r LETO XVII Številka 8 'Ul novoles novoles 'v J 14. maja 1979' LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA PLAN IN UKREPI ZA NJEGOVO IZVRŠITEV S TEM PLANOM IN UKREPI Sl V NAŠI TOZD POSTAVLJAMO NALOGE IN DOLŽNOSTI, S KATERIMI SE OBVEZUJEMO, DA BOMO V LETU 1979 USPEŠNO DOSEGALI TISTE CILJE, ZARADI KATERIH ZDRUŽUJEMO SVOJE DELO, TO JE, DA BOMO USPEŠNO ZADOVOLJEVALI SVOJE IN SKUPNE POTREBE. I. CILJI PLANA IN UKREPOV Ko pristopamo k delu, si vedno postavljamo cilje, ki dajejo smisel našemu delu, obenem pa nam dajejo tudi pogum, da začeto delo kljub težavam tudi končamo. Tudi v naši TOZD si za leto 1979 postavljamo cilje našega dela in sicer: povečanje dohodka ter iz njega izvirajoče povečanje sredstev za osebne dohodke, povečanje sredstev za skupno in splošno porabo ter povečanje sredstev za akumulacijo. 1. POVEČANJE DOHODKA TOZD ŽAGA Povečanje dohodka je v samoupravno urejeni družbi temeljni cilj planov gospodarjenja. Iz dohodka se napajajo vsa tri področja družbene potrošnje: tako osebna, skupna in splošna kot tudi investicijsko razvojna potrošnja. Zato velja osnovno pravilo: povečanje dohodka omogoča boljše zadovoljenje vseh potreb. +24,6 % 2. POVEČANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Osebni dohodki in skupna poraba so viri osebne potrošnje. Osebni dohodki nam omogočajo življenjski standard, to je, kolikor zaslužimo toliko imamo. Najmanj, kar moramo s svojim delom zagotoviti je, da zagotovimo rast sredstev za osebne dohodke v tej višini, kot rastejo življenjski stroški. S tem ustvarimo enak življenjski standard kc t v preteklem letu. Vsi pa težimo za tem, da se naši življenjski , ogoji zvišujejo, zato si postavljamo cilj povečanja sredstev z osebne dohodke. Več sredstev ustvarimo, višje osebne dohodke iosežemo vendar le z delom. 3. POVEČANJE SREDSTEV ZA SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO Vzporedno z rastjo osebnih življenjskih pogojev skrbimo v naši družbi tudi za skupni in splošni družbeni razvoj, preko katerega zadovoljujemo skupne in splošne potrebe oz. naš skupni družbeni standard. S sredstvi za skupno porabo omogočamo preko samoupravnih interesnih skupnosti razvoj kulture, zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega skrbstva, s sredstvi za splošno porabo pa omogočamo delovanje vsem ostalim ustanovam naše družbe. V letu 1979 bomo v ta namen zaradi normalizirane proizvodnje (ukinitev tretje izmene) izločali za 4,0 % manj sredstev kot lani. Boljši družbeni standard je enako pomemben kot naš osebni, zato moramo vplivati tudi na njegovo rast in njegov program. 4. SREDSTVA ZA AKUMULACIJO Razvoj družbe in TOZD zahteva stalno širjenje materialnih osnov dela. Širimo jih tako, da neprestano vlagamo del sredstev za investicije. V naših samoupravnih sporazumih smo se obvezali, da bomo odrejali za akumulacijo več sredstev, če bo višji dohodek. V letu 1979 bomo povečali razporeditev sredstev za akumulacijo za 27,5 %. S tem ko izdvajamo sredstva za akumulacijo, si v bodoče zagotavljamo izboljšanje pogojev dela in večanje dohodka. Sredstva za akumulacijo omogočajo torej razvoj TOZD in dražbe! OPOMBA: Na desni strani navedene številke in procenti pomenijo, za koliko povečujemo posamezna sredstva v letu 1979 v primerjavi z letom 1978. Na primer: če je pri dohodku + 24,6 %, pomeni da načrtujemo za leto 1979 povečanje dohodka za toliko odstotkov. Ne pomeni pa to na primer, da načrtujemo povečanje osebnih dohodkov za 12,4 % na delavcu, ampak se bo za toliko povečala le skupna masa za osebne dohodke. Ko stopamo v novo poslovno leto, moramo upoštevati pogoje, v katerih bomo gospodarili. Ti pogoji so predvsem zmogljivosti (prostorske in strojne), s katerimi razpolagamo, tržno povpraševanje in povpraševanju ustrezna izbira proizvodnega programa ter gibanja cen na tržišču. + 1. ZMOGLJIVOSTI V letošnjem letu bomo začeli v naši TOZD izkoriščati prostorske zmogljivosti, ki smo jih v letu 1978 povečali za okrog 50 %. V decimirnici smo nastavili novo transportno opremo, ki bo omogočita za 30 % večje izkoriščanje osnovnih strojev (krožne, tračne žage itd.), opustili smo pa staro transportno opremo, ki je bila dotrajana in izrabljena. Zaradi povečanih prostorskih in strojnih zmogljivosti bomo v tem letu gospodarili v boljših pogojih kot lani. + 2. TRŽNO POVPRAŠEVANJE Za leto 1979 predvidevamo ugodno prodajo naših izdelkov na trgu. Dobro povpraševanje beležimo tako po žaganem lesu, ki ga bomo prodajali na tržišče izven Novo lesa kot tudi po decimiranem lesu, po katerem povečujejo povpraševanje naši TOZD-i v okviru Novo lesa. Tako s prodajo v tem letu ne bomo imeli težav. O 3. STRUKTURA PROIZVODNEGA PROGRAMA Struktura proizvodnega programa bomo v letošnjem letu le deloma spreminjali. Proizvodni program za interne finaliste (TOZD-e Novo les) bomo nadaljevali s proizvodnjo decimiranega lesa za TOZD TD P in TG Dvor, na novo pa vključujemo proizvodnjo decimiranega lesa za TOZD TSP in TPP. Proizvodni program za porabnike zunaj Novolesa bomo nadaljevali s proizvodnjo žaganega lesa iglavcev in s proizvodnjo žaganega lesa egsot, na novo pa vpeljujemo program poskusne predelave hrastovine, predvsem za potrebe Novolesa in s predelavo lesnih odpadkov za tovarne ivernih plošč. 04. ŠKARJE CEN Razmerje med rastjo nabavnih in prodajnih cen vpliva na ekonomski položaj TOZD. V letu 1979je razmerje te rasti v celoti ugodno, saj bo rast cen surovin in repromateriala predvidoma enaka kot rast cen naših izdelkov. To ugodno razmerje bomo dosegli s programi izdelkov za porabnike izven Novolesa, kajti cene programa izdelkov za domače TOZD so bolj neugodne. Izboljšanje strojne in nove prostorske zmogljivosti pa tudi primerna izbira proizvodnega programa, nam bo omogočilo preseganje negativnih razmerij, ki bi se mogoče nepredvidoma pojavile med letom. III. NAČIN DOSEGANJA DOHODKA Dohodek so ustvarjena sredstva, ki jih v samoupravno urejeni družbi po samoupravni poti delimo za različne namene. Pomembno je, da v TOZD ustvarimo čim večji dohodek, zato moramo na začetku leta izbrati čim boljše poti ali načine, da bomo ta cilj dosegli. Možnosti za doseganje boljšega dohodka so vedno naslednje: povečanje proizvodnje, optimalizacija proizvodnje, povečanje učinkovitosti dela in težnja po zmanjševanju proizvodnih stroškov. 1. PLAN PROIZVODNJE V primerjavi z lanskim letom plan proizvodnje tako vrednostno kot po fizičnem obsegu zmanjšujemo. V letošnjem letu načrtujemo za 4,2 % manjšo vrednost proizvodnje. Vzrok zmanjšanja ni v slabih pogojih, ampak je to posledica vračanja obsega proizvodnje v normalne okvire naših proizvodnih zmogljivosti. Letos ukinjamo tretjo izmeno v žagalnici, ukinjamo jo zato, ker je letos začela obratovati žaga v TOZD TPI. Posledica je zmanjšanje obsega proizvodnje. Tako bomo letos opustili proizvodnjo bukovega žaganega lesa, za 6.760 m3 bomo zmanjšali proizvodnjo žaganega lesa iglavcev in za 1.238 m3 povečali proizvodnjo žaganega lesa eksot. Povečali bomo še proizvodnjo decimiranega lesa in sicer za 683 m3 letno. Z ukinitvijo tretje izmene se bo zmanjšalo število zaposlenih v naši TOZD (za 11 delavcev). S povečanjem prostorskih zmogljivosti in boljšo strojno opremo upamo, da bomo zastavljeni plan dosegli. Plan proizvodnje za I. 1979 nam prikazuje spodnja tabela. PLAN PROIZVODNJE ZA 1979 NAZIV PROIZVODA ENOTA MERE PROIZ 1978 PLAN PROIZ.79 INDEKS 79/ 78 Bukov žagan les m 8.802 — — Iglavci žagan les m 12.120 5.360 44.2 Eksote žagan les m 4.022 5.260 130.8 Decimiran les m 9,015 9.698 107.6 PLAN PROIZVODNJE v 000 din 127.441 *122.099 95.8 * PO CENAM V LETU <979 2. OPTIMALIZACIJA PROIZVODNEGA PROGRAMA Če hočemo dosegati višji dohodek, moramo tudi proizvodni program ustrezno prilagajati trgu in zmogljivostim. V naši TOZD nimamo večje izbire, saj je dvetretjine našega proizvodnega programa vezana na TOZD-e znotraj Novolesa. Pri tem ne moremo vplivati niti na cene. Za leto 1979 načrtujemo porast vrednosti na zaposlenega za 2,0 %. Na manjšo rast vplivata na eni strani zmanjševanje obsega proizvodnje, kar je posledica že opisanega vračanja proizvodnje naše TOZD v normalne okvire, kot jih zahtevajo zmogljivosti, na drugi strani pa vpliva na manjšo rast tudi delna sprememba strukture našega proizvodnega programa. V letošnjem letu smo namreč prešli iz predelave surovine s poprečno višjo vrednostno strukturo (eksote, smreke), na predelavo surovine s poprečno nižjo vrednostno strukturo, kar pa nam ne omogoča tolikšne rasti dohodka. Vrednost proizvodnje na zaposlenega v primerjavi s preteklim letom nam prikazuje spodnji grafikon. VRED. PROIZVOD. NA ZAPOSL. v 000 din 708,0 3. UČINKOVITOST DELA Kaj je to učinkovitost dela? Učinkovitost dela je predvsem: dobra izraba delovnega časa, dobro izkoriščanje proizvodnih kapacitet in dobra kvaliteta izdelkov. Na učinkovitost dela vpliva v prvi vrsti dobra organizacija dela, odnos delavcev do delovnih nalog in do prisotnosti na delu. Prisotnost — Kakšen odnos imamo do dela? Prisotnost na delovnem mestu je izredno pomembna, saj bistveno vpliva na doseganje delovnih uspehov vse TOZD. Imamo več pojavov odsotnosti z dela (bolniške, neupravičeni izostanki, zamude ipd). Zato težko dosežemo postavljanje delovne naloge. S tem si pa zmanjšujemo dohodek. V letu 1978 smo v primerjavi z letom 1977 zabeležili močan porast izostankov z dela, veliko je bilo predvsem boleznin do 30 dni in neplačanih izostankov. Za leto 1979 se zato obvezujemo, da bomo zmanjšali delež izostankov na nižji nivo kot je biI v I. 1977. izostank i z dela Delovna učinkovitost — kako jo bomo uresničevali? V preteklem letu smo sprejeli novo nagrajevanje po delu, s čimer smo hoteli na eni strani doseči pravično nagrajevanje po delu in na drugi strani spodbujati delovno storilnost pri vseh delavcih. Ker v preteklem letu sprejete obveze nismo v celoti uresničili na vseh področjih dela, si za I. 1979 postavljamo nalogo, da na eni strani povečamo storilnost in na drugi strani, dejansko doseči tudi pravično nagrajevanje, to je, da bo bolje nagrajen tisti, ki delo opravi kvalitetno in v predvidenem času, manj pa tisti, ki tega ne stori. Doseganje delovne učinkovitosti, tako prisotnost na delu kot tudi delovna storilnost, ki jo merimo z merili ugotavljanja delovne učinkovitosti, ni zadeva poslovodnih organov, kajti če bi bila bi le-ti izgledali zgolj kot priganjači. To je predvsem naloga vseh delavcev, zlati pa samoupravnih organov in političnih organizacij, katerih skrb je, da zagotovijo ustrezne odnose do delovnih nalog. 4. ZMANJŠEVANJE PROIZVODNIH STROŠKOV Za povečanje dohodka, ki ga nameravamo ustvariti v letu 1979, je poleg cen na tržišču, izbire ustreznega proizvodnega programa, prisotnosti na delu in delovne učinkovitosti pomembna tudi pazljivost v proizvodnem procesu. V samem proizvodnem procesu, torej med delom, lahko vsak delavec, pa naj bo le-ta v pisarni (režijski delavci) ali pri stroju, privarčuje veliko denarja. S tem se zmanjšujejo stroški proizvodnje, na drugi strani pa na ta način lahko povečamo dohodek, ki ga potem razporejamo. Če na primer dosežemo samo 1 % prihranka na proizvodnih stroških, dosežemo kar 2,2 % večji dohodek, s tem pa povečamo maso za osebne dohodke za 1,9 %, kar pa ni malo. Tako končno vplivamo tudi na višino osebnih dohodkov. Za leto 1979 si zato postavljamo nalogo, da bomo v tem letu težili k zmanjševanju vseh vrst stroškov, ki nastajajo v proizvodnji. To bomo dosegli z doslednim spoštovanjem meril ugotavljanja delovne učinkovitosti. Cilj nam bo ta, da ne bomo prekoračili planiranih stroškov, obenem pa bomo, kjer bo mogoče, iskali primerne izboljšave, s katerimi bi lahko še bolj zmanjšali p rizo vod ne stroške. IV. PLAN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacija in dohodek. Prikazali bomo, kolikšen dohodek bomo ustvarili v tem letu, kako ga bomo razdeljevali in po kakšnem načrtu bomo razporejali čisti dohodek. A. IZRAČUN DOHODKA Za leto 1979 načrtujemo dohodek v višini 39.852.000 din. Izračunamo ga iz celotnega prihodka in sicer tako, da od celotnega prihodka to je od celotne ustvarjene vrednosti prodanih proizvodov naše TOZD odštejemo materialne stroške in amortizacijo. Materialni stroški so tisti stroški, ki nastajajo v proizvodnji: porabljene surovine, material in posredni stroški (elektrika, gorivo, vzdrževanje itd.). Amortizacija so sredstva, ki jih izdvajamo za obnavljanje izrabljenih strojev. V tem letu načrtujemo 132.870,000 din celotnega prihodka. Porabljena sredstva: materialne stroške in amortizacijo, načrtujemo v višini 93.018,000- din. Ko ta sredstva odštejemo od celotnega prihodka, pridemo do dohodka. To metodo izračunavanja nam prikazuje spodnja tabela. IZRAČUN DOHODKA v 000 din CELOTNI PRIHODEK 132.870 din - MATER. STROŠKI 89.119 din - AMORTIZACIJA. 3.899 din - 93.018 din =DOHODEK 39.852 din B. RAZPOREJANJE DOHODKA Ko smo izračunali dohodek, smo prišli do tistih sredstev, ki jih potem razporejamo za razne namene, kar pa ostane, je čisti dohodek. Dohodek razporejamo za skupne in splošne potrebe. Nekatere obveznosti iz dohodka so določene z zakonom in s sprejetimi samoupravnimi sporazumi, druge so dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Razporejanje dohodka vršimo tako, da najprej poravnamo obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti, pogodbene in druge obveznosti. Ko odštejemo od dohodka vse obveznosti, ostane čisti dohodek. Za leto 1979 načrtujemo čisti dohodek v višini 29.751,000- din. Spodnji grafikon nam prikazuje razporejanje dohodka po glavnih obveznostih, kot ga načrtujemo za leto 1979. PRISPEVKI -DRUŽBI -OBRESTI ^CISTI DOHODEK, -ZAVAROVANJA 2,8 -DSSS (mat str.) 2,4 C. NAČRT RAZPOREDITVE ČISTEGA DOHODKA Razporejanje čistega dohodka načrtujemo po enakih načelih, kot smo opravili njegovo razporeditev ob bilanci za leto 1978. Razporedili ga bomo na štiri dele in sicer na osebne dohodke za živo delo in osebne dohodke za minulo delo, na akumulacijo in na rezervo. V rezerve moramo razporediti vsaj tolikšen del čistega dohodka, kakor ga določa zakon. Ta določa izdvajanje v rezerve v višini 2,5 % od dohodka in to tudi načrtujemo. Cisti dohodek zmanjšan za rezerve razporedimo nadalje na podlagi osnov in meril, ki smo jih zapisali v naše samoupravne sporazume in sicer: — za živo delo na podlagi vloženega dela in višine dohodka — za minulo delo in akumulacijo na podlagi uporabljenih sredstev in višine dohodka. Kot izhodiščne osnove za razporejanje čistega dohodka uporabljamo torej naslednjo stvarno podlago: IZHODIŠČNE OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 1-VLOŽENO DELO (z DSSS in BLP) 986.355 ED 2-VSA UPORABLJENA SREDSTVA 78.487.000 din 3-P0SL0VNI SKLAD KOT VLOZE = -NO MINULO DELO DE LAV. TOZD 45.522.000 din Osnove in merila, ki jih uporabljamo za razporejanje čistega dohodka smo izpeljali iz naslednjih treh temeljnih načel: a .Osebni dohodki za živo delo morajo slediti gibanju dohodka in življenjskih stroškov. Živemu delu pripada v osnovi najmanj toliko osebnega dohodka, kolikor je bilo vloženega dela izraženega v enotah dela in ovrednotenega z takšno vrednostjo enote dela, da ustreza zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb (minimalni osebni dohodki). b. Pravice delavcev iz minulega dela in obveznosti za akumulacijo se ravnajo po velikosti uporabljenih sredstev in po višini dohodka tako, da izdvajamo za akumulacijo in osebne dohodke sorazmerno več sredstev, kadar so uporabljena sredstva večja, ali kadar je dohodek višji. c. Pravice delavcev iz živega in minulega dela ter obveznosti za akumulacijo so udeležene v čistem dohodku enako (proporcionalno) to je v takem razmerju kot je razmerje njihovih obračunskih osnov. V načrtu za leto 1979 smo ugotovili, da moramo uporabiti naslednje obračunske osnove in merila: a) Zvezni izvršni svet predvideva podražitev življenjskih stroškov za 11 %. To smo upoštevali tudi v našem načrtu in smo za toliko povečali minimalno ovrednotenje „enote dela". Ker je bila ta lansko leto obračunana po 15,07 din za enoto, pomeni 11 % podražitev življenjskih stroškov, da jo moramo povečati na 16,73 din. V kolikor bo dejanska podražitev med letom večja, bomo to upoštevali pri izračunih za vsako tromesečje. Če pomnožimo število načrtovanih enot dela z revalorizirano vrednostjo za to leto, dobimo minimalne osebne dohodke, ki so obračunska osnova za izračun deleža živega dela v čistem dohodku. Minimalni osebni dohodek = 986.335 ED x 16,73 din = 16.501.000 din. b) Pri uresničevanju drugega načela uporabljamo dvoje meril: prvo za izmero kritja in drugo za določitev obračunskih osnov, za obvezo do akumulacije in za pravice iz minulega dela delavcev. 1. Merilo je „višina kritja" za delo, za akumulacijo in živo in minulo delo (prej smo to imenovali relativna stopnja dohodka). Višino kritja ugotavljamo tako, da primerjamo doseženi, odnosno načrtovani čisti dohodek z minimalnim čistim dohodkom. Ta je seštevek minimalnega osebnega dohodka iz minimalne akumulacije. Višino minimalne akumulacije določa samoupravni sporazum na 5 % od vseh uporabljenih sredstev. Predvidevamo, da bo TOZD ustvari! v letu 1979 naslednje kritje: ir 3H 2. Merilo za določanje stopnje akumulacije in osebnih dohodkov iz minulega dela določamo na podlagi tabele iz samoupravnega sporazuma, ki je izračunana tako, da zagotavlja povečano izdvajanje akumulacije in osebnih dohodkov iz minulega dela, če so ČE JE KRITJE 109i -Ć* W 140 160 S |00 JE % AKUMULACIJE^ 4 5,« 6, 6,6% 6% 7,4% |a JE%Z/^^B D0H0DK^i;Z ’ MINUL. DELA 0 % i o iiiiiii K 6% Obračunske osnove za akumulacijo in pravice iz minulega dela izračunamo tako, da z ustreznimi % iz tabele (izpostavljena pod lupo) pomnožimo: — pri obračunski osnovi za akumulacijo vsa uporabljena sredstva — pri obračunski osnovi za osebne dohodke iz minulega dela poslovni sklad, ki predstavlja vloženo delo delavcev v TOZD. c) Uporabo tretjega načela, na podlagi katerega razporedimo dejansko ustvarjeni dohodek za posamezne namene, prikazujemo v naslednji tabeli. V prvem stolpcu navajamo obračunske osnove, v drugem procentualno udeležbo posameznih osnov v njihovem seštevku in v tretjem procentualno razporeditev dejanskega dohodka po namenih. Pri razlagi bilance smo uporabili nekoliko drugačno tabelo izračuna. OBRAČUNSKE OSNOVE IN DEJAN. RAZD. ČISTEGA DOHOD. OBRAČUNSKE OSNOVE DEJANSKA RAZPOR. CD 1. NAMEN vOOOdin 'tmj) vOOOdin 2. ZA NAMEN MINIM. OS.DOHODEK 16.501 72,5 20.775 SREDSTVA ZAOSEB DOH.IN SKUP PORABO OSNOVE ZA AKUMU. % VSEH SREDSTEV '5.180 22,7 6.505 ZA AKUMULACIJO ZA OSEB. DOHODKE NA PODLAGI MIN. DEL •/. OD POSL.SKLADA 1.093 4,8 1.375 ZA OSEB. OOH.NA PODLAGI MIN.DELA SKUPAJ OSNOVE 22,774 100 % 28.655 SKUPAJ ČD Izračunali smo koeficient dohodka glede na osnove. Gornji prikaz pa nazornejše prikazuje proporcionalnost sistema. Ker je osnova za osebne dohodke udeležena v seštevku osnov 72,5 %>, pripada osebnim dohodkom tudi 72,5% dejanskega čistega dohodka. Načrtovani čisti dohodek naše TOZD nam torej omogoča, da računamo v tem letu s 12,4 % povečanimi sredstvi za osebne dohodke, s 27,5 % večjimi sredstvi za akumulacijo in s sredstvi za osebne dohodke iz minulega dela, ki jih v preteklem letu ni bilo. Na same osebne dohodke odpade 72,5 % vseh sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, to znaša samo za TOZD (brez DSSS in BLP) 16.155.000- din. Na podlagi teh sredstev izračunamo plansko možnost za določitev akontativne vrednosti enote dela po naslednjem načinu: ureHnnct F n = načrtovana sredstva seštevek načrtovanih ED 16.155.000 _ 862.665 18,73 din Delavski svet predlaga, da se akontacija VED določi na 19,00 din, to moramo z izpolnitvijo plana in dodatnimi ukrepi še ustvariti. Akontativna vrednost ED bo torej v letu 1979 za 10,5 % višja kot izplačana vrednost enote dela v letu 1978. MSMMNMMmHtMmnMtMHMHi >••••••••••••• UKREPI ZA DOSEGANJE CILJEV Z ukrepi si postavljamo temeljne naloge, katerim bomo v tem letu posvečali več pozornosti, da bi na ta način v naši TOZD odpravljali probleme, ki zmanjšujejo naše delovne uspehe. V letu 1979 bomo, da bi cilje dosegli in presegli, prednostno skrbeli za : - čimboljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, kajti dosedanja izkoriščenost je komaj 75 %, analize pa kažejo, da lahko s primerno organizacijo dosežemo 85 % izkoriščenost; — boljše izkoriščanje surovin, s čimer bi dosegli zmanjševanje odpadkov; — izboljšanje meril delovne učinkovitosti, s težnjo da bi bila le-ta bolj približana vsakemu delavcu in bolj stimulativna; — zmanjševanje rastočega obsega odsotnosti z dela, s čimer bi povečali število ur delovnega časa in povečali storilnost; — nadaljnje izgrajevanje samoupravljanja na vseh področjih našega življenja in dela.