URN_NBN_SI_DOC-XUUMYA6Q

IN MEMORIAM — OBITUARY PAVEL KALAN Besede slovesa, ki jih je spregovoril Jaro Dolar, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, 14. junija 1974 In tako, dragi Pavle, pričenjam v im enu NUK in v im enu DBS s teboj svoj zadnji dialog. Z adnjikrat te lahko še glasno nagovorim, zadnjikrat se obračam glasno nate. In prvič, dragi Pavle, mi ne boš več odgovoril. Še se bomo srečavali s teboj, še te bomo jem ali v m i­ sel, toda odslej si bomo m orali pom agati sami. K ajti m ed nam i ni nikogar več, ki bi našo zalogo tako dobro poznal, kot si jo ti. Niko­ gar ni, ki bi znal tako ustrežljivo odgovarjati o vsem, k ar se je tik a­ lo knjižnice in knjižničarstva. Na misel mi prihajajo verzi, ki jih je P rešeren napisal drugem u bibliotekarju, tvojem u davnem u pred­ niku in gotovo tudi vzorniku, M atiji Čopu: ti si zaklade duha Krezove bil si nabral. Nisi zaklepal doma ti žlahtnega blagodarova, sebi zročeno mladost, druge si z njim bogatil. Res, z neizm erno potrpežljivostjo si učil m lajšo generacijo bi­ bliotekarjev, da bi se navadili tvoje natančnosti in tvoje p ripravlje­ nosti, da pomagaš. Tvoja življenjska pot te je od Radovljice, kjer si se rodil pred 74 leti, vodila v gimnazijo, na ljubljansko univerzo in v učilišče ljubljanskega liceja. Čeprav se te kot vzornega pedagoga spom injajo tvoje učenke in učenci, se mi zdi, da si svoj pravi poklic našel šele p ri nas v knjižnici, 28 let si prebil v neprestanem delu. Saj nisi po­ znal prostega časa, če je bilo treb a priprav iti gradivo za razstave ali izpite. Ob vsakem času smo te lahko našli v naši stavbi. Tvojo natančnost in strokovno znanje nismo cenili samo mi doma, am pak je našla priznanje tudi daleč preko m eja naše domovine, ko si sode­ loval v m ednarodni kom isiji za katagolizacijska pravila. Vse to bo ostalo trajno živo med nami. Poleg tvojega strokovnega znanja pa bo še dolgo ostal m ed nam i tvoj človeški lik, lik ljubezni­ vega, vedrega, vestnega, dobrega in ustrežljivega tovariša in p rija ­ telja. Moža, ki je z železno volja znal prem agovati tudi težave, ki ti O I K n již n ic a 18(1974)1-2