28, šfc*».	fêartter, ûm T5. julljs 1S20.	tA mm.
(kfaxja vsak četrtek la velja s poflalao vred in v Marfiser« » pošiljanjem na dom za celo leto '24 K, pol leta 12 K ta n ietrt leta 6 K. — Narožntea Izven Jogoiftvije 32 K. ~ Naročnina s« pošilja na • $?«rmal5tvo »Slovenskega Gospodarja* v Mariboru, — List se dopoššJja do odpovedi. — Udje ^Katoliškega tiskovnega dnsltva0 dobivajo iist brez posebne aaroenine, — Posamezni lisH stanejo, žs mseig&io 4 sira«! 40 vin,, na S straneh ftO via.;— Uredništvo i Koroška cesta Siev. 5. — Rokopis! si ne vračajo. — UyravaiSivot Koroška cesta it«, 5, sprejema neročaino, hiserate In reklamacije, £k McnU ®e piačuje od euoatopaa peiitvrsie eaksaf K t•82. Za večkrafce ogiase primeren popust. V oddelka .¿Malt troznasB*" tine beseda 50 vb. — Inseraii se sprejemajo do torka ope'eate,
Nezaprie reklamacije so poštnine proste.
nii^rat]^ — m®
Socijalni demokratje so bili že pred vojno v vseh državah oni element, ki je kalil vedno od časa do časa mir in ščuval delavstvo na štrajk. Svetovna vojska je vklenila tudi socijalno demokracijo v okove vojaško brezobzirne sile. Ruski socijalisti so bili prvi, ki so štrli okove carsko vojaške oblasti in pre -dali Rusijo Nemcem in se pri tej priliki prekrstili v takozvane boljševike, ki še cîo danes niso spravili Rusije do reda in miru, ampak v vedno nove vojne na zunaj, na znotraj pa v medsebojno krvoprelitje.
Po razsulu se je ruski boljševizem razpasel tudi več ali manj po celem svetu. Dosedaj je boljševi-ška pošast najhujše razsajala za Rusijo po Madžarski pod imenom: komunisti.
Socijaldemokraško komunistična ideja je zastrupila, tudi delavske mase naše kmetske Jugoslavije." Kaki da so ti jugoslovanski komunisti, kaj da hočejo, so dovolj jasnO dokazali ob času splošnega železničarskega štrajka v Jugoslaviji, katerega cilj je bil: strmoglaviti našo državo in dati zopet prosto roko po naših krajih prastarim trinogom: Nemcem in Italijanom. Pri oni splošni stavki železničarjev v Jugoslaviji so delali socijalni demokratje in komunii sti vsi pod enim klobukom in složno. Ko se je pa ta štrajk tako klaverno izjalovil, ko je izšla iz stavke gocijalna demokracija kot poražena, je prišlo do razkola med socijalisti, ki so se razdvojili v: socijalne demokrate in komuniste. Sicer je že bila tudi pred polomom štrajka razlika med socijalisti in komunisti, -vendar no tako očitna, so si bili vsaj na zunaj edini in se niso grizli ter napadali po svojih glasilih.
Pogorevščina železničarskega štrajka je zabila med socijaliste in komuniste tako razdvojilno zagoz-do, da se danes gledajo ti ljudje, ki imajo pravzaprav skupne cilje in namene, kot pes in mačka.
Večina nekdanjih jugoslovanskih socijalnih demokratov je že ušla v komunistični tabor. Ti v komuniste prelevljeni socijalni demokratje so razkropljeni po vseh večjih mestih in so pri vseh večjih podjetjih po Jugoslaviji. Da bi ti komunisti, razkropljeni po celi naši kraljevini, pridobili na skupni moči, so hoteli osnovati skupno jugoslovansko komunistično stranko. Ze lanskega leta so se zbrali v svrho u-stanovitve skupne komunistične stranke v Vukovaru v Slavoniji razni komunistični kolovodje iz cele Jugoslavije, a se niso mogli med seboj sporazumeti, da bi se ujedinili. Polom letošnjega štrajka jih je izučil v toliko, da so uvideli, da se morajo ujediniti in so s tem namenom zbobnali na 25. junija t. 1. zopet v Vukovar kongres (zborovanje) \'seh komunistov iz cele Jugoslavije, da ustvarijo edinstveno in močno komunistično stranko za celo Jugoslavijo. To zborovanje, v katerem so gledali, napovedovali in se že veselili nepremagljive, skupne jugoslovanske komunistične moči, je prineslo komunistom mesto edinstva razkol in razdvoj, iz katerega se bodo težko več dvignili do edinosti in skupne organizacije komunistične stranke. To zborovanje komunistov v Vukovaru je bilo zidanje babilonskega stolpa, na katerem so se hoteli povšpeti do nebesne moči, kjer pa so se vodjem komunistov tako zmešali jeziki, da imajo sedaj skoraj toliko strank, kolikor voditeljev. Vsak komunističen študent in malo bolj brihten šuntar je povdarjal svoja načela, svoje zahteve in si koval svoje pristaše. V .Vukovaru so se „zedinili" naši jugoslovanski komunisti v toliko, da imajo danes mesto ene skupno močne stranke — pet komunističnih strank, ki se raz-
i umejo med seboj kot voda in ogenj. Mesto ene poti in j enega cilja je ustvaril kongres komunistov v Vuko-j varu pet različnih brezden, h katerim še moramo ! prišteti tudi takozvane zmerne socijalne demokrate in i narodne socijaliste, ki pa izjavljajo, da nočejo imeti ; s komunisti nobenega opravka in stika. Socijalni demokratje so torej do danes razcepljeni v Jugoslaviji na celih scdein različnih strank.
Pa oglejmo si malo natančneje vsaj eno ali pa drugo od peterih komunističnih strank, ki so se pojavile na zborovanju ujedinjenja v Vukovaru.
Takozvana komunistična stranka skrajnih levičarjev je najmočnejša in zahteva brezpogojno nadvlado (diktaturo) prolelarijatfi (najniž\;h slojev), ki se mora udejstviti za vsako ceno. Nadalje hočejo ti ljudje rdečo vojsko, kakor jo posedajo ruski boljše -viki in so ž njo požigali in morili Bela Kunovi komunisti po Madžarski. K tej vojski bi morali pristopiti vsi siromašni kmetje in delavci, ki so sposobni za orožje. Vojaki sami si volijo oficirje (taka armada bi bila roparska druhal). Vse tovarne in trgovine so naj razlastijo in naj se dobiček iz tovarn in trgovin razdeljuje med proletarijat. Vsa poslopja in stanovanja se naj rekvirirajo za delavstvo. Stranka s tem programom bi se naj imenovala enostavno: Komunistična stranka! Proti zahtevam te stranke so nastopili z vso odločnostjo razni drugi voditelji komunistov, ki so proti pogubonosni nadvladi proletarijata, ki bi se radi tudi kot komunisti naslanjali na druge kmetske ter meščanske stranke itd. Vsled vseh teli različnih zahtev, načel in ciljev komunistov je nastal med njimi tak razdor, da so zapustili slovenski ko -munisti zborovanje, Hrvatje pa so izjavili, da v takih strankah nočejo prevzeti nobenih odgovornih mest.
Tako so se razšli jugoslovanski komunisti mesto v edinosti, v babilonski — peteri razdvojenosti.
Pomisliti pa tudi moramo, da so imeli samo slovenski komunisti doslej že dvoje glasil razun „Na -preja" in „Ljudskega glasa", ki pravita, da sta glasila samo soc. demokratov, a ne komunistov. Po tem zborovanju si bo pa gotovo osnovala vsaka izmed pete -rih komunističnih struj še svoj poseben list; to babilonsko časopisje se bo potem grizlo in med seboj spopadalo kot stekli psi.
2e sedaj piše ljubljanski „Naprej", da so šli slovenski komunisti v Vukovar kot „telički."
Ta razdvoj med jugoslovansko socijalno demokracijo ali bolj novodobno rečeno, med našimi komunisti, je jasen dokaz, da v kmetski državi, kot je Jugoslavija, komunizem nima in ne bo imel obstoja, še manj pa moči in veljave. Stranka, ki je koj pri pr -vem nastopu razcepljena na pet, sedem in še več struj, ni stranka prihodnjosti, ampak smrti.
Te vrste o needinosti med socialnimi demokrati smo napisali v svarilo našemu kmetskemu ljudstvu in viničarjem, katere lovijo socijalni demokrati v svoje mreže in zanjke, da bi jih zapeljali, spuntali ter po-bunili, naposled jih pa pustili na cedilu kot železničarje pri zadnjem štrajku. Jugoslovanski kmet in vi-ničar nimata prostora mod razdvojenimi socijalisti in komunisti, ampak v vedno že od ustanovitve do danes edini Kmetski zvezi, ki je ustanovljena za vse stanove pod skupnim in neornahljivim vodstvom, pa tudi pod očitno zaščito božjega blagoslova.
Sloga jači; nesloga tlačil
K4® pride nm
vendar se čehoslovaški katoličani ne vstrašijo žrtev, samo da se udeležijo prve skupne slovanske krščanske prireditve. — S Francoskega se pripeljejo 30. julija odposlanci katoliških telovadnih društev,' na čelu njih predsednik Mišo. — Z Angleške odpošljejo na orlovski tabor svoje odposlanstvo društva katoliške mladine (skauti); tako je sporočil Orlovski zvezi salfortski škof, ki stoji na čelu katoliš -kega gibanja na Angleškem. — Iz Amerike so odposlanci katoliškega čehoslovaškega Sokola že dospeli na Cehoslovaško, da se z brati stare domovine udeleže mariborskega tabora. Odposlanci ameriških Slovencev so v velikem številu pod vodstvom pred -sednika katoliških organizacij odpotovali za na Petrovo 29. junija iz Nju-Jorka na parniku „Kanada." Vožnja traja 14 dni, izkrcajo se v Neapolju.
Na orlovskem taboru bodo zborovala vsa jugoslovanska krščanska društva: Dijaki in dijakinje (srednješolci, vseučiliščniki, bogo -slovci), prva četa našega mladinskega gibanja, bodo zborovali cele tri dni. Orli in Orlice bodo imeli posebej posvetovanja. Ravno tako hrvatska katoliška mladinska društva in društva katoliških rokodelskih pomočnikov. Slovenski, hrvatski in češki katoliški u-čitelji obiščejo najprej Slomškov dom na Ponikvi, i -majo sv. mašo na Slomškovem grobu v Mariboru , potem pa se bodo posvetovali o šolskih in svojih stanovskih zadevah, zlasti o svoji katoliški učiteljski organizaciji. Mladeniške in moške Marijine družbe bodo zborovale v soboto 31. julija. Govorili bodo: sodni svetnik dr. Lavrenčič o verskem ponosu; dijak Dokler o Marijanski kongregaciji (družbi) kot ovet organizacije in računski nadsvetnik A. Zajec o sv. obhajilu. Sli bodo tudi na Slomškov grob, imeli zvečer pridigo v frančiškanski cerkvi (župnik Gomilšek) in na noč rimsko procesijo. — Zborovala bodo daljo tudi: Društvo slovenskih katehetov, Slovenska in hrvatska ženska zveza, Slovenska Straža, Slovenska in hvafska delavska zveza, Obrtna zveza. Kmetska zveza zboruje v pondeljek po taboru 2. avgusta, ob 10. uri v kazinu. Govoril bo dr. Korošec. Da se organizira delo krščansko ljubezni, bo zborovalo dru -štvo „Dobrodelnost." Proti nesrečnemu pijančevanju bo na orlovskem taboru okrepila svoje vrste in po -množila svoje bojevnike „Sveta vojska", ki bo zborovala skupno s hrvatskimi abstinenčnimi društvi.
Orlovskega tabora se bodo udeležili vsi jugo « slovanski škofje in zastopnik sv. Očeta, nuncij Che-< rubini.
Nasprotniki krščanstva se družijo v takozvane internacijonale ali mednarodna društva. Pred krat -kim so liberalni Sokoli zborovali v Pragi, protiver -ski socialisti in komunisti hočejo osnovati močno ko -munistično internacijonalo, ki naj bi obsegala vse narode iiy prevrnila ves svet. Ali naj katoličani vse to samo mirno gledamo in se ne zganemo? Ne! Tudi katoličani vsega sveta se morajo združiti, zavedno združiti, da branijo pred neverniki krščansko šolo , krščanski zakon in pravice Cerkve. Na orlovskem taboru se bo osnovala katoliška internacijonala! Pa ne taka, kakoršna je komunistična, ki zametuje narod -nost. Ne! Katoliška internacijonala ali mednarodna zveza po krščanskih načelih ljubezni in z vsemi si -lami deluje pred vsem za lastni narod, pri tem pa ne zaničuje drugih narodnosti, ampak vidi tudi v njih svoje brate, otroke skupnega Očeta. Kadar pa grozi mednarodna zveza sovražnikov krščanskega imena , da ugrabi krščanskemu ljudstvu najdražje, sv. vero, tedaj pa se mora tudi mednarodna katoliška zveza brez razlike narodnosti strniti in postaviti v bran za verske svetinje. To je katoliška internacijonala! Tako hočemo ustanoviti na orlovskem taboru v Mari -boru!
Zastopniki vsega krščanskega sveta! Naši najbližji rojaki iz Slovenije, naši krvni bratje iz ostalih dolov širne Jugoslavije: iz Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovino, Dalmacuo in Srbije. Posetili bodo tabor katoliške organizno;'e iz Cehoslovaške republike, Poljsko republike, Belgije, Švice, Francijo, Angleške, celo iz Amc ike.
Iz Cehoslovaške pride več sto Orlov in Orlic, kmetske mladine in drugih zastopnikov katol. društev s posebnim vlakom in z lastno godbo. Vodili jih bodo katoliški češki politik Sramek, slovaški mu-čenik Hlinka, mladinski organizator dr. Zurek in še drugi. Četudi so potovalni stroški za Cehoslovake neizmerno veliki, že sami potni listi stanejo 300 K —
Toča na Korošlenv.
Dne 25. junija je toča neusmiljeno zadela velik dol slovenskega Korotana. Slov. kmetska zveza v Prevaljah jo poslala deželni vladi v Ljubljani' in ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu to-le vlogo:
Velik up se je gojil, da bo letošnja letina dobra in odpravila pomanjkanje in draginjo. Polja in travniki so kazali jako lopo. A prišel je deževni mesec junij, deževalo je skoraj vsak dan. Zato je bilo uničenega veliko sena — in rž, ki je bila ravno v naj - j lepšem, cvetu, jo bila močno ovirana pni zastavi sadu j ter vsled neprestanegai dežja močno zbita v tla. j
Katastrofalna nesreča pa je zadela due 25. ju - i nija kraje Stražišče, Navrški vrh, Podkraj, Zagrad, Uršula gora, občina Prevalje in kraj Tjblsti vrb. Strašna toča jo uničila kmetom vse pridelke na polju. ' Sledila je močnemu viharju, padala debela kot orehi in se vsipala tako gosto, da je v nekaterih trenutkih bilo po tleh vse belo in poljski] pridelki pokončani, j
Žito je popolnoma zbito v tla in uničeno, le ne- ; katero bilke še stoje pokoncu. Tudi drugi poljski pridelki so uničeni, Vrtovi so opustošeni, drevje okleščeno, sadje, katerega bi bilo lahko v obilici, leži na tleh. Kmetje nimajo ne žita, ne krme za živino, ne krme za svinje. Ne preostaja jim drugega kot živino prodati.
Ta nesreča pa kmete v zgoraj omenjenih kra -jih tem občutnejše zadene, ker so imeli zaporedoma slaba leta in niso pridelali toliko, da bi mogli izhajati. Vsi imenovani so majhni kmetje ki ne morejo m -^esar drugega prodati, kakor vsako drugo leto k večjemu eno glavo živine; imajo le toliko polja, da za silo sebe in svoje družine preživljajo. Zato o kakih prihrankih iz prejšnjih let niti ni govora, nasprotno, vsi so še od prej zadolženi, kar more pričati hranilnica in posojilnica v Prevaljah. Vsi so obupani in potrti, izdatna pomoč je nujno potrebna.
Z ozirom na te okolščine se je Kmetska zveza • v seji, fine 4. julija t. 1. razgovarjala o ogromni škodi in prišla do prepričanja, da so kmetje brez pomo- I či od zunaj uničeni, sploh njihova eksistenca ogrože 5 na, ter sklenila prositi visoko vlado za pomoč.
Kmetska zveza za Prevalje in "okolico si zato dovoljuje staviti na deželno vlado ponižno prošnjo, j naj ista blagovoli v omenjenih krajih po toči povzro- j če no škodo takoj pogledati, preceniti in prizadetim ! kmetom pomagati ne samo z odpisom davka, temveč j Sim tudi nakloniti izdatno podporo v denarju ali živilih.
Prevalje, dne 6. julija 1920.
Za krajevni odbor Kmetske zveze:
Ivan Hribernik, jjredsednik, Tonč Pernjak, odbornik.
Izvoz našega wisia
Piše: Rob. Košar.
Po A, Puklavcu ima naša država povprečno na leto okrog dva in pol milijona hektolitrov vina za izvoz. Od te svote odpade na slovensko Štajersko pri -bližno 250.000 hektolitrov.
Lanska izredno slaba letina, minula vojska, stari trgi v inozemstvu, kamor so šle prejšnie vinsko j zaloge, kupovalna moč naroda in vsepovsod prazno j kleti so vzroki, da do danes še nismo občutili preo - j bilice vinskega pridelka v Jugoslaviji. Naj pa nasto- j pijo dobra vinska leta in naj nas na inozemskih vin- ] skih tržiščih prehitijo čilejši narodi» potem se lahko | zgodi, da se bomo vtopili v lastnem vinu.
TVeba bo toraj, da začnemo takoj intenzivno , i vztrajno in sistematično delati za izvoz našega vina, f Pri tem bo treba, gledati najprej na to, da si obdržimo stari vinski trg v Nemški Avstriji, ki pride za nas Slovence v prvi vrsti v poštev. Čeravno imamo tukaj že dva huda tekmeca — Italijana in Madžara — smo vendar v toliko na boljšem, da so Nemci navajeni na naša vina in da rabijo za sedaj še njih lino kislino pri ogrskem blagu, medtem ko se na ita -lijanska vina še niso navadili. Ta trg bi nam ostal siguren odjemalec, ako bi se potrudili obdržati ga. Vsled razpada stare monarhije, ki je krila vse vin -ske potrebe iz domače grude je novonastala Nemška Avstrija sedaj prisiljena, da uvaža vino iz tujih dr. žav, ker bi zamogla samo v najboljših letih kriti la -stno potrebo. Zato bi bil sedaj zelo primeren čas, da pogledamo proti Gradcu in Dunaju. Nemci so prišli z ogrskimi vinarskimi krogi, od katerih so dobivali skoraj vso blago, navzkriž in iščejo trgovskih zvez i drugimi državami, predvsem z Italijo, ki jim gre velo na roko in ki je naš najnevarnejši tekmec, ker dela z mrzlično naglostjo nato, da si osvoji severne vinske trge. In v tem stremljenju so podpirajo vino -gradniki in vinski trgovci in vlada jim povsod poma' ga. Tako je n, pr. naročila svoji misiji na Dunaju, da stopi takoj z avstrijsko vlado v stik, da se kar .najhitreje odpravijo vse težkoče, ki bi ovirale uvoz vina iz Italijo. Producentii in trgovci pa študirajo vprašanje: ali ne bi kazalo z ozirom na slabo valuto nasledstvenih držav znižati vinske cene ali jim dati daljši kredit samo zato, da se pridobijo in s tem poskrbi za lastno bodočnost? Nemška zveza vinskih trgovcev je imela dne 14. junija na Dunaju sejo, v kateri se je izrekla za uvoz italijanskega vina, katero akcijo podpirajo nemški vinogradni strokovnjaki. Tako je n. pr. dvorni svetnik K. Portele v 49. štev, lista „Neue Wein-Zeitung" opozarjal svojo ljudi, da hoče ¡Italija stopiti z Nemško Avstrijo v resen trgovski «tik glede vina in da Italija lahko nudi vsako zaže-Ijeno vinsko kvaliteto v vsaki poljubni množini.
Nemec išče, Italijan ponuja — Slovenci pa šo IfSakamol Toda doba vojske je minila, trgovci morajo zopet iskati kupcev, pridelovalci vina pa odjemalcev, italijani so v Lucerni, Curihu, Monakovem, Beroli -nu, Dunaju, Budimpešti, Bruselju in drugod ustano-yili oinotelinične štaoije z zalogami italijanskih vin ,
ki sto.:e pod državno kontrolo. Naj nam služijo za zgled, kako je treba delati.
Naša vina so se dosedaj iztekala v dunajske ln
budimpeštanske rezorvoarje — brez našega truda in sodelovanja; odslej pa smo za te trge — inozemci, ki se morajo sami uveljaviti s svojim blagom. Dosedaj nismo imeli konkurence z italijanskimi vini, odslej pa bomo morali glodati, da si zasiguramo mesto ; oleg Italijanov in Madžarov, Francozov* Spancev , (xrkov in morda še Rumunov. Začel se bo hud boj za obstanek. V tem boju pa imajo vsi našteti narodi že temeljito notranjo organizacijo in zunanjo orientacijo na polju vinarstva; oni vedo natanko, koliko porabijo iloma in koliko zamorejo izvažati vsako leto; oni poznajo sestavo svojih vin in okus trga, kamor hočejo poslati ta ali oni vinski pridelek; njih strokovni listi inlormirajo interesente vsak čas o stanju valute, col-nine, prometnih zvezah^ vinskih cenah itd. v domovini' in v inozemstvu — pri nas pa leži še vse to v povojih, ker smo šele začeli novo, samostojno gospodarstvo, , Saj še nimamo niti strokovnega lista, iz katerega bi se orientirali vinski trgovci o cenah, kakovosti in količinah naših vin. Ali ne bi kazalo, da bi naš „Kmetovalec" začel orati ledino in izdajati za nas Slovence prilogo za vinarstvo in vinsko trgovino, kakor jo že izdaja za konjerejo? Ali da bi vsaj o<i-pri predal za to stroko že to jesen, kjer bi se koncentrirala poročila o stanju naših vinogradov, o zalogah vin, tržnih cenah itd. Prošnje za razna v to stroko spadajoča poročila in obvestila gotovo ne bodo našla gluhih ušes niti pri naših vrlih strokovnjakih, niti pri producentih in vinskih trgovcih. Pregled in notranja organizacija bo kazalec za zunanje trgovske kroge, ki dosedaj še niso obveščeni, koliko in kakšnega blaga imamo ali bomo imeli na razpolago. Nemški, čehosiovaški in poljski vinski trgovci iščeio primernih vinskih trgov in zadnji čas je, da opozorimo na se.
Cehi in Slovaki se zalagajo sedaj večinoma z grškimi vini, katerim pa delajo Italijani že precej močno konkurenco. Da pa se zanimajo tudi' za naša vina, mi kaže dejstvo, da se je več čehoslovaških firm, na podlagi mojih poročil o stanju; nažih vinogradov v nemških strokovnih listih obrnilo na mene z vprašanjem: Kaka so naša vina in če bi bil mogoč njih izvoz? Gosp. drž. vin. nadzornik B. Skalicky pa je v zadnji seji vinarsk. in sadiarsk. odseka Slov . kmetijske družbe za Štajersko v Mariboru omenil, da se je razstava kranjskih vin v Brnu prav dobro ob -nesla in da je samo vojska pretrgala že pričete od -nošaje. Iščimo zopet vezi z brati Cehi in Slovaki kakor pred vojsko!
Poljska država nam je glede vinsko trgovine nepoznana zemlja, poljskim kletem pa so bili znani tudi naši sedaj jugoslovanski vinski pridelki, katere so sprejemali iz rok dunajskih in budimpeštanskrh Židov. Ko se bodo v tej državi razmere uredile, bodo poljski bogataši hoteli zopet imeti svoje zaloge linih vin in dobro bo državi, kamor se bo osredotočilo to stremljenje.
Bodimo čuječi in pazimo, da nas na severnih vinskih trgih ne prehitijo drugi narodi. Organiziraj-mo se najprej na znotraj; ustanovimo si svojo Jugo -slovansko vinarsko društvo, kakor imajo Nemci svoi „Reichsweinbauverein", kojega član je bil marsika -terr Slovenec in kojega večletni predsednik je bil Slovenec — dv. svet. dr. Ploj; ustanovimo si Zvezo jugoslovanskih vinskih trgovcev in Zvezo jugoslovanskih vinarskih strokovnjakov. Vse te zveze bi lahko imele skupno glasilo, ki bi se gotovo rentirak», ako br organizirali vse svoje moči in začeli s smotrenim delom. Za prvi hip pa se organizirajmo in orientiraj-mo vsaj Slovenci, ki smo najbližji sosedi severnin vinskih trgov in ki že stojimo v trgovski zvezi z Nemško Avstrijo. Slovenska kmetijska družba in Kmetovalec naj bosta ognjtšče, okrog katerega se naj zbira vse, kar služi in/ hoče procvit izvozu našega vina.
politični ogled.
Jugoslavija. Naše narodno predstavništvo je odgodeno do 15. t. m. V Beogradu se vršijo samo seje ministrskega sveta. Veliko se sedaj govori, da se bo sedanja vlada zopet razbila in da bomo imeli spet vladno krizo. — Ob priliki, ko so slavili v Splitu kraljev dan, so začeli italijanski vojaki izzivati naše ljudi. Množice so napodile izzivače proti morju, odkoder jim je hitel na pomoč italijanski motorni čoln. Iz tega čolna je pognal italijanski pomorščak ročno granato na suho, ki je enega ubila, štiri pa ranila . Naše orožništvo je na to otvorilo ogenj na čoln. Italijani so izgubili dva mrtva in pet ranjencev in utekli s čolnom na ladjo. Celo zadevo sedaj natančno preiskujejo.
Italija. Notranje razmere v Italiji še se nikakor niso pomirile. Italijani kolikor mogoče prikrivajo notranje homatije. Albanijo bo Italija izpraznila. Zasedeno ozemlje namerava Italija proglasiti kot svojo last ter razpisati volitve.
Mirovna konferenca, ki sedaj nadaljuje svoja posvetovanja v Spaa v Belgiji, se peča z razorožit -vijo Nemčije in sploh z uravnavo nemških vojaških razmer.
Nemčija. Zavezniške države zahtevajo od Nemčije 892 vojnih krivcev. Zavezniki so dovolili, da bodo sodili del teh ljudi v Leipzigu.
Poljska. Boji med Poljsko in Rusijo so vedno še v teku. Poljsko vojsko so boljševiki čisto porazili. Poljaki na zunaj in na znotraj v neredu in obupu prosijo za premirje in mir.
Rusija. Rusija je začela zopet trgovska pogajanja z Anglijo. Med Ameriko in Rusijo je dovoljena trgovina. Izvzeta je le trgovina z vojnim materija" lom, za katero je potreba posebnega dovoljenja.
Kmetska zmza.
flaznanila.
Kmetska zveza za orlovski tabor. Naša Kmetska poziva vse krajevne odbore, da razvijejo velita) agitacijo za udeležbo na orlovskem taboru v Mariboru. Kaj tako veličastnega in velikega še naš Mari -bor ni videl. Posebno vabimo člane krajevnih odborov, zaupnike in zveste naše somišljenike, da se u -deležijo pred vsem prireditev dne 1. in 2. avgusta. Dne 1. avgusta dopoldne bo triumfalni obhod po mestu. sv. maša na Glavnem trgu, popoldne pa bo na Teznu orjaški nastop Orlov. Pri telovadbi nastopi nad 1000 telovadcev. V pondeljek bo v dvorani kazine veliko zborovanje Kmetske zveze, na katerem bo govoril med drugimi tudi minister dr. Anton Korošec. Pristaši Kmetske zveze, vsi, ki Vam je količkaj mogoče, dne 1. in 2. avgusta v Maribor! Za vstopnice se oglasite pri svojem župnem uradu. — TajaV štvo Kmetske zveze.
M a 1 a N e d e 1 j a. V nedeljo 25. julija po rani službi božji se vrši pod župnijskim kozolcem shod Kmetske zveze. Govorita: -posestnik Anton Slavič in urednik Marko Krajnc. Somišljeniki in somišljenioe, agitirajte za obilno udeležbo.
Viničarski shod se vrši v nedeljo 18. julija po rani maši v L e s k o v c u in popoldne pc večernicak pri Sv. Trojici v Halozah. Govornik pride iz Maribora. Agitirajte za udeležbo!
poročila.
Resolucije občnega zbora Kmotske zveze Na -žaret pri Mozirju dne 27. junija 1020: 1. Kmetske -zveze združene v okrajni Kmetski zvezi za Gornji -grad v Savinjski dolini najodločneje protestirajo v menu vseh državljanov SHS ustavno zajamčene svobode proti „kancelparagrafu", ki je naperjen proti o-nim narodnim prvoboriteljem, brez katerih bi Slovenci že zdavnaj utonili v valovih sosednih neslovanskih narodov. Izjavljamo slovesno, da ne bomo mirovali preje, dokler ne preprečimo te skrajno nazadnlaSke namere jugoslovanskih demokratov, ki na tako ostuden način ogroža osebno prostost učiteljskega m du* bovškega stanu, dveh za domovino brezdvomno naj -bolj delavnih in zasluženih stanov,! 2. Obsojamo najostreje popolnoma neopravičeno in ostudno, ugledu mlade države na zunaj škodljivo zavlačevanje in o -viranje, ki ga povzročajo demokrati pri urejevanj» mejnih in življenskih državnih poslov v Beogradu ta Ljubljani. 3. Centralna vlada v Beogradu in pokrajinske vlado se vprašajo, kaj mislijo ukreniti proti poplavljenju naše države z Židi.
Za Kinetsko zvezo je darovala Dekliška zvez« v Konjicah 100 K kot spomin na krasno uspeli žira •» ski in dekliški tabor na Brinjevi gori,
mladinska organizacija.
Dekliške zveze! Naznanite takoj svoje odbor® „Zvezi slovenskih deklet" v Mariboru, Tiskarna sv« Cirila! Ne čakajte! Vašai organizacija se mora izvršiti naglo!
Dekanijske dekliške zveze so se ustanovile 4, julija za dekanijo Jarenina (dekanijski duhovni vo -ditelj g. župnik .Evald Vračko) in za dekanijo Nov® cerkev (dekanijski duhovni voditelj g. kaplan Fr . Hrastelj). Dekanijski odbori Dekliških zvez imajo ua skrbi, da se Dekliške zveze ustanovijq v vsaki žup -niji dekanije! Nadaljna organizacija se bo izvršila v sporazumu z žensko zvezo v Ljubljani, Osnujte dekanijske odbore po vseh dekanijah ter jih naznanit» „Zvezi slovenskih deklet" v Mariboru, tiskarna sv „ Cirila! Odbori tvorijo za zdaj predsednice župnijskih dekliških zvez. Napros:te tudi dekanijskega duhovnega voditelja!
Teharje. Na inicijatrvo Orlov so se dne 11. U m. ustanovile Orlioe. Pristopilo je takoj 18 rednih tet 10 podpornih članic. Sedaj hočemo z združenimi močmi stopiti v boj za našo sveto pravično stvar. Fantje kličejo mladim sestricam: Na delo! Bratski „Bog živi"!
Konjice. Dne 25. julija popoldne po večernieali priredi Katoliško politično društvo v Konjicah v telovadnici deške šole veliko politično zborovanje za Bane in dekleta. Ustanovila se bo ženska politična organizacija za konjiško nadžupnijo. Vabljene so rm žene in dekleta iz konjiške nadžupnije, pa tudi kraji konjiškega okraja naj pošljejo kolikor mogoda veliko zastopnio. Govori dr. Ogrizek iz Celja.
Dekleta in žene,ne pozabite na žtnski in dekliški tabt»r*
pri Sv. Ignaciju na Pohorju, ki se vrši 18. julija. Začetek ob ttlO. uri. Odbornice Dekliških zvez pridite prej, da se dogovorimo o podrobni organizaciji, zlasti o dekanijskih Dekliških zvezah! Tudi iz Maribora pridejo Orlioe, Zveza služkinj in Marijiaa družba. Dozdaj je priglašenih že 16 govornic! Dekleta, ne vstrašite se pota! Pridat«!
15. johj
a
S L O V R S S K I G O S PO D AR.
4
Tedenske novice.
C. g. Stiha Golob, rodom iz St. Florijana pri Šoštanju, bivši kaplan v St. Ilju v Slov. gor. in v Novicerkvi, sa je pred tednom vrnil iz Amerike na večmesečni dopust. Udeležil se bo z amerikanskimi Slovenci I. slovanskega orlovskega tabora v M ari -boru.
Mariborski okoličani, pripravite za orlovski tabor na hribih in gričih v okolici Maribora krese. Ti kresi se naj zažgejo v soboto 31. t. m. Kresi v o-kolici Maribora bi naj bili gostom iz tujih držav goreča priča jugoslovanske posesti Maribora, pa tudi iiokaz, da je naše vrlo obmejno ljudstvo prešinjeno s katoliško idejo.- Torej na delo za krese že sedaj!
Dravska divizijska oblast v Ljubljani, je od -redila, da se ima letnik 1893 zglasiti dne 22. ]uuja 1920 k 2-mesečni orožni vaji, pri pristojni polkovni okrožni komandi. Tozadevne pozivnice so se že od -poslale. Ako bi ne bile pravočasno dostavljene, se i-ma vsak obveznik brezpogojno dne 22, julija 1920 ob 8. uri zjutraj pri omenjeni komandi javiti. Kdor ima vpoStevajoče vzroke, da se ga orožne vaje oprosti, naj prinese osebno kolekovane prošnje.
Umrl jo pri Sv. Emi dne 3. julija t. 1. po dolgi mučni bolezni v 18. letu svoje starosti, petošolec mariborske gimnazije Mirko Ceh, sin tukajšnjega nad -učitelja. Njegov pogreb se je vršil v pondeljek, dne i. t. m. Pridnemu in marljivemu dijaku svetila več -na luč!
Toča v Podčetrtku. V petek 25. junija t. 1. je razsajalo čez Podčetrtek in bližnjo okolico strašno neurje s točo. Najstarejši tukajšnji prebivalci ne pomnijo tako nezgode. Silni vihar jo lomil drevesa in prevračal s senom naložene vozove. Vlila se je ploha, kakor bi se utrgal oblak. V par minutah je drla voda čez bregove liki hudournikom preko njiv in nasadov, odnašajoč zemljo in njeno plodove. Toča orehove in krompirjeve debelosti, je klestila nad 54 ure. Pretresljiv je bil učinek. Vihar in toča sta omlatila žito, razbila koruzo in fižol, obrala vinograde in sadno drevje brez malega docela. Ljudje so obupani . Za več kot eno leto so jim uničena najpotrebnejša živila in odvzet jim je denarni dohodek za vino in sadje. Močno prizadeta je tudi občina Imeno. Narav -nost uničena pa so nekatera posestva sosedne hrvaške okolice, kamor se je opiral vihar direktno. Tu so vinogradi, v katerih stoje trte kot popolnoma gole Sibe brez listov, brez grozdja.
Na dan z resnico! Zloglasni „Kmetijski list'' . irobilo naših samostojnežev, je v svoji številki dne 8. julija posvetil cel članek ženski volilni pravici, vkar terem objavlja med drugim tudi sledečo debelo laž: „Pri eni zadnjih sej je dr. Hohnjec v imenu in po naročilu klerikalne gospode nastopil proti ženski volilni pravici za konstituanto in je ob splošnem po -smehovanju vse zbornice umaknil svoj pismeno vlo -ženi predlog za žensko volilno pravico in s tem glasoval proti tej pravici. Ženske tedaj v ustavotvorno skupščino in v parlament ne bodo volile, ker je bila zaradi omenjenega postopanja ženska volilna pravica soglasno odklonjena in pokopana!" Tako „Kmet. list." Temu nasprotno bodi pribito, da je „Straža" priobčila o zadevi ženske volilne pravice sledeče: *Ni res, da bi bila naša stranka odstopila od zahteve po ženski volilni pravici ter umaknila tozadevni predlog. Ohranila si je v tem vprašanju popolnoma svobodne roke. Njen zastopnik je pred glasovanjem o § 9 izrecno izjavil, da zahteva volilno pravieo za vse ženstvo, meščansko, kmetsko in delavsko, da pa bo ta stvar, kakor se nadeja in pričakuje, prišla do močnejšega izraza pri drugem čitanju zakona." — Drugega čitanja pa še dosedajni bilo! — Ni nam na tem, da bi polemizirali s temi ali enakimi izbruhi strankarske strasti in nam je popolnoma tuje, da bi se bizantinsko laskali, konštatirali smo s tem, samo golo dejstvo, kako debelo se je zlagal „Kmet. list" . ko je priobčil označeno trditev, ki je zlagana od konca do kraja!
Tisoč in ena noč v novi izdaji. Glasilo Samo -stojno kmetijske stranke „Kmetijski list" piše v 28 . številki, da sta bila Zebot in Krajnc radi dogodkov v Šmarju dne 22. januarja obsojena na „občutno ka-zen". To je čisto navadna bajka in laž. Od naših lju di ni bil v Šmarni nihče obso'en, tako tudi ne Zebot in Krajnc. Obsojeni so bili pač samostojneži in sicer 4 osebe radi napada na naš tečaj na 2—4 dni zapora in plačilo velikih sodnih stroškov. Kdor kaj drugega trdi namenoma laže in „Kmetijski list" vedoma piše neresnico. Glede Zebota in uradnika mariborskega magistrata pa še Zebot do danes ni dobil sodbe v roke in stvar tudi ni taka, kot so jo razkričali liberalni in socijalistični listi. Največji triumf pa je za demokrate in samostojneže veselo poročilo, da se bo proti ■Zebotu, Krajncu in, Golecu vršilo v kratkem nad 30 sodnijskih obravnav. „Kmetijski list" veselja poskakuje kakor pobožni derviš 1n pravi, da je to „višek dosežen ne samo v naši državi, temveč sploh v Evropi." Mi pa pravimo, da pravljica o 30 in zopet 30 sodnijskih obravnavah je čisto navadna basen ali pravljica. Čestitamo uredništvu „Kmetijskega lista", da ima tako dobro poučene poročevalce! A kaj je liberalcem, kaj zakrknjenemu nemškutarskemu samo -stojnožu resnica in pravica! Tem ljudem je pred vsem za tem, da nafarba;o svoje ljudi, četudi vedo, da pišejo neresnico. Mislijo si: Nekaj pa bo le o-stalo.
Venel za orlovski tabor. Se enkrat prosimo na-Se vrlo ženstvo v bližnji in daljni mariborski okolici (posebno na Pohorju), da spletejo kolikor mogoče veliko vencev 2a okinčanje ulic v Mariboru in taboriš-
ča na Tezni. Venci naj bodo debeli približno 10 cm. ■Za pletenje je pripraven tudi papirnati motvoz. Venci iz smrečja, zimzelena in žingerla se držijo v hladnih prostorih (kleteh) po 14 dni, če se jih večkrat poškropi z vodo. Prosimo, da pošljete vence vsaj do 25. julija odboru za I. slovanski orlovski tabor v Mariboru. Koroška ulica št. 1 (blizu Cirilove tiskarne).
„Uredba o volltvl v občinska zastopstva v Sloveniji" je naslov knjižici (40 strani), ki prinaša celotni zakon o občinskih volitvah v Sloveniji. Knji- ! žica se dobiva v „Tajništvu Slov. ljudske stranke" v j Mariboru, Cirilova tiskarna. Knjižico dobi vsakdo , : kdor za volilni sklad naše stranke prispeva znesek 5 kron.
Zobozdravnik dr. Franc Kartin v Mariboru , Slovenska ulica 9 (v hiši g. Wogerer) ne bo ordini -ral od 19. julija do 3 avgusta.	552
Gospodarstvo.
Kmetijske podružnice imajo mesca julija občne zbore. Opozarjamo naše somišljenike, da se pol -noštevilno udeležijo občnih zborov in volijo same zanesljive može za delegate. Nujno prosimo, da nam zaupniki takoj po volitvi naznanijo imena delegatov, j —■ Tajništvo Kmetske zveze.	■
Na občnih zborih kmetijskih podružnic, ki so vršijo sedaj, smejo glasovati pri volitvi delegatov sa- j mo tisti udje, ki so do 30. junija 1920 vplačali letno ] udnino 16 K.
Kmet. podružnica Maribor in okoliš ima v ne- j deljo 25. t. m. občni zbor s predavanjem g. višjega j živinozdravnika Pirnata. Cas in kraj kakor navadno. Ker bo predavanje tudi za ženstvo važno, naj to pride v prav obilnem številu poslušat. Predavanju sledi prost razgovor, kojega se sme udeležiti vsak.
Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mari -boru se prične šolsko leto 1920-21 dne 15. septembra t 1. Sola je dvoletna. Prošnje za sprejem je vložiti pri podpisanemu ravnateljstvu do 31. julija t. 1.; prošnji se mora priložiti: krstni list, domovnica, od -pustnica, oziroma zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole ter izjavo starišev, oziroma varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja. Pripomnja se, da je za sprejem potrebna starost najmanj dovršenih 10 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemalo se bode samo kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli doma. Oskrbnina je nastavljena na mesečno 300 K in more plačati event. tudi v pridel -kili. Sinovom ubožnih posestnikov se morejo dovoliti popolnoma aH do polovice prosta mesta. V tem slu -čaju je treba podpreti prošn5o z uradno potrjenim u-božnim spričevalom. Prijave, kakor tudi vsa natan -čneja pojasnila daje ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Desetmesečni kmefi/sko-gpspodinjski tečaj na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične dne 15. septembra t. 1. Stan tin oskrbo imajo go-jenke v zavodu čč, šolskih sester v Mariboru. Pro -šnje za sprejem je vložiti do 10. avgusta t, 1. pri podpisanem ravnateljstvu. Prošnji se mora priložiti : krstni 1 st, domovnica, zdravniško spričevalo, odpust-nica ozir, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nrav uostr ter izjava starišev ozir. varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in j. dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Oskrbnina znaša mesečno 300 kron, razun tega pa mora vsaka go'enka prispevati šo določeno množino živil. Zastran pogojev prehrane in drugih podrobnosti se je obrniti na podpisano ra-vnateljstvo, ozir. na vodstvo zavoda Šolskih sester v Mariboru. — Ravnateljstvo drž, vinarske in sadjarsko šole v Mariboru,
Konjereje!! Poverjeništvo za kmetijstvo name-' rava ob priliki premovanja konj mesca julija, avgu-: sta in septembra t. 1. nakupiti 30 do 10 prvovrstnih žrebčkov, da si samo izredi potrebne žrebce-plemen-jake. Na to se opozarjajo lastniki tistih žrebet, ki o-betajo postati dobri plemenjaki, da jih pred navedenim časom ne odprodajo ter jih zanesljivo pripeljejo k premovanju.
Zivlnjski sejmi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Trška občina Sv. Lenart v Slov. gor. naznanja, da se vrši prvi redni živinski sejem v tem trgu dne 2. avgusta 1920 na starem sejmišču ob "8. uri dopoldne. Prihodnji sejmi se vrše ob običajnih sejmskih dneh t. j. letos 4. oktobra in 6. novembra.
S čim naj se njive znova obseje ali obsadi. Ce toča poljske pridelke poleti tako potolčo, da se morajo njive znova preorati, obsejejo se laiitco z ajdo, graš-čico, konjskim zobom, siršico in belo gorčico, ki se rabijo potem za zeleno krmo, poseje se pa lahko tudi repa, posadi krmska pesa in zeljnate rastline. Celo po toči v juliju in avgustu, če je podnebje ugodno in milo, se lahko poseje repa, mešanica grašice, ajde , ovsa in graha, a tudi bela gorčica da še precejšno košnjo. Posadi se lahko tudi še pesa, poseje ajda in kakšnja zgodnja vrsta turšice za zeleno krmo*
Ajda za seme. Poljedelci v mariborskem okrajnem glavarstvu, ki jim je toča ugonobila letošnjo žetev, dobijo ajdo za seme pri svojih županih. Ker je zadnji čas za sejanje ajde, naj se vsak prizadeti pobriga sam, da dobi potrebno seme. Ajdo oddaja Kmetijska zadruga v Račah po 6 K 1 kg.
Pošiljanje vinskih sodov iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo je onemogočeno. Kmetske zveze v Slov. goricah so nam poslale prošnjo, da naj pozovemo vlado, naj se visoka carina za uvoz sodov opusti. To naj velja predvsem za posodo, v kateri so poslali na-
ši vinogradniki vino v Nemško Avstrijo. Carina in tovornina za sode je danes'tako visoka, da presega že samo carina trikratno vrednost sodov. V Lipnioi jn Ernovžu stoji na desetine vagonov, obloženi z našimi sodi, a nihče ne more plačati visoke carine za nje. Skoda je vsled tega ogromna. Tajništvo K Z je poslalo vladi prošnjo, da se tej nadlogi odpomore.
Hmelj. Na limeljskem trgu v Žalcu tudi v pretekli dobi ni bilo prav nobenega popraševanja po hmelju in so bile cene, kv so se gibale med 5000 do 5300 K za 50 kilogramov, samo na, papirju. Stanje hmeljskih nasdov na Češkem je zelo povoljno. Stanje ranega hmelja v Savinjski dolini ni tako ugodno, kar kor je bilo v lanskem letu, pač pa obeta, pozni hmelj bogato žetev prav dobre kakovosti. V Ameriki so izumili poseben stroj za obiranje hmelja, o katerem se zatrjuje, da človeška roka ne more biti tako natančna pri obiranju hmelja, kakor je ta stroj,
Cene usnju in podplatom. Iz Sv. Lenarta nad Laškim nam pišejo: V Laškem prodajajo trgovci gornje usnje po 300 K 1 kg, podplate po 180 K 1 kg. Prosimo obvestila v „Slov. Gospodarju", ali je to postavno? — Odgovor uredništva: Naredba deželne vla de z dne 7. decembra 1910, št. 777 določa te-le cene: gornje usnje od 145 do 160 K 1 kg, podplati izdelani v velikih tovarnah 55 do 120 K, v malih do 140 K. V podrobni prod a" i sme trgovec zaslužiti samo 15%. Torej so cene 300 K za! gornje usnje in 180 K za podplate skrajno pretirane. Kdor torej s tako pretiranimi cenami prodaja to blago, se pregreši proti tej vladni naredbi in se kaznuje radi navijanja Cen.
Naš denar raste. Naš dinar je dosegel v Cu-rihu laško liro, na Dunaju na borzi jo je celo že preskočil.
Glede 20%nih prlznanic. Ministrski svet je sklenil, da se 20Xne priznanice, ki so se svoj čas izpostavile za odtegnjenih 20% pri žigosanju kron, takoj izplačajo, ako znašajo svote pod 1000 K. Svote nad 1000 K pa se spremenijo v državne obveznice z 1 % obresti.
Dopisi.
Dobrlavas. Za gojence krškega dijaškega se -menišča je sprejel tukajšnji generalni vikariat potom p. č. kn.-šk. lavantinskega ordinariata svoto 615.70 K, s prejšnjim (2254.52 K) vred 2870.22 K. Direktno sta poslala župni urad v Solčavi 50 K in dekanijski urad v Jarenini 93.93 K, skupaj 143.93 K. Bog plačaj vsem dobrim Lavantincem! — Lasser, tajnik gener. vikariata.
Hajdlna. Stari Vnuk bi že gotovo izkopal novo železniško postajo, ako bi mu kdo izročil to delo. V ptujskem muzeju se dovolj pozna kramp marljivega .starinoslovca Tinata, na polževi poti se pa poznajo stopinje tistih gospodov, ki gradijo hajdinsko postaji-
00.	Tina Vnuk, prinesite tem gospodom šo par desk, da bodo brž obili barako. Ker so na Kranjskem tako postajo že po ujedinjenju npravili v par dneh, bi jo mi Hajdinčani dovršili vsaj v enem liitu, ako je ne bi zavlačevali razni izvedenci do 1. aprila tretjega leta. Ker ni bilo 1. julija še nič, povejte in zapišite na prečnice bri čuvajnici, koliko tednov ima, prvi hajdin-ski vlak še zamude?
Dekleta in žene!
V loj m velita^ pravica!
Slovenska ljudska stranka vam Je priborila vo-lilno pravico za občinske volitve. To pa vam ne bodi dovolj! Zahtevajte z vso odločnostjo volilno pravico tudi za volitve v ustavodajno skupščino! Tudi tam morate dobiti primeren vpliv! Zato
zbirajte podpise
da zahtevate volilno pravica tudi za volitve v ustavodajno skupščino in državni zbor!
Z isto vnemo in navdušenjem, kakor ste pobi -rale podpise za Jugoslavijo in ste jo tudi dosegle, se vrzite zdaj
n b@j sa volilno pravico.
Podpise pošiljajte Tajništvu „Kmetske zveze' v Mariboru, Cirilova tiskarna.
I. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
Pomagajte pri olepševanju za orlovski tabor! Odbor za olepšanje Maribora ob priliki orlovskega tabora se obrača na vse posestnike zastav po Štajerskem, da mu jih dajo na razpolago. Odbor bo strogo pazil na to, da se nobena posojenih zastav ne bo poškodovala ali zgubila. Pripravljen je dati za vsako posojeno zastavo garancijo. Kdor torej ima zastavo naj jo prinese ali pošlje na Pisarno
1.	slov. orlovskega tabora v Mariboru. Odbor za o -lepšanje mesta potrebuje okoli 50 vozov smrečevja za pletenje girland, vencev i. dr. Vse tiste, ki še niso bili osebno ali pismono naprošeni za dobavo smrečevja, pa ga imajo na razpolago, prosimo, da to javijo odboru in so mu tudi požrtvovalno na razpolago. Smrečie je treba pripeljati že prihodnji teden. Zato ne odlajšato s pripravami, da ne bo prepozno! Vse Marijine družbe, Dekliško zveze in dekleta iz bližme in daljne okolice mariborske, opozarjamo, da naj s prihodnjim tednOm takoj začnejo s pletenjem girland (kit). Girlando naj bodo iz smrečja in najmanj 10 om debele (široko). Orlovski tabor je blizu, zato hitro na delo!
Prodaja sodov
od 1500 do 1800 litrov za vinsko porabo zdrari in sposobni. Fran,jo Radi, Maribor. Vila Alvis, 571
Jurij Juteršnik
sliar in pleskar, Maribor, Br&n-iigova i))'ca 9, se priporoča zn Javrše vanje vseh v to atroko »paša oiih del.	86 i
MVA SLOV. BRlVHlČA
AlfisafiilrcTs(Teio!liflf8?a)iil.22
(jvreje gr. Oredlifc) se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in {§ žisto postrežbo jamči
F8AH NOVAK, BRIVEC Stroj p a zadruga
t Pongercah priredi v nedeljo, 25. t. m. ob 8. uri popoldan reden
občni zbor
z običajnim d evnim redom y hiši načelnika zadruge. Vsi člani pridite I	616
TcPASIS dobroidočo gostilno A»v\? «II z malo trgovino. Kdo mi preskrbi, dobi 300 K nsgrsde. Ponudbe na J. Klokočar, Vojsko 8t. 39, Koprivnici. Štajersko. 612
Grajščakom,
trgovcem brez otrok, ter drugim plem<>nitnikom se priporoča mlada deklica brez očeta, iznrjena v računstvu ter sploh v vsem in ima veselje do trgovske šole. Prosi torej kogarkoli, ki bi jo vzel v svojo oskrbo, ter podpiral v iz-Bolanju. Jiaslov v upravi. 623
' Kupi mi
Lastniki gozdov pozor!
Kdor teli svoje gozdove, ki so za posekati, predati poštenemu lesnemu trgovcu, naj naBlovi z navedbo velikosti gozda, toaadevne .ponudbe na upravo lista. 609
Kosti, ščetine, staro železo, cunje
knpuje vsako množino po najvišjih cenah.
KAREL SIMA, POLJČANE.
Sirovo maslo
kupi vsak ¿as in plaiuje po najvišjih dnevnih cenah. Viljem Abt, Maribor, Kejžarjeva nI. 8. 696
rjristilnn mofoie z malim
VJViouii.ua posestvom se kupi ali vzame v najem. Ponudbe na upravniitvo.	617
TTn «itn 6 do 6 hI dobrega IV U.p S lil iadjevca takoj. Jo-
ip Gril. Bistrica pri Bušsh. 622
7plim	kuPi<;i komplet.
^tJlllIl opremo za trgovino.
Naslov v upravniš'vu.	616
Krasno posestvo,
10 minut oddaljeno od Glavnega trga Maribor, ¿estoječe iz lepega vinograda, velikega sadenosnika, lepa hiša in fclevi, eto stiskalnico, skedenj, z lepin: docosom vred se takoj proda. VpraSati je ca Glavnem trgu 4, v trgovini, Maribor.
. 698
M lati! niče
Palma in juka
na prodaj. Gregorčičeva ulioa 29, L nadstr. od 12,—18. are. É89
in trijerje (Ä'stilnke) kupite najbolje pri Jos. Osolip-u, Laško.
Ena traverza
6-80 m dolg», 20 cm široka se proda. N&slov v uprsvn. 6 i i
Zidarska opeka
dobro žgana, se oddaja » večjih množinah v opekami Miroslava černiček v Kamnici. Naročila sa sprejemajo tudi v Maribora v Trubarjevi ulici 5.	603
Lepo malo posest? o
na katerem se redi dvoje govtd, 20 minut cd žel. postais, cerkve in šol« je taioj na prodsj. Ved pri g. Antonu Petolinčei, krojač, Dobrenje, p. Pesnica.	604
Ui»nii + firi mlinski kolesni 01 d* l J M podstavki (Mülil-gründl Eichen) dclgi po 4 60 m, i m, 5 40 m s čepi (Zapfen) , in in oklepi (Ringe). Dva dvovoim cilinder vitla (Haspel) z vratili (Welle) leieua kolesa razne velikosti na prodaj. Ogleda se lahko vsak dan od 8. do 12. ure pred-poldne v tovarni za smodnik v Šjilju. _ 606
PVlf. fl r, Cfk v trgu blizu Bi-
X n/u« oo ribora, za vsako obrt primerno posestvo, zidan hram, hleri z vso živino, 6 oralov zemlje, njive, travniki in sado-nosnik. l onodbe Poste restante Sv. Lenart v 81ov. gor. 6.'6
Lepa
register blagajna
in moško kolo se odda po nitki ceni y Mariboru, Orožnova ul. 1, na dvorišču.	626
TTi «ii 8P08°bDa za obrtnika ali XXIScl penzijonisia, s tremi sobami, velika klet, zemlje okoli pol orala, se proda. Ant. Golob, posestnik v Pekelski vasi, Polj-č&ne.	624
Slamoreznica
se proda. Cena po dogovoru. Janez Juršič, Bistrica pri Rušah.
619
Službe 8
Priden viničar8sde.
lavskimi močmi Be sprejme za majhen vinograd. Vprašati je v npravništvu.	666
TSČPm B8m0Bt°jn0 pridno in iBl/Clli vestno kuharico na deželo v tr?evino, ▼ lepem kraju , Štajerske. Naslov pove upravništvo s lista.	658 "
DEKLE za vse,
ki zna nekoliko knhati in perilo prati, se sprejme od 15. julija 1.1. k trem odrisam osebam. Vprašanje aa: Dimič, Zagreb, Medulič-eva uliea 17, I. nadstr. 691
Spreten mlinar
prevzame mlin na tretjino ali pa v najem. Naslov v upravnišuu. 676
Ravno so došle
slïa.zaîo r'diüosiljgEiiio cei&E iraljßst. po za'o nizldii cküö:
J			
I		Gaj	Kavo
		Ksütao	Rlž
i i	Si	Hïnd3!|K8	Olje
* \	K	Č^kaiado	Mlle
1		Peprlka	BomWoae
		Žalraa	Konjak
1 s		Vialllja	Rum
t		Boilée	Sllvovko
I		Pige	Sliv»
j i	B	Peradtžnlk	Sreraa
I	a	fcisžina	Sveč«
	K	Sišs-?«	ïestSEina
1		Limons	
»-		Psairsnís	Calicó
1 1			
CELJE, GLAVNI TRG. ¡
m m m $Ê ët
Mi
«a »rad-
stole isšav si&dsfe strnil,
-.-asa
katere imam po primerni ceni v zalogi kot vitle, mlatilrrce za ročni ter pogon na vitel, žitae čistilna mline, grozdas, t?r sada a talino s kamnitimi va'ei, vinsko stiskalnice, slamoreznioe, koruzno rob k. ar j o, reporeznice, travniške grablje, gn^uične črpalke v dolgosti 3 50 do 4.50 m kakor piashno veliko zalogo pocinkanih orzoparilnikov v velikosti 50 do 160 1. — Popravile strojev se sirakovniaške izvrši. — Oakrbiiu tndi slamorezne nofe ter drage delce. — Priporočam, da si vs?k posestnik pred nakupom stroje ogleda, katerih ne silim k nakupn. Na dop se se točno odgovarja. Postrežba solidna
«sspfötl gla^. Icošod*.
Aleksandre^»
m
m
Testen lovec,
kateri bi tadi sodeloval pri poljedeljstvn, sa fprejrae pri tvrdki Eduard Suppanz, Prislova. 695
Trgovski vajenec
poštenih starišev, z dobro šolsko izobrazbo, zdrav in krepek, ki ima veselje do trgovine se sprejme v uk pri Karla Cimperšek, trgovina z meianim blagom v Sernici ob Savi.	€09
nt 16 *et Btar 86 želi !ti
X dilt jt čsvljarBtva, ima tudi čevljarsko orodje. Janez Ko-sič, Herm&nec, p. Bv. Miklavž pri Ormožu.	621
Slovenci širite „STRAŽO,,
Več viniČarjev
z dobrimi delavci se sprejme pod ugodnimi pogoji pri grajščini Dornova, p. Možgaajci. Oglasiti se je pri nadsornikih v Litmerku pri Ormožu in oa Kanzari, pošta Sv. Sliklavž pri Ormožu in tadi na grajščini.	614
mik 39 izkušen in za-
oprfjmt; nesljiv kQrja6za
krežne peči. Kasto p takoj. Plača po dogovom. PonudDe na A. Kobi, Breg, Borovnica.	607
T5/S 11 složbe pri mlinu ali
J »Celil jagj) aem izuien mji-nar. Dopise na upiavništvo pod „invalid".	620
Trgov, pomočnica
išče službe, najraje na deželi. Ponudbe Poštno ležeče, Račje pri * Mariboru.	618
üiilüiiiüiilügüilili^
gMiamiij'HMWiiii mu».......................... mu.mmmmmmmmm.¡mm.mljmMmr-
P& tml m .JT&f&ktmft® blag©
je dospelo iz inozemstva in se dobi pri
J, N. šsitarlš, Hiiifee?, Gosposka ul. 5.

Sukno za moške obleke, meter K 220 —, 260 —, 300— itd.
Hlačevina za moške obleke, meter K 70 —, 80 —, 100- itd.
Ugotovljene moške obleke, suknene K 1500—, 1800-—, 2000— itd. Izgotovljene obleke iz hiaievine, K 6(X) —, 7C0 —, 800 — itd.
Izgotovljene meške hlače iz hlačevine, K 140—, 160-, 180— itd. Izgotovljene hlače za dečke, K 60' -, 70 —, 80 —.
Plavina, močna, meter K 42-—, 48-— itd. na dveh straneh tisk, meter K 50 —.
Pri stari zalogi so se eane primerno znižale
Uelika izbira parila k pletenin lastnih izdelkov.
?®llg§g¡§

IGIES DRAGINJE
Veletrgovina Straecki raz reže celo zalogo platna, cefirja, tiskanias, volue, hlačsviije in sukaa v ostanke ter ra«pošilja iste (>o čudovito Bližani CBui v zavojih po 560 K in 1000 K. Blago je angleškega, francoskega ia italijanskega izvora. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Pri naročila vež zavojev se priložijo raana darila.
Veletrgovina in razpšiljaliia E. STERMFCKI, Celje, Sls«.
Prima ij ptujske javne böiniss
dolgoletni ravnatelj bolnic in strokovni zdravnik za kirurgijo
®rd'S»'ra «sak dan od SL—i2- up® «« zašasno v ¡»asbpju hofmes.**
5S8
;:T£f%Lite§6i
7/10 buteljke in slamnate omote
po najboljši ceni Veletrgovi n a
vina PU GEL & RÖS5» MARIBOR, Trg svobode.
41Í ,
?
2sr
MC
MT
K. Worsche Maribor
<2»a«po«ka ul!«a lO. Vel«trco vina
■t. tnaaufaiitliritim itUgciu Itd,
o
Priporoča s < 6jo bogfßtü« z 9-" leg > pó jiiUo znižanih cenah.

-SE
-m -m -m
/----—
ŠP&uetnLh EPr. Jí&síp Eteshovar
naznmnßa, da fe svvßo pisarno
premestit r &&dno utico s L 1. nadstr.
6$8
ravni ši
Viifetm Mtemtee
oraínira tut M. fuHja tingtref v PTUJU, Panonska utira S, srmven ponte, M. t»tuf ¡tropfe.
Na debelo I	Na drobno!
OBLEKO.
Pripraste in najfinejše. Točdo ln •olidnG delo. Dobro blago. Ceneje
kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska clica št. 16, (pri starem mostuV	401
»ebica keetfujeve barve, krotka in brez vsake hibe, seproua. i.aalov v upra»i lista.	669
3 skladiščne sode
vsak s približno 40 hI proda F, O. S*hwab, Ptuj.	698
Posestvo LrcUeii;
»estojeoe iz 11 oralov remije, okoli 800 sadnih drv«es, uovr- prwt, mliua za sadje mleti, J<?po z\i\ poslopje, svinjski in gor" i hle . Kje, pr.ve natančaeje An ' Gtš-parič, Stadeno:, Ok ujs». Liata 17 Maribor.	BI'.)
I
j Služba organista
j in eerkovnika v Stranicah pri ' Konjicah se odda takoj. Znamka za odgovor.	583
j Trgovski učenec
I	krepek, z dobro šolsko izebrar.bo,
ri	poštenih starifov, s«> sprejme tn-
;,	koj t trgovino me ianega blag», pri
i	Florjanu Gajšek v Loki pri Žus-Í mn.	602
s 3 do 4 delavskimi ■lUcljt/i močmi so sprejme pri , g. Granit«, Maribor, Gosposka ul. j 600
] Konjski hlapec
$ sprejme pri g. GiSaiti, Mari-?• r, Gosposka ulica.	55i9 |
Priden viničar
Ia 4 do 5 delavaktmi močmi se sprejme. Vpraša se pri komnudi mesta Maribor.	618
vsake vrst3 so sprejemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srsbrnine. Ceae amern». Postrežba točna.
JAN IGNACIJ., MARIBOR
G/aJtól trg t grada (Burg).
KUPUJEM
po ns^višlih cenah hlode, raasan ¡n tiian jelov kakor trd Iob ter
vsft^ovrstna drva aa kurivo. 7ih!<rr Elasar, lesna trgovina v Sašah pri Mariboru.	1766
Naročajte m iiste!
SPOD. |f ŠTAJERSKO W
i ad f. z
ima na skladišču sledeče predmete: psHj^dsaiske 606
n^rllielfc«.	liso,
apno, cement, usnfe, minuf«ktum9 fela-g©, mm, flSc»9, semsask® prekmuf£Ho
grs^lils (Saserfosfat). s>5S, pieno, ksiio, siadler, g>ef?ol@j,
dssis9, tef seno. Postrežba toina in solidna.
t ni zssgfcg-cre iBnalo iidat^S ugndnes&j	a © v» n|w-
iiiiajBttii ta '■»T.iäE, üjtt. uiir-ovr.« Brusiva.
i/uguv iSiHAi lüvnuua	««»uw
l,
»M» woan»«^	^u««* * wiv^ta,