 1 kg paprike, 1/2 kg čebule, 1/2 kg korenja, 2 del olja, 2 1 kisa, 15 dkg sladkorja, 15 dkg soli. Vse operemo, očistimo, zrežemo ali zribamo, osolimo in pustimo stati nasoljeno čez noč. Drugi dan ožmemo, premešamo. Nasolimo vsako vrsto zase. Kis, olje in sladkor zavremo, vanj damo pripravljeno zelenjavo in kuhamo približno 15 minut. Nato damo še vroče v čiste, suhe in vroče kozarce. Na vrh nalijemo olje in zavežemo. TRGOVINA, KI JE NI Franček: Nekam čuden se mi zdi naslov: »Trgovina, ki je ni.« Janez: Kaj ne veš, da tujec v Benediktu ne more najti trgovine, ker je že od preselitve brez napisa. ASI POZIVAMO DRUŠTVO za zaščito kulturnih spomenikov, da ukrene vse potrebno za zaščito spomenika ob kulturnem domu pri Lenartu. IŠČEMO komisijo za izbiro filmov, ki je seznanjena, da na svetu ne snemajo filmov samo Rusi in ki bi bila pripravljena po predhodni poučitvi dobaviti še kakšen angleški, ameriški, italijanski ali domači film za predvajanje v le-narškem kinu. GOSPODINJSKI KOTIČEK Pisma naših bralcev Vprašujete - Odgovarjamo V Kmečkem glasu so bile objavljene odkupne cene za svinje od 200 do 240 din, medtem ko zadruga plačuje od 190 do 210 din. Prav tako so bile objavljene cene za teleta od 220 do 250 din, zadruga Lenart pa odkupuje po 190 do 200 din. Zakaj zadruga plačuje po nižji ceni? E. Ž. Benedikt Da kmetijska zadruga, kakor tudi kmetovalec ne dosežeta minimalnih varstvenih cen pa na to vpliva več razlogov. Kmetijska zadruga mora imeti z določeno mesno industrijo sklenjeno fiksno pogodbo o dobavi živine določene vrste, razreda, teže in kvalitete. S pogodbo je določena teža in število živine, ki jo bo zadruga dobavila pogodbeni mesni predelovalni industriji. Če zadruga odstopa za 10°/o navzgor ali navzdol od s pogodbo predpisane količine, vrste, razreda in kvalitete razlika bremeni kupca, to je industrijo, če pa zadruga odstopa za več % v tedenski dobavi mora plačati 20% pe-riale za nastalo škodo mesni industriji. KZ Lenart si v letu 1961 ni mogla zagotoviti redni dotok živine in prašičev od svojih proizvajalcev preko pogodbenega sodelovanja. Zato nima sklenjenih pogodb z mesno industrijo, s katerimi bi bila vezana na tedensko dobavo enake količine in kvalitete živine. Proizvajalci bodo prav zato morali v bodoče sklepati pogodbe s predpisano kvaliteto in se držati roka prodaje in določene teže. V primeru, da ne bodo izpolnili obveznosti določenih s pogodbo, bodo morali plačati zadrugi penale v višini 20% vrednosti pogodbene količine. Ivan Kelhar šef kmetijske proizvodnje KZ Lenart Že nekaj časa se govori o izgradnji obrata tovarne »Boris Kidrič« iz Maribora v nekdanji usnjarni v Gradišču. Ali lahko sporočite kakšne zanesljive podatke v zvezi s tem obratom? J. Ž. Osek Preteklo leto je imela naša tovarna obsežen proizvodni program v katerega smo poleg remonta železniških vozil vključili še novogradnje hladilnih voz, pripravljali pa izdelavo potniških in specialnih tovornih voz. V zvezi s tem so bili vsi obrati tovarne dobro založeni ali celo preobremenjeni z delom, da se je pokazalo občutno pomanjkanje delovne sile, kar nas je navedlo na iskanje zunanjih obratov. Tedaj smo nameravali preurediti prostore vaše bivše usnjarne v livarno, ker je naša bila ta čas z delom močno založena saj je bila ena redkih in najbolj znanih livarn za dele železniških vozil. Medtem pa so nastali na tržišču in v organizaciji Jug. železnic novi momenti, ki so popolnoma spremenili položaj v našem podjetju. Predvsem Železnica ni obnovila naročil za hladilne vagone in iih zato letos ne izdelujemo. Tudi ostalih naročil je manj kot prejšnia leta, tako da komaj zaposlimo delavce v podjetju. Poleg tega so z zveznimi predpisi omejili porabo bakra in zlitin, kar je posebej vplivalo na skrčitev proizvodnje v li- varni. Deloma pa je vzrok zmanjšanju naročil v reorganizaciji Železnic v ŽTP — je in istočasni porast sličnih kapacitet v južnih republikah. Iz navedenega je razvidno, da se naše podjetje trenutno bori s precejšnjimi težavami glede tržišča in zaposlitve delovne sile in je jasno, da tedaj ne moremo misliti na ustanavljanje zunanjih obratov. Cim pa se bo slika v podjetju spremenila, bomo ponovno proučili možnost in potrebo takega obrata, pri čemer bomo prvenstveno upoštevali bivšo u-snjarno v Gradišču. Fran j o Štrucl direktor tov. »Boris Kidrič« Maribor Ob izplačilu denarja za prodano kravo so mi na Proizvajalnem okolišu Cerkvenjak odtegnili 150 din. Odgovorite mi, zakaj ta denar odtegujejo? P. K. Cogetinci Denar, ki so vam ga odtegnili za prodano živino se koristi za plačilo najemnine dogonskega mesta, ureditev slojišč za odraslo živino ter ograje za drobnico (prašiče in teleta). Ostanek od zgornjih stroškov se vlaga v živinorejski fond pri kmetijski zadrugi iz katerega se delno krije razlika med plemensko in klavno ceno plemenskih merjascev, ki jih zadruga nabavlja za izboljšanje živinoreje. Ivan Kelhar šef kmetijske proizvodnje KZ Lenart Pred dnevi sem v naši mesnici kupila meso — o kvaliteti je bolje, da molčim. Mesar je iz predala potegnil pisemski ovitek v katerega je nameraval meso zaviti. Dobro, da sem imela s seboj primeren papir v katerega sem potem meso zavila. Mislim, da bi z zavitim mesom v tak papir, lahko pojedla tudi mnogo kužnih klic. Kaj mislite o tem vi? T. Z. Sp. Voličina Popolnoma se strinjamo z vami, da je zavijanje mesa v pisemske ovitke nehigienično in nenazadnje tudi nekulturno. Upamo, da bo vaše vprašanje prebral tudi mesar, ki se ga to tiče in, da bo za zavijanje mesa le našel ustrezni papir. Uredništvo OBJAVE ZDRAVSTVENI DOM LENART sprejem pacientov Splošna ambulanta: vsak dan razen nedelje od 7. do 19. ure. Zobna ambulanta: ponedeljek in petek od 14. do 19. ure. Rentgen: torek, in sreda od 8. do 13. ure. LEKARNA LENART sprejem strank vsak dan razen nedelje od 8. do 12. ure in od 15. do 18 ure. URADNI DNEVI ZA STRANKE NA OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU IN KRAJEVNIH URADIH PONEDELJEK, SREDA, PETEK od 6. do 13. ure. Spoštovani tov. Habjanič! Prejeli smo vaše pismo. Lepa hvala zanj. Pišete nam iz Zavrha, ki je zares privlačen kraj, kakor pravite. Ne zamerite, ker prispevka ne moremo objaviti. Opis kraja, kjer živite in nam pošiljate je namreč presplošen in zato žal, neprimeren za objavo. Vsekakor pa smo pripravljeni objaviti kaj več o Zavrhu, če nam boste poslali prispevek s konkretnim opisom kako se na primer mladina uveljavlja, kako potekajo dela na krajevnih cestah itd. Fotografije nam pa kar pošljite seveda skupno s krajšim sestavkom. Priporočamo vam, da preberete prispevek v današnji številki pod naslovom: »Fotografi — amaterji pozor!« In vedeli boste kako in kaj. Uredništvo Uredništvo »Domače novice« »Prosim vas, če bi v vašem listu mesečno objavljali odkupne in prodajne cene kmetijskih artiklov, predvsem živine.« Tako nam piše Franc Živko iz Sp. Voličine. O predlogu bomo razmislili in po vsej verjetnosti tudi ugodili njego- KINO LENART PREDVAJA: 6. avgusta ob 15. in 20. uri ameriški barvni film »Holivud v razpadu«, 13. avgusta ob 15. in 20 uri angleški film »Zgodba dveh mest«, 20. avgusta ob 15. in 20. uri ruski barvni film »Ivan Grozni« I. del, 27. avgusta ob 15. in 20. uri ruski barvni film »Ivan Grozni« II. del. KINO GRADIŠČE PREDVAJA: 6. avgusta ob 20. uri ameriški ci-nemaskopski film »Dirka za soncem«, 13. avgusta ob 20. uri ameriški cinemaskopski film »Bernar- __ ZA STARE Naša križanka i 2 3 4 5 6 s 7 9 10 » M 1 151 1 1 16 |il 18 pu|i7 1 19 20 21 23 22 23 24 |ii 26 1 1 1 1 27 Vodoravno: 1. kmečko poslopje; 7. drugo ime za domačo žival; 8. imeti rad; 11. začetnici hrv. literata; 12. bo-rišče; 13. posoda; 14. primorska členica; 15. gospe; 16. sorodnik; 17. doba; 18. oblika tekočine; 19. znak za rumenij; 21. bodica, konica; 22. močan veter; 24. kazalni zaimek; 25. prikazna prireditev; 26. orožje; 27. zvito. vi želji. Na vprašanje v zvezi z mostno tehtnico v Voličini pa bomo tov. Živku odgovorili v prihodnji številki. Tovariški pozdrav! Uredništvo Iz Radelj od Dravi nam pišejo: Prejeli smo 6. številko Domačih novic in se vam za njo iskreno zahvaljujemo. Po sklepu občinske konference SZDL bomo tudi v naši občini pričeli z izdajanjem lokalnega časopisa. Takoj ob izidu vam ga bomo poslali. Časopis »Domače novice« je oblikovno in vsebinsko na višini in vam k vsemu, zlasti pa k pestrosti lahko samo čestitamo. Ivica Pa j, sekretar Obč. odbora SZDL Radlje ob Dravi Tovarišica Ivica! Vašega pisma smo bili iskreno veseli, saj nam je dalo novih vzpodbud, da bo sleherna nova številka našega glasila še boljša. Računamo tudi na vaše sodelovanje. Težko pa že tudi čakamo vaše prve številke. Prejmite lepe pozdrave. Uredništvo sine«, 20. avgusta ob 20. uri angleški film »Vreži njeno ime s ponosom«, 27. avgusta ob 20. uri italijanski cinemaskopski film »Spomini iz Italije«. KINO VOLIČINA PREDVAJA: 6. avgusta ob 15. in 19.30 uri argentinski film »Ali te smem klicati mama?«, 13. avgusta ob 15. in 19,30 uri poljski film »Resnični konec vojne«, 20. avgusta ob 15. in 19.30 uri angleški film »Zgodba o dveh mestih«, 27. avgusta ob 15. in 19.30 uri ameriški barvni film »Prijateljsko prepričevanje«. IIV MLADE __ Navpično: 1. prav za las; 2. dohodek vladarjev; 3. pokrivalo; 4. njej, ji; 5. 10. in 19. črka abecede; 6. kraj na Štajerskem; 9. ploskovna mera; 10. popravilo; 11. del ladje; 13. skrbniki; 15. produkt kemičnega postopka; 16. pomembno živilo; 18. potepanje; 20. vrsta študija; 22. usiha; 23. vzklik; 25. glavno mesto evropske države; 26. osebni zaimek. DOBER NASVET Jaka: »Dragi Miha, pri moji ženi ne morem več vzdržati. Vedno sitnari, me zmerja in pretepa. Svetuj, kaj naj storim?« Miha: »V prvi gostilni se »pošteno« napi j, da boš bolj »ko-rajžen«. Ko ga boš imel dovolj pod kapo, pojdi domov in začni razbijati vse po vrsti!« Čez dan ali dva sta se spet srečala. Miha: »No, kako je Jaka, ali si storil tako, kot sem Ti svetoval?« Jaka: »Seveda sem.« Miha: »Kaj pa je žena na to storila?« Jaka: »Nič ni storila, ker je ni bilo doma.« filmski spored