LADIJSKA KMiZNlCA V CEUU Zasavski ’ riiiii TEDNIK TRBOVLJE, 29. JULIJA 1964 - ST. 31 - LETO XVII. - 20 DIN Ukrepi Zveznega izvršnega sveta TRBOVLJE — Zaradi predčasnega zaključka redakcije zadnje številke >; Zasavskega tednika« lahko šele sedaj poročamo o ukrepih Zveznega izvršnega sveta v zvezi z novimi cenami osnovnih kmetijskih proizvodov, električne energije in premoga ter o povečanju osebnih dohodkov in otroških dodatkov. Zvezni izvršni svet je sprejel te ukrepe. izpolnjujoč sklepe in smernice Zvezne skupščine, da se popravijo razmerja v cenah proizvodov in izboljša gospodarski položaj proizvajalcev. kar naj da materialna spodbuda za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, zagotovi boljšo preskrbo in stabilnejši trg. V zvezi z ukrepi, ki so pogojili zvišanje cen pšenice, sladkorne pese sončničnega semena in mleka, so se zvišale tudi maloprodajne cene nekaterih proizvodov. Cene kruha in mika so se povišale do 24 •/«. sladkorja do 50 din pri kilogramu olja 40 din pri litru in mleka za 5 din pri litru. Ostale cene kmetijskih proizvodov so na trgu že forna rane po ponudbi in povpraševanju in sorejetl ukrepi ne bi smeli vplivati na gibanje cen teh proizvodov. Zvezni izvršni svet je skleni! zvišati tudi sedanjo raven cen električne energije. Nove cene proizvajalcev električne energije bodo zahtevale zvišanje cen, po katerih distributivna podjetja prodajajo električno energijo potrošnikom, za okrog 20 °/o. V gospodinjstvih bo nova cona električne energije v povprečju za. 4,17 din pri kilovatni uri večja od dosedanje. Te cene bodo distributivna podjetja uvedla postopoma. Nadaljevanje na 2. strani SKOPJE-SIMBOL Skopje, 26. julija 1963 — ob- 5.17. — Tega trenutka in kasnejših trenutkov ne bo nihče pozabil. Podzemske sile so zatresle zemljo in tresenje je trajalo dolgih, preveč dolgih deset sekund. V teh sekundah so padale visoke stene kot bi veter razgibal travne bilke. Skopje je bilo ena sama velika solza, postalo pa je tudi simbol mednarodne, solidarnosti ljudi, saj so pri izgradnji novega glavnega mesta makedonske republike pomagale tudi vlade in posamezniki 74 držav z vsega sveta. 185.000 prebivalcev Skopja je po usodnem trenutku, trergitku strahu in groze, ostalo brez strehe, velike številke so govorile o mrtvih, hudo in laže ranjenih, porušeno je bilo mnogo šol, fakultet in drugih kulturnih ustanov, industrijskih objektov... Številke so velike in novica o tej katastrofi je bliskovito, v globoki žalosti odjeknila ne le po Jugoslaviji, marveč po vsem svetu. Skopje je zares postalo simbol solidarnosti, v. hudih' dneh po potresu so prihajale v porušeno mesto številne pošiljke kot delež Številnih ljudi vsega sveta za čim hitrejšo normalizacijo makedonskega glavnega mesta. Nihče ne bo pozabil grozotnih prizorov, nihče tudi ni pozabil, kaj je bila v tistih trenutkih njegova dolžnost — dolžnost ČLOVEKA. Zdaj stojijo na tem mestu mnogi novi bloki, primestna montažna našel ja, Skopjani imajo spet streho nad glavo. Imajo jo vsi tisti, ki so v teh skopskih ruševinah ostali živi, živi. Grobovi so nema priča, kaj je zahteval katastrofalen potres. Bile so to žene, otroci, starci, možje... .Nijhova imena so naša skupna bolest. Skopje — mesto solidarnosti — mesto, kateremu je bila izkazana vsa humanost človeštva, je danes spet mirno. Le da nihče še ni pozabil usodnih trenutkov. Tudi sedanje mesto ob Vardarju nemo zadrhti ob spominu na lanski 26. julij... (rap) SOLIDARNOSTI M24, Seja občinske skupščine (ma) ZAGORJE — V ponedeljek je bila 15. seja obeh zborov Skupščine občine Zagorje ob Savi na kateri so razpravljali o poročilih svetov za šolstvo ter za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo. Sklepali so še o prenosu pristojnosti Občinske skupščine na posamezne svete, o likvidaciji kina »Triglav«, o ustanovitvi Muzejske zbirke NOB Zagorje, o rebalansu proračuna Skupščine občine Zagorje ob Savi za leto 1964 ter poslušali porot ilo o delu komisije za vloge in pritožbe v zadnjem obdobju. Prvič je bila na dnevnem redu tudi točka »Odgovori na vprašanja odbornijtov«. S Pozdravljeni, dragi rojaki! Ko Izrekamo te besede, Izražamo naša prijateljska čustva vsem našim rojakom, ki se ponovno nahajajo na obisku v rojstnih krajih. Se posebej gre naš pozdrav otrokom, vnukom in pravnukom naših starih izseljencev, ki hočete spoznati domovino staršev in dedov in vas pritegujejo njene lepote. Naš pozdrav pa gre tudi vam, rojaki, ki vam je domovina s polnim razumevanjem za osebne tragedije, ki so jih spletla vojna In povojna leta. spet ponudila roko, da se povežete z njo, kakor vam je ob vaših življenjskih usodah najustrezneje Vaš prihod v rojstne kraje ni vsakdanji log od ek Le-tega sc veselijo vaši sorodniki, znanci In prijatelji Veselimo se ga vsi, ker nam daje možnost intlmneje spoznati vašo delo, vaša prizadevanja člmdlje ohraniti slovensko besedo in pesem. Vaš obisk potrjuje vašo zavest, da ste v dolgih desetletjih ohranili zvestobo svoji rojstni domovnl, navkljub temu, da ste se s svojim delom in sposobnost io vključili v novih domovinah v veliko družino delovnih ljudi, pomagali k razvoju posamezne dežele in — kar je najpomembnejše — sl pridobili družbeni ugled. Ob sedanjem obisku boste lahko ponovno ali pobllže spoznali naša prizadevanja v nadaljnji graditvi socialističnega družbenega reda Spoznali boste naše nove dosežke (tovarne, ceste, šole, bolnišnice, stanovanja ipd ), vzporedno pa spoznali naše napore. Oa bi jih bolje spoznali, vam bodo lokalne družbeno-polltlčne organizaelle — občinski odbori SZDL, podružnice Slovenske Izseljenske matice In drugi - omogočile, da se seznanite z živ jenjem v rolstnem kraja, z zgrajenimi objekti, z de- Tako Je bilo lani na Kleku Sratslvo - novi čim SNL! (š) KOPER. — V drugi kvalifikacijski tekmi za vstup Slovensko nogometno ligo je hrastnlSko Bratstvo izgubilo s Koprom z rezultatom 3.1 (21). Pred okrog GOO gledalci je tekmo odlično vodil sodnik Tavzes iz Ljubljane: BRATSTVO: Puflar, Grum, Kavšek, Laneger, Kravogel, Majcen, Prašnikar, Jager, Klenovšek, Ovsenjak in Ocepek Izdatna zmaga v prvi tekmi v Hrastniku (9.1) je Bratstvu zadostovala za uvrstitev v slovensko nogometno ligo — kot drugemu predstavniku Zasavja. Vsa tekma je bila tudi v fair playu, medtem ko se je Koper zanašal na protest iz prve tekme, češ da je Ovsenjak še imel prepoved igranja. Butkovec, trener nogometašev Bratstva, pa nam zagotavlja, da je Ovsenjaku prepoved igranja »iztekla« po pokalni tekmi z Litijo in da je torej protest utemeljen, tako da ie uvrstitev nogometašev Bratstvu iz Hrastnika v slovensko nogometno ligo —‘ sicer še neuradno — zagotovljena. Čestitamo temu nogometnemu kolektivu, ki prav letos praznuje 40-letnico obstoja in je to, kar so si priborili — praktično naj lepše darilo za jubilej. V prihodnji številki borno podrobneje poročali o pripravah nogometašev Bratstva za nastop v slovenski nogometni ligi. lom organov upravljanja Itd. Vse, kar vas bo zanimalo, boste lahko spoznali ne le ob pripovedovanju vaših sorodnikov, prijateljev in anancev, temveč z osebnimi ogledi in stiki kjerkoli boste to želeli. Globlje spoznanje naše stvarnosti, naših naporov in prizadevanj bo še bolj utrdilo misel, da predstavljamo vedno in ob vsakem času živi most prijateljstva med dvema domovinama. Zato vam, dragi rojaki, ob dobrodošlici Želimo tudi prijetno bivanje pri nas z željo, da nas še obiščete In da ponesete ob vaši vrnitvi naše tople bratske pozdrave tistim rojakom, ki niso mogli priti na obisk, in pa narodom dežel, v katerih bivate. Anton Kukoviča ■ ■ ■ m m m m ,HMIIHUHIH|llliallllllllll]lalllaanlllllar • OBŠIREN PROGRAM NADALJNJEGA DELA (ma) TRBOVLJE — Ko je Občinski komite ZKS Trbovlje na svoji zadnji seji razpravljal o dosedanjih predkongresni dejavnosti ter o programu na daljnje aktivnosti v pripravah na Vlil. kongres ZKI, je pred vsem naglasil, da naj b| zaključke občinske volilne konf erence ZK trboveljske občine alpliclrall v osnovnih organiz acijah ZK na lastne razmere in probleme. Sicer se bo pa delo občinskega kom teja ZKS Trbovlje In komunistov na pod ročju trboveljske občine odvijalo v skladu s stališči občin ske volilne konfet ence ZK Iz akcijskega programa dela sprejet na za tnji seji ObK ZK, občinskega komiteja ZKS Tr- med drugim izhaja, da bo v . ,, ,, ,, času do oktobra vrsta sestan- bovlje v nadaljnji predkon- [(()V| razgovorov in razprav, grestini aktivnosti, ki je bil v^e«,,ev»n> na 12 strani. ŽE V ZAČETKU SEPTEMBRA V ZGORNJIH TRBOVLJAH OBRAT diužbsne pretirane Pričujoči sestavek bo prav gotovo razveseljiv za vse zaposlene žene pa tudi za vse proizvajalce v Zgornjih Trbovljah. Na oddelku za gospodarstvo občinske skupščine Trbovlje smo te dni namreč izvedeli, da bo — po vsej verjetnosti — že 1. septembra v domu Svobode II v Zgornjih Trbovljah začel z delom prepotrebni obrat družbene prehrane, ki bo vključeval še mlečno restavracijo in restavracijo brezalkoholnih pijač. ■ ■ ■ sr Ze v novembru sprejet urbanistični načrt Trbovelj Urbanistični program Trbovelj je razstavljen že dva meseca. Zanimalo nas je, koliko časa si bodo lahko občani še ogledovali načrt in kdaj bo ta predvidoma sprejet. Na naša vprašanja je odgovarjal načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine Rado Gabrijel. Trboveljska občinska skupščina in njeni sveti so letos že nekajkrat razpravljali o problematiki družbene prehrane. Ob zadnji razpravi je Skupščina občine Trbovlje sklenila, da je treba v Trbovljah čimprej odpreti tak obrat, ki bi pripravljal tople in mrzle obroke za dopoldansko malico za delovne organizacije, hkrati pa bi se bilo mogoče v tem obratu po zmernih cenah tudi prehranjevati. Zaenkrat je bilo predlagano, da naj bi tak obrat deloval v Zgornjih Trbovljah (v domu Svobode II). Prostori bodo urejeni tako, da bo obrat družbene prehrane vključeval še mlečno restavracijo in restavracijo brezalkoholnih pijač. Ta kombinacija bo za Trbovlje nadvse ugodna, čeprav lokacija ni najbolj primerna. Računajo pa. da bodo tak obrat pozneje uredili tudi v središču Trbovelj. Obrat družbene prehrane v Zgornjih Trbovljah bodo odprli predvidoma že 1. septembra letos, kolikor bo to tehnično izvedljivo. V tem obratu bo našlo zaposlitev 15 žena. Kot kaže, se bodo v obratu družbene prehrane Trboveljčani hranili po primernih cenah, kar bo prišlo še posebej prav kategorijam zaposlenih z osebnimi dohodki do 30 tisoč dinarjev in zaposlenim ženam. O urejanju obrata družbene prehrane bomo še poročali (v zameno za sedanje gostišče bodo za GP »Rudar« uredili v domu Svobode Trbovlje II manjši bife). Omenimo naj še, da je svet za blagovni promet Skupščine občine Trbovlje o ureditvi tega obrata razpravljal na zadnji seji in z zadovoljstvom sprejel predlog, hkrati pa menil, da naj se pospeši ureditev obrata družbene prehrane, da bi čimprej začel služiti svojemu namenu. (ma) POMEN URBANISTIČNEGA NAČRTA? — Z urbanističnim načrtom si občani začrtujejo razvoj za nadaljnjih 30 let. Na razstavi, z razgrnitvijo programa in z razpravami v zvezi s programom se lahko vsak občan seznani z bodo- Trbovlje čim razvojem kraja in pove svoje mnenje. Omeniti mora, da program samo nakazuje, kje se bodo v prihodnje odvijale gradnje; zazidalni načrti pa bodo podrobneje urejevali gradnje. Podčbno, kot smo želeli pritegniti v razpravo o predloženem urbanističnem programu Trbovelj občane, smo privabili tudi strokovnjake s posameznih področij. V ta namen smo pripravili vrsto specializiranih posvetovanj, ki so se jih zraven strokovnjakov udeležili tudi člani svetov občinske skupščine f In vodstva družbeno-političnih organizacij. KDAJ BODO ZBORI VOLIVCEV? — Do konca julija bo urbanistični program Trbovelj razstavljen v Delavskem domu, nato pa bo do 15. septembra razgrnjen v prostorih občinske skupščine in '•zam EDNIK Praznovanje na Vrheh Za 22. julij, Dan vstaje sl ovenskega ljudstva, je občinski odbor ZZB NOV iz Trbovelj priredil tradicionalno slavje na Vrheh, kjer je bila pred 23. leti ustanovljena I. revirska četa. rinnmnmnr rmnnnnnnnrm 11 Tnnnni u s iuLDDDD »SLAVČEK« JE PEL GRADITELJEM ZASAVSKE CESTE Minuli četrtek so pevke In pevci trboveljskega »Slavčka« priredili koncert pripadnikom JLA — graditeljem Zasavske ceste. Pred nabito polnim naravnim »amfiteatrom« je trboveljske pevce pozdravil kutturno-prosvetnl referent tabora, nato pa so pevci odlično Izvedli svoj program, ki so ga pripravili prav za to priliko. Ker je bila večina poslušalcev Iz južnih predelov naše domovine, so zapeli največ srbskih, makedonskih in bo sanskih narodnih pesmi. Prijetno spremembo v pro gramu je pripravila trboveljska Glasbena šola, ki je nastopila s kvintetom kitar in harmonikarskim zborom, navduši) pa je zaključni skupni nastop harmonikarskega zbora. Po koncertu se graditelji povabili nastopajoče na čašo piva v lično urejeno menzo. V prijateljskem razgovoru so oficirji odgovarjali na vprašanja Trboveljčanov in jih seznanili z uspehi In težavami pri gradnji najtežjega dela pri gradnji Zasavske ceste. J. S. V slavnostnem govoru je predsednik oljčinskega odbora ZZB NOV Trbovlje, Gojko Gornik, orisat pomen Dneva vstaje slovenskega ljudstva in poudaril, da je ravno naša revolucija uspela združiti naše narode v homogeno celoto in prav 22. julij je bil dan odločitve, ki Je omogočil to bratstvo. Slavja se je udeležilo okrog 500 ljudi. Po končani svečanosti (Igrala je tudi godba na pihala) Je bilo tovariško srečanje borcev In delovnih ljudi, na katerem so borci obujali spomine na parizanska leta. (jom) tudi tu na vpogled občanom. Po končanih razpravah bo urbanistični program dopolnjen in v mesecu oktobru dan v ponovno razpravo na zbore volivcev. Želimo, da bi občani dali na zborih v oktobru tehtne pripombe k urbanističnem programu, saj bo le-ta osnova za nadaljnji razvoj. Računamo tudi, da bo že v mesecu novembru Skupščina občine Trbovlje potrdila načrt in da se bodo Trbovlje že v prihodnjem letu razvijale v skladu s programom. To bo izredno ugodno, saj se bo npr. precej skrajšal postopek v zvezi z izdajanjem dovoljenj, ker je bilo treba sedaj čakati na soglasje oziroma' potrditev drugih pristojnih organov, ker še ni bil izdelan načrt. j BO MOGOČE SPREJETI URBANISTIČNI NAČRT SPREMINJATI? — Bo. Ker ni mogoče v podrobnostih računati z vsemi momenti v zvezi z nadaljnjim razvojem, je dopuščena možnost, da se vsakih pet let — kolikor je to potrebno — spremeni urbanistični program. O tem morajo razpravljati zbori volivcev. -n. TRBOVELJSKO GOSPODKE STVO V PRVEM LETOŠNJEM POLLETJU Proizvodnja za 2,5 odst. nad planom Trboveljsko gospodarstvo je v prvih šestih mesecih letošnjega leta doseglo nadvse za dovoljive uspehe. V primerjavi z lanskim letom se je fakturi rana realizacija povečala za 28 "/e, vnovčena realizacija pa za 31 •/». Letošnji polletni plan fakturirane realizacije pa je trboveljsko gospodarstvo preseglo za 2,3•/». Omeniti velja še, da so delovne organizacije v razdobju januar—junij izvozile za 629.747 dolarjev izdelkov in s tem dosegle že 56,8 »/» letnega izvoznega plana. V Strojni tovarni so polletne planske naloge presegli za 8»/o. Tovarna polprevodnikov je dosegla ob koncu junija le 44 */o letnega plana. Rudnik rjavega premoga je za 1,7 °/o pod predvidenimi planskimi nalogami. ELIT "Trbovlje je planske naloge ob polletju presegla za 25%>, Tovarna pohištva ža 9°Zo, Cementarna za 5 »/o. Termoelektrarna Trbovlje za 7 Ve, Mehanika Trbovlje pa za 5,8 8/o. Omeniti velja, da polletni plan investicij v Trbovljah niso dosegli. Od predvidenih investicij v v‘šinl 2 milijarde 21 milijonov din je bilo po- rabljeno le 391 milijonov din, oz. 19,3 %> predvidenih investicijskih sredstev. V prvem polletju so se zraven pomanjkanja delovne sile na Rudniku rjavega premoga In nekaterih drugih težav pojavili še problemi zaradi pomanjkanja reprodukcijskeg materiala, tudi iz uvoza. Zaradi tega je bila v Tovarni polprevodnikov in v ELIT proizvodnja nekoliko nižja, kot bi sicer lahko bila, pomanjkanje reprodukcijskega materiala pa lahko v drugem polletju še občutneje vpliva na proizvodnjo. P, Ukrepi Zveznega (Nadaljevanje s 1. strani) Zvezni Izvršni svet je še sklenil, da se zvišajo cene premoga povprečno za okrog 10 °/o. Tako bo povprečno zvišanje cen proizvajalcev premoga znašalo okrog 360 din oziroma v zimskih mesecih 430 din pri timi. Glede na velik pomen teh sprememb in njihov vpliv na gibanje življenjskih stroškov občanov — je po mnenju Zveznega izvršnega sveta — potrebno, da se Iz razpoložljivih sredstev zagotovi ustrezno nadomestilo v osebnih dohodkih delavce« in uslužbencev in tako obdrži pozitivna gibanja gospodarstva, da se tako zagotovi nadaljnje naraščanje realnih prejemkov delavcev 1 in uslužbencev in prepreči morebitne negativne vplive na gospodarska gibanja in življenjski standard. V ta namen bodo morale gospodarske organizacije in druge delovne organizacije zagotoviti delavcem in uslužbencem zvišanje osebnih dohodkov v znesku 1.500 din mesečno — neto. V tem znesku bodo zvišane tudi pokojnine. Invalidnine in drug« dajatve občanom na podlagi šocialnega zavarovanja. Otroški dodatki pa se zvišajo za 600 din za vsakega otroka. KAKO JE V ZASAVJU? O zadnjih ukrepih Zveznega izvršnega sveta so v Zasavju precej razpravljali, in to na sestankih družbeno-političnih organizacij, v samoupravnih organih, na sestankih aktivov IZ NAŠIH KOMUN Zasavski tednik, stran 3 29. julija 1964 * PODČASTNIŠKI TEČAJ OBČINSKE GASILSKE ZVEZE HRASTNIK O O O Z obvezniki PVV odreda narodnega heroja Rajka iz Hrastnika Občinski gasilski zvezi Hrast-nik Je z odobritvijo Gasilske zve-j ze Slovenije in s svojo organizacijsko odločnostjo uspelo Izvesti ’ samostojen gasilski podčastniški tečaj. Tečaj je trajal od 4. februarja do 14. aprila t. 1. Tečajniki so! se seznanili s praktičnim delom ne Izpite za gasilskega podčastnika sta šolane podčastnike dobili ra- zen Obč. GZ Hrastnik tudi sose dnjl Občinski gasilski zvezi Trbo- velj in Zagorja. In teoretičnim poukom. Zaključi je opravilo 26 kandidatov. Tako' Iz doseženih uspehov vseh 28 tečajnikov Je razvidno, da Je tečaj zadovoljivo uspel in da je ta način vzgoje prav uspešen in realen, saj je tako gasilskim društvom mogoče najenostavneje priti do potrebnega števila strokovnega komandnega kadra. Pri uspehu tečaja ima nemalo zaslug upravno In tehnično vodstvo tečaja, dobro izbran predavateljski strokovni kader in prav tako disciplinirani in požrtvovalni tečajniki, ki so za obiskovanje tečaja žrtvovali mnogo svojega prostega časa in počitka, ki so ga bili potrebni po svojem rednem delu. Med njimi so bili tudi člani'gasilskih društev iz precej oddaljenih krajev, ki so bili- vselej ob pravem času na predavanjih kljub raznim vremenskim neprllikam in prevoznim nevšečnostim. Po vsem tem Je pričakovati, da bodo vsi tl absolventi podčastniškega tečaja vzorni člani komandnega kadra v svojih društvih, če Jih bodo znala vodstva^ gasilskih društev pravilno vključiti v delo in izkoristiti njihovo pridobljeno strokovno znanje v korist požarne varnosti v svoji občini in tako v korist celotne skupnosti. Adolf Kovač izvršnega sveta Itd. Delovni ljudje Zasavja so z razumevanjem sprejeti zadnje odločitve. V prejšnjem in v em tednu samoupravni organi v zasavskih delovnih organizacijah podrobneje razpravljalo o nalogah v zvezi z zagotovitvijo ustreznega nadomestila v zvq-zi s povišanjem cen. — V TRBOVLJAH je bilo dogovorjeno, da s 1. julijem zvišajo osebni dohodki zaposlenih za 2.000 din, v delovnih organizacijah pa naj bi v zvezi s povečanjem produktivnosti in drugimi uspehi proučil možnosti za spremembo veljavnih pravilnikov o' delitvi osebnih dohodkov. — V HRASTNIKU bo ta aktiv vodstev samoupravnih organov in vodstev sindikalnih podružnic razpravljal o zago- tovitvi nadomestila osebnih dohodkov. — V LITIJI je bito dogovor-i[ jeno, da bodo obračunali nadomestilo pri izplačilu v avgustu, v delovnih organizacijah pa zdaj razpravljajo o višini nadomestila. — Podobno je tudi v ZAGORJU OB SAVI Samoupravni organi razpravljajo o višini nadomestila, ponekod pa prav \ zdaj sprejemajo nove pravilnike o nagrajevanju. -— Omeniti še velja, da bodo upokojenci in invalidi prejeli p nadomestila v prvih dnehr avgusta. V sedanji akciji si v delov- ji nih organizacijah prizadevajo, (i da bi v okviru možnosti kategorijam z najnižjimi osebnimi dohodki zvišal; višino nadomestila nad i.500 din! Pred 22. julijem — dnevom vstaje slovenskega naroda — so obvezniki predvojaške vzgoje iz Hrastnika odšli na tridnevni partizanski pohod.' Dvainštirideset fantov ter člani štaba so na precej dolgi poti skušali obuditi partizansko tradicijo, zato jih je spremljal hrast-niški prvoborec MAKS JAKOPIČ-JUR. Čot jih je vodila iz Hrastnika na Brnico, prek Jedrta do Hude jame, od tod pa v tabor predvojaške vzgoje Laško in v Rečico, nadalje prek Kala na Čeče in domov. S Ker nisem Hrastničan, sem se s precejšnjo zamudo le znašel pri »Birtiču«. Ko sem se ogledoval okrog sebe, kam naj krenem, sem opazil fanta v uniformi, ki je šel nekam v hrib. Mahnil sem jo za njim ln tako le prišel v tabor- mladinskega odreda narodnega heroja Rajka. Straža me je od-x vedla do komandanta in še preden sem okusil delček vojaške discipline, sem se že spoznal s člani štaba. Naj Jih predstavim: komandant Marjan Peyec (prvi .vtis: zelo strog), komisar Zdenko Ulaga • (izklesan dvojnik »kapetana Lešija«), komandir dveh vodov Dušan Grešak (na$ fotoreporter) ter Edi Babič (v clvllu učitelj, sedaj pa na orožnih vajah) in Človek, ki naj bi skrbel za naše zdravje na pohodu, se pravi »doktor« Bojan Hameršek (v civilu bo sicer v kratkem zobozdravnik). S Odhod. Kuhar Martin ml Se stlači v aktovko malico, češ da ne bom lačen. No. kmalu sem doživel tudi ognjeni krst. Stal sem zraven komandanta In gledal »bitko«. Po precej naporni hoji ln seveda vmesnem počitku smo se znašli v Hudi jami. Se prej pa nam Je Zdeno s prvim vodom pripravil precej »hudo zasedo«. Mislim, da ml bralci oproste, da nisem bil v prvih vrstah na položaju — kdo bi pa potem pisal o tem, če bi mene doletelp. # V Hudi Jami smo bili gostje v taboru predvojaške vzgoje Laško. Tu sta se nam pridružila še Maks Jakoplč-Jur ln Drago Mlllnovič. Tako se je naš štab povečal za dva člana In dobil bol) mešan sestav. Po kosilu smo izvedeli, da so nam Laščani pripravili celo nevarno zasedo, le da smo se jim ml kot dobri 'bodoči vojaki ognili kar po Instinktu. Reveži so prišli tako utrujeni od Čakanja. da so se nain kar smilili. ® Iz Hude jame do Rečice ni daleč. Tu smo namreč prespali. Kolikor smo pač. Jaz sem namreč ravno dobro zatisnil oči na klopeh v šoli. ko je okrog oglov zaropotalo. Rakete so osvetlile noč In po nekaj zaspanih krikih se je vnel hud boj Napadli so nas namreč Laščani, da nam povrnejo neuspelo Čakanje v zasedi prejšnjega dne. No, pa nam je bil ta napad kar pogodu. Ob dveh ponoči smo morali kreniti z Rečice (mimogrede naj bi Imeli še močno zasedo) na Kal. Po le deloma uspeli zasedi (fantje iz Izvidnice so namreč zavohali one v zasedi) smo v koloni krenili naprej. Spotoma smo se ustavili na Igrišču (kot se imenuje požgana kmetija), kjer so Nemci v začetku leta 1943 presenetili del Revirske čete. Tovariš Jakopič je fantom s preprostimi besedami, kot že prejšnjega dne na Rečici, orisal dogodke okrog te tragedije. S Na začetku sem pozabil povedati, da smo imeli v odredu še dva pomožna člana — to sta bila konja Muri in Miško. Imela sta kljub osiveli grivi vsak svoje napake. Eden se je bal vsakexkapliice vode, drugi ni hotel hoditi navzdol. Se sreča, da je druga hiba! prišla do izraza šele na poti domov. No, okrog šeste ure zjutraj smo le prispeli na Kal. Tu sta nas že pričakovala Zdeno in Drago, ki sta (po njuni izjavi) zaradi muhavosti konj kot jahača malce zašla, a potem le prijahala na Kal. Vsaj tako je stvar razložil Zdeno. Verjel-sem mu, ker mu je Muri že prejšnjega dne v Rečici malce pomagal »na tla«. Pa da ne bo kdo mislil, da je naš »kapetan Lešl« padel s konja. Kje pa. samo konj je bil tako uvide ven,x da je skrčil sprednje noge in mu pomagal Iz sedla. Na svoje razočaranje pa sem šele pozneje izvedel, da sta Drago in Zdeno prišla na Kal peš, s povodcem v rokah. Vendar se glede konj in jahanja nismo upali prerekati z njima, ker smo bili z igjemo Edija še precej slabši jahači od njiju. ® Na Kalu nas je že pričakal kuhar Martink. Zajtrk je bil precej obilen. (Fantje so hvalili Martlnkovo kurjo obaro, češ kje še znajo, tako kuhati, da se je Martinku kar samo smejalo.) Po kosilu so imeli fantje še vaje. Jaz sem raje ostal v koči, ker sem imel do služenja vojaškega roka kot »vojni -dopisnik* že dovolj teoretične podlage. # Kar žal nam je bilo. ko smo se morali posloviti od Kala. Nazaj grede nam je ob spomeniku v začetku 1942. leta padlih borcev, ki so prezimovali v neki hiši in bili izdani, tovariš Jur še nekaj povedal o teh usodnih dogodkih sredi zime 1942. leta. Potem smo imeli še napad na Katarino, ki so jo partizani napadli med vojno dvakrat. V enem na padu je sodeloval tudi Jur Zdelo se mi je. da so se mu pokanjem in vpitjem zasolzile oči. Spomnil se je pač vseh naporov, samopremagovan j in žilavosti, ki jih je moral pre-\ živeti med štiriletnim bojem da je ostal živ. # Kar žalosten sem bil. ko smo se razšli. Navadili smo se drug na drugega, med vsemi udeleženci pohoda pa je vla dalo res pristno tovarištvo Z vrha Ceč sem gledal na kolono, ki se je vila proti Hrastniku. Fantje so zapeli Bližali so se pač domu . . Tekst: Jože Medija Foto: Dušan Grešak. I' ) Partizanski pohod — ».dolgini dni 1 > } > C V ) V v I' v i v (I v v } v v v v v v ) ) 4> ( t (I * t e > <* Prireditve za občinski praznik v Zagorju — ob 820 — ob 9.00 — ob 9.00 — ob 10.00 —■ ob 16.00 — ob 20.00 Nedelja, 2. avgusta: z nadaljevanjem ob 15. uri — nogo-metni turnir (Proletarec, JLA, Svoboda Kisovec, Domžale, Rudar Trbovlje, Radeče); streljanje na Ruardiju (Zagorje, Domžale, JLA, Kisovec); tekmovanje v šahu — v lutkovni dvorani DD (Zagorje, Domžale, JLA) namizni tenis — v domu TVD Partizan (Zagorje, Domžale, JLA); nastop folklorne skupine Ansambel belokranjskih plesov iz Črnomlja na Izlakih; nastop folklorne .skupine Ansambel belokranjskih plesov iz Črnomlja v Delavskem domu. Torek, 4. avgusta: — ob 18.00 promenadni koncert godbe na pihala pred Delavskim domom. Četrtek, 6. avgusta: — ob 17.00 promenadni koncert godbe na pihala na Izlakah. Petek, 7. avgusta — ob 19 30 večer vedrih domačih viž v Delavskem < domu. Sobota, 8. avgusta: — ob'19 00 napad na Zagorje; — ob 20 00 klubski program pred Delavskim domom; — ob 20 30 kresovi. Nedelja, 9. avgusta: — ob 8 00 kegljaški turnir na kegljišču v Toplicah (sodelujejo Proletarec, Domžale, JLA, Tržič, Partizan Trbovlje, Bratstvo); — ob 9 GO tek po ulicah Zagorja; — ob 9.00 slavnostna seja skupščine občine Zagorje v gledališki dvorani Delavskega doma; i . . • A. a »nirtniTO x 7 ob 10.00 otvoritev slikarske razstave v Delavskem domu; v popoldanskih urah piknik na Gambršketn gradu. NADALJNJA PREDKONGRESNA AKTIVNOST ZK V ZAGORJU OB SAVI Obširen program V prihodnjih nekaj mese cih se bo delo občinskega komiteja ZKS in organizacij Z KS na področju zagorske občine razvijalo v skladu s stali šči občinske volilne konference organizacije ZK. Občinski komite ZKS Zagorje- cb Savi bo tako do meseca oktobra dal poseben poudarek predvsem oceni dosedanje predkongresne aktivnosti in nadaljnj 'dejavnosti organizacij in članov ZK v pripravah na VIII. kongres strativnega osebja; ocenil bo strokovnih služb in admini-Zveze komunistov Jugoslavije. Zraven tega do razpravljal o problematiki nagrajevanja strokovnih služb in a d mini-livnega osebja, ocenil bo »PLES NA VODI« NA IZLAKAH Turistično gostinsko podjetje »Medijske toplice* z Izlak nad Zagorjem je letos pripravilo če več prireditev. Za začetek avgusta pripravlja spet novo — tokrat »PLES NA VODI« v velikem plavalnem bazenu. Prireditev bo 8. avgusta s pričetkom ob 20. uri, na njej pa bo nastopil ansambel »Veseli Sentvidčani* s pevci. »Medijske toplice« bode ob tej priložnosti nudile vrsto izbranih specialitet. Rezervacija (v obliki kon-zumacijet pa bo veljala 1200 dinarje«. O prireditvi bomo poročali podrobneje v prihodnji številki ZT. prizadevnost komunistov pri reševanju vprašanj investicijske -politike, skrajšanja delovnega tedna, izkoriščanja notranjih rezerv ter tudi angažiranosti članov ZK pri izdelavi 7-letnega plana perspektivnega razvoja. Razpravljal bo. o anal.zi o problemih v osnovnih organizacijah ZK: o osnutku novega statuta Zveze komunistov Jugoslavije; o nekaterih idejnih problemih samoupravljanja; o odnos.h na relaciji delovne organizacije — komune ter še o pripravah na letne konference osnovnih organizacij ZK. V nadaljevanju predkongresne aktivnosti ZKJ na področju zagorske občine bo dan poseben poudarek dogovarjanju komunistov o določenih problemih. Med drugim bodo v okviru ideobšjte komisije pri ObK ZK formirali več grup, k; bodo pripravile gradivo za razprave o nekaterih najaktualnejših vprašanjih sedanjega obdobja, ki se porajajo na področju zagorske občine. (ma) Nova in Majda GASPARI, predsednica pred kratkim ustanovljene komisije za vprašanja borcev pri Izvršnem svetu skupščine SRS je na tiskovni konferenci obrazložila novinarjem, kako se komisija pripravlja na delo, da bi svojo nalogo opravila kar najbolj temeljito. Svojega programa komisija še ni končno izdelala, pač pa ga sestavlja in proučuje pri tem neštete elemente. Kajti ne gre za nekaj začasnega ali enkratnega, temveč za trajno rešitev in skrb za borce. Poudarila je, da je gospodarski razvoj zaostril položaj borcev, zlasti v Sloveniji, kjer je 108.000 borcev brez potrebne družbene skrbi. Nastal je politični problem, kajti številni borci so danes v slabšem položaju kot nečlani, ki so v delovnem razmerju. Reševanje teh vprašanj je skupna moralna obveza nas vseh. Težišče je treba iskati v komunah Lc-tu je možna izbira oblik za trajnejšo rešitev življenja bivšega borca, zlasti kar zadeva stanovanje, skrb za njegovo zdravje in pokojnino. Komisija se bo trudila, da s pomočjo komun to reši, in sicer uspešno. Komisija je na svoji prvi seji sklenila, da je po- Slavje ob jubileju v Tovarni elektroporcelana Izlake 7 N lO SOBOTO JE SLAVIL KOLEKTIV TOVARNE ELEKTR OPORCEI.ANA IZLAKE NAD 7A(OI JEM VUMEMBEN JUBILEJ - 1»-LETNICO OBSTOJA TOVARNE. OB TEM PRAZNIKU t P -•RAVU KOLEKTIV ŠTEVILNA ŠPORTNA TEKMOVANJA; NAMENU JE IZROČIL i>V01 ANO NA IZLAKAH' V OKVIRU PRAZNOVANJA PA JE BILO USTANOVLJENO 1UDI OF \VVKO PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA - TOVARNE ELEKTROPORCELANA - V ZAGORSKEM DELA VSKEM TO MU SO PRIPRAVIL USPELO RAZSTAVO O DELU TOVARNE proizvodnjo u vodnic 25 julija *e je zbral kolektiv Tovarne elektroporcelana Izlake na krajšo slovestnost, na kateri sta sodelovala tudi rudarska godba iz Zagorja in pevski zbor novoustanovljene Svobode — TEI Na slavju so razvili zastavo Tovarne elek-troporrohma Izlake in se dogovorili. da bedo odslej vsako leto 2 septembra slavili praznik tovarne, in sicer na spomin na 2. september 1954. ko šo v tovarni na Izlakah pre-‘ usmerili pro zvodnjo v elek-trokeramiko, in so začeli s. pripravami na proizvodnjo Bergmanovih pipic. Slavja so se udeležili številni gostje, ki 'so čestitali k prazniku. Pred desetimi leti — točneje 5. novembra 1951 — so na Izlakah nad Zagorjem vlil. prvih 26 Bergmanovih pipic. Nato je ta prizadevni kolektiv iz leta v leto osvajal nove prizvode in tako bogatil pro-l/vodn1 program Bergmanovim pipicam sc nato pridru- žili še r__________ „ in varovalk. Sedanji proizvodni načrt Tovarne elektroporcelana Izlake je precej obsežen. Letcs bodo ustvarili predvidoma že 1 milijardo 400 milijonov din realizacije, se pravi prvič čez milijardo din realizacije. Lbtcšnjj dosežki tega Izlaškega kolektiva bodo kar za 80 •/• večji, kot so pa bili lansko leto Na zaposlenega bodo — kot računajo — letošnje leto ustvarili že nad 3 milijone din realizacije, kar je za to panogo gospodarstva precej. Ob jubileju — 10-letnici dela si kolektiv smelo začrtuje nadaljnjo pot. 2e prihodnje leto bodo začel: z rekonstrukcijo tovarne, ki bo omogočila povečanje proizvodnje zana-daljnjih 1.000 ton elektroporcelana ' (ma) Zagorje iaic'0ib b■ rtčr; e* » ZASAVSKA CESTA - 22. JULIJA Tudi pripadniki JLA, grad Iteljl Zasavske ceste, so slovesno praznovali 22. julij — D an vstaje slovenskega ljudstva. Tega dne je vladalo v taboru praznično razpoloženje, pripadniki JLA tega dne niso od šli na traso. Kot nam je povedal major Orlič so na večer pred praznikom pripadniki JLA — graditelji Zasavske ceste — zažgali kresove na okoliških hribih, slišati je bilo kanonad e. pripravili pa so tudi predavanje, na katerem so se sez nanili z vstajo slovenskega ljudstva. Na sam praznik — 22. julija — pa je vojaški tabor za Savo obiskala tudi delavska godba Svobode Zagorje, ki je pripadnikom pripravila zanimiv koncert z uverturami, rapso- MUZEJSKA ZBIRKA NOB ZAGORJE OB SAVI Združenje borcev NOV Zagorje-Center je v zadnjih letih zbralo precejšnje gradivo iz časa NOB, istočasno pa usposobilo tudi prostor za shrambe In razstavljanje gradiva Ker še niso sagotevljeni vsi pogoji za ustanovitev muzeja NOB je bilo predlagano Skupščini občine Zagorje ob Savi, da ustanovi muzejsko zbirko NOB, in sicer kot notranjo organizacijsko enoto Skupščine občine Zagorje eb Savi. Naloga muzejske zbirke NOB je skrb za muzejsko gradivo, zlasti pa še, da zbira, ureja, hrani in proučuje muzejsko gradivo NOB ter pri tem sodeluje z drugimi muzeji in muzejskimi zavodi, borci in združenji ZZB NOV, komisijo za spomeniško varstvo in podobnimi institucijami. Mrd drugim je tudi naloga razstavljanje gradiva ter omogočanje strokovnega in znanstvenega proučevanja vsega muzejskega gradiva. P. dijami in koračnicami. V začetku programa je major Orlič pozdravil graditelje Zasavske ceste in jim čestital k prazniku tudi v Imenu Skupnosti cestnih podjetij SRS ter zaželel čim več uspeha pri dograditvi »zasavske m-igl-strale«. Potem, ko so zagorski godbeniki Izvedli svoj koncert pa jim je v njihovem imenu čestital k prazniku Ivan Krautberger, nato pa so zaključili s koračnico »Komandant Stane«. Danes spet pojejo krampi na trasi nove Zasavske ceste, ta dan pa je bil tudi njihov praznik. (rap) trajna rešitev trebno ugotoviti dejansko stanje, ker so dosedanji podatki nepopolni. Potem bo izdelala predloge, kako naj bi se reševala celotna in posamezna vprašanja. Pri svojem začetnem delu upošteva komunikeja, ki sta jih pred kratkim objavila Izvršni svet skupščine SRS in izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije. Ta poudarjata, da je potrebno ugotoviti, kakšno mesto zavzemajo bivši borci v našem družbenem življenju. To pomeni, da jih je potrebno čimprej aktivno vključiti v naš gospodarski in družbeni razvoj. Napačno menijo nekateri, da je potrebno izjemno ravnati z borci samo zaradi tega, ker so bili borci. Njihov sedanji zaskrbljujoči položaj je namreč posledica zastarele borčevske in invalidske zakonodaje, ki nikakor ni prilagojena novemu gospodarskemu sistemu. V razmerah, v katerih smo se znašli, je ogroženo življenje določenega dela bivših borcev. Zato je potrebno z ukrepi čimprej odpraviti takšno stanje. Seveda v komuni, saj se vendar tu odvija življenje vseh občanov, torej tudi bivših borcev. Tu je možno posamezno in na pod- lagi temeljitega poznavanja dejstev in stanja obravnavati primere, ki so potrebni pomoči in ukrepov. Ce komuna z lastnimi sredstvi ne bo mogla učinkovito in trajno rešiti vprašanj borcev, invalidov, otrok padlih in umrlih borcev, bo morala priskočiti na pomoč republika s svojimi sredstvi. Tu je vrsta vprašanj, ki terjajo svojo rešitev: pokojnine in invalidnine borcev, hitro izvajanje že sprejetega zakona o borčevskem dodatku za zaposlene borce, socialno stanje tistih borcev, ki jih ti predpisi ne zajemajo, in seveda stanovanja. Nadalje zdravstveno stanje in zdravstveno varstvo. Poskrbeti bo nujno potrebno tudi za sistematično zdravstveno varstvo bolnih in ostarelih borcev — kmetov. Komisija meni, da bi bilo v nekaterih primerih možno določene mere uveljaviti takoj, zlasti če so ti primeri nujni. Komisija bo kmalu razpravljala tudi s predsedniki občinskih komisij, ki bodo morale imeti pri obravnavi posameznih primerov nadvse human odnos, ker se morajo zavedati, da je pred njimi človek in ne samo problem. P. N. NAČRTI ZA NADALJNJI RAZVOJ INDUSTRIJE APNA: NOVA MDR ARNA Na tržišču v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji, je opazna precejšnja deficitarnost apna. V okviru prizadevanj za povečanje proizvodnje apna je tu di kolektiv Industrije apna iz Kresnic izdelal svoj program. 7-letni perspektivni plan sticijskih sredstev; za prehod na avtomatsko kurjenje s plinom pa še 30 milijonov din Industrije apna Kresnice predvideva v zvezi s povečanjem proizvodnje montiranje tovornega dvigala; zgraditev hi-drarnice z zmogljivostjo 7,5 ton hidratiziranega apna na uro; gradnjo 4 novih velikih peči za žganja apna z zmogljivostjo 80 ton žganega apna na dan ter prehod na avtomatsko kurjenje s plinom, s čimer bi povečali proizvodnjo kar za 18*/i. Za predvidene investicije bi Industrija apna Kresnice potrebovala okrog 412 milijonov din inve- dodatnih investicij. V Kresnicah bi na novo zaposlili le 16 delavcev; fizični obseg proizvodnje pa bi se povečal od sedanjih 38.000 ton žganega apna in 20.000 ton gramoza na 36.000 ton kosov-negi apna in 45.000 ton hidratiziranega apna. Vzporedno s tem bi se povečal dohodek od 199 milijonov din, kolikor bo predvidoma znašal letos, na 377 milijonov din v letu 1970. Predvidena investicijska vla- tiki TEDNIKI bAI S*»L N |i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i MLADI LITIJANI V ANKARANU V prejšnjih številkah našega tednika smo poročali o letovanju mladih Trboveljčanov in Hrastničanov. Medtem kot Trboveljčani letujejo v Piranu In Hrastničani v Štinjanu, odhajajo najmlajši Lltljanl na počitnice — kot že nekaj let doslej — v Ankaran. V Ankaran bodo letos odšle tri Izmene pionirjev iz Litije v starosti od 7. do 15. leta. V prvi izmeni je letovalo 67 otrok, v drugi — zdaj — jih letuje 74, v tretji izmeni pa bo spet okrog 70 najmlajših. Litljanov. V Ankaranu letujejo po 21 dni. Za letovanje najmlajših Li-tijanov skrbi Društvo prijateljev mladine, ki ima v Ankaranu lastno naselje, ki ga je pred letošnje sezono delno preuredilo in nakupilo nekaj iove opreme. Za vse skupaj so porabili okrog 2 milijona din. Za letovanje otrok Iz Litije pa je letos prispevala Občinska skupščina Litija 900.000 dinarjev: nekaj sredstev bo prispeval tudi Komunalni zavod za socialno zavarovanje, ostalo pa starši. pa 20 Omenmo nat, da je mladih Litijanov na letovanju v taboru Sutjeska v Jajcu. 3nDODDciznnnnDODE3DDocK3nnDnDcx] □OD Srečanje mimogrede \\ Litija Albin Planinc Je upravnik restavracije v Litiji in je prejšnji teden odgovarjal na naša tri vprašanja. Kolikšen je doslej ustvarjen promet? »Polletni plan smo dosegli v višini 36 milijonov in je presežen kar za 10 milijonov.« Vaši največji problemi? »Trenutno je to kader, ki ga je težko dobiti prav zaradi pomanjkanja stanovanj. Tako bi na primer lahko dobili šefa kuhinje, kar je zaradi omenjenega problema nemogoče,1 razen tega pa tudi v prvi vrsti potrebujemo sredstva za obnovo lokalov. Organizirane imamo tudi malice po 100 dl-' rmrjev (dnevno 140 do 150), kosila (dnevno 70 abonentov, skupno pa 250 kosil), pa tudi večerje (80). Zaradi povečanja kapacitet smo tudi primorani razviti investicijsko politiko, nekaj Iz lastnih sredstev, nekaj pa s krediti.« Kakšne so perspektive za gostinstvo v Litiji? »Z dograditvijo Zasavske ceste predvidevamo, da se bo promet povečal najmanj za 100 milijonov, v namenu ima- m mo razširiti sedanje lokale, urediti ekspresni bufet, kapacitete dvigniti na 250 sedežev, pri tem bo vsekakor pripomogel tudi Učen restavracijski vrt.« Odgovoril je tudi na dodatno vprašanje: »Če bi bil v .osebi občina", bi vsaj razmišljal o gradnji kakega hotela ...« (rap) ganja bo kolektiv Indu .trije apna iz Kresnic izvrši! le v primeru, če bo uspel zagotoviti investicijska posojila, ker lastnih sredstev delovna organizacija nima. Omeniti pa velja, da je gradnja nove hi-drarne v Kresnicah predvidena v gradivu csnutka republiškega perspektivnega plana gospodarskega razvoja v naslednjem obdobju. Za naslednja leta je Industrija apna Kresnice predvidela za družbeni standard 80 milijonov din Ta sredstva bodo v glavnem porabili za izgradnjo stanovanj. Zraven tega bodo morali V tem delovnem kolektivu nameniti posebno pozornost vzgoji kadrov Zdaj zaposlujejo le enega strokovnjaka z visokošolsko izobrazbo, rabili pa bi jih sedem. Zavoljo tega bo treba izdelati program izobraževanja kadrov in za njegovo realizacijo zagotoviti tudi potrebna sredstva. -K. I. AVTOMOBILSKI RALLV IN TURISTIČNI DAN NA VAČAH Prejšnjo nedeljo je bil v organizaciji litijskega Turističnega in Avto-moto društva prvi turistični avtomobilski rally in Turistični dan s kulturnim programom, ki so mu prisostvovali tudi častni gostje, in sicer: univerzitetni profesor dr. France Stele kot predstavnik Slovenske akademije znanosti In umetnosti, Društvo slovenskih skladateljev je zastopal prof. Zvonimir Cigiič, Arheološko društvo Slovenije docent dr. France Stare, Narodni muzej Vida Stare ter predstavniki ObS Litija. Dopoldne je bila najprej v okviru kulturnega programa slovesnost ob otvoritvi spominske plošče skladatelju Antonu Lajovicu. Spominsko ploščo je odkril predstavnik Društva slovenskih skladateljev profesor Zvonimir Cigiič. Na kratko je orisal pomen Lajovčevega dela. Lajovic je bil kot sodobnik Zupančiča, Murna, Ketteja in Jakopiča soustvarjalec slovenske moderne kulture in eden od ustanoviteljev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nato pa je zbor Glasbene matice iz Ljubljane zapel nekaj zborovskih pesmi. V drugem delu kulturnega programa je bila razstava arheoloških najdb iz Vač. Docent dr. France Stare je na kratko opisal značilnosti vaških izkopanin, saj spadajo po pomembnosti med najvažnejše v Jugoslaviji. Razstava je prikazala sicer le drobec celotnih najdb, ker so druge zaradi dragocenosti ostale v Narodnem muzeju v Ljubljani, ali pa so raztresene po Inozemskih muzejih (celo v Ameriki in Angliji). Ob pol dvanajstih pa so prispeli na cilj tudi udeleženci avtomobilskega rallyja Ljubljana—Ivančna gorica Litija—Vače. Res škoda, da jih je bilo samo devet. Zmagal je voznik Lado Kčšiček iz Ljubljane, ki je v zadnji etapi prehitel drugoplasiranega Antona Kalina iz Litije. Tretji je bil tudi Lilijan Franc Mali. Popoldne pa se je začel turistični dan Za začetek so organizatorji presenetili okrog 1000 obiskovalcev z dobro in posredne o pripravljeno skico s »kmečke ohceti«. Med gledalci »kmečke ohceti« sem opazil tudi predstavnika in tajnika Ljubljanske turistične zveze tovariša Janeza Pirnata in Janeza Lesjaka. Povprašal sem ju, kaj menita o prireditvi. Oba sta bila soglasna s tem, da je v glavnem uspela, kaj posebnega pa tudi ne moreš zahtevati, ker so pač Vače majhen kraj in je bila prireditev v tem obsegu organizirana prvič. Namen organizatorjev pa je, da bi postala tradicionalna. J. Medija g DVA STOLPCA Z razširjene seje sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Skupščine občine Trbovlje na Mrzlici Ko smo zavrteli telefon in poklicali matični urad v Hrastniku, smo zvedeli, da je med najstarejšimi Zasavčani tudi LUCIJA VELST iz Hrastnika 236. Rojena je bila 7. decembra 1073. leta v vasi Poljana pri Sevnici. Na svet je prijokala kot prvorojeni otrok v družini Slokanovih ,kjer je bilo kasneje še kar osem otrok. Njen oče je bil oglar in poleg njega je že kmalu stopicala mala deklica, ko sta mnogokrat krenila v gozd pripravljat oglje. Tudi potem, ko je tri leta hodila v šolo v Jurklošter, je "bila vedno pri očetu in mu pridno pomagala. Velikokrat je šla pozno ponoči s staro »lahterno« gledat, kako gori kopa. Ker pa jo je bilo strah, je skrila svetilko pod krilo, da je ne bi kdo opazil, in je šla raje po temi, saj je dobro poznala vse gozdne poti. Kasneje, ko so se preselili v Hrastnik, je le-tu služila spoznala pa se je tudi z rudarjem Ivanom Velštom in 1904. leta je napočil tudi že .poročni dan in sta se vzela ter zibala kar pet otrok. Ker pa ji je mož kmalu umrl (1912. leta), je morala sama na delo, da je preskrbela svoje otroke, prislužila si je tudi svojo pokojnino. Teden dni po njegovi smrti so jim že vzeli stanovanje, zato je nekaj časa vladala med njimi tudi lakota, vendar je skrbna mati poskrbela, da otrokom kmalu ni bilo več treba stradati. Njen hrbet je tudi prenosil ničkeliko košev, hodila je na dnino in še pridno gospodinjila, prav gotovo pa je ravno zato ostala ta drobna ženica tako trdna vse življenje. Niso ji vzeli upanja na lepše čase tisti težki trenutki njenega življenja, niti poročila se ni vnovič, čeravno je bilo kandidatov tudi nekaj... Ko sem tokrat spoznal v stari rudarski koloniji med mnogimi »zasavskimi koreninami« tudi Lucijo iz Hrastnika, sem spoznal v njej skrbno mater, ki ni klonila pod težo bridkosti v življenju. Tudi je utegnila včasih zapeti, najraje pa tisto »En hribček bom kupil«, pri 70 letih pa je še tako stekla po bregu navzdol, da bd ji marsikdo prisodil mnogo mnogo manj. Letos pa si je zlomila nogo v kolku in zdaj preleži vse dneve v postelji. Tudi zdaj še rada bere (kot včasih), na koncu pa je pripomnila: »O meni pač ni treba veliko pisait...« Drobna, a vendar še trdna ženica je bila skromna tudi, v teh besedah, kot je. bilo skromno njeno trdo življenje. Tudi zgarane roke spregovorijo o tem ... (rap) Omogočiti razmah turizma (tudi finančno) Poročali smo že, da je bila IS. julija v planinskem domu na Mrzlici razširjena seja sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo občinske skupščine Trbovlje, kateri so prisostvovali poleg članov sveta tudi predstavniki Planinskega društva Trbovlje, Planinskega društva Kum, Turističnega društva, SAP — enote Trbovlje, Gostinskega podjetja »Rudar«, Občinskega sindikalnega sveta, Trgovskega podjetja »Prvi junij«, Delavske univerze, Rudniškega odbora sindikatov in drugi gostje. Ze v uvodnih besedah .je bilo ljah. Nadalje ima tudi trgovina poudarjeno, da čena izključno le turizmu v trboveljski komuni. Nato je poročal predstavnik Turističnega društva Trbovlje o problemih in možnosti za čim večji razmah turizma. Tako je omenil gostinstvo, ki mora s svojimi kapacitetami predstavljati najvažnejše mesto v tej dejavnosti, doslej pa so prav zaradi premajhnih kapacitet pošiljali poslovne ljudi in turiste v zagorski hotel »Kum« ali v »Medijske Toplice« (predvsem glede prenočnin). Zato se tembolj narekuje potreba po gradnji novega hotela ^ Trbov- nn«vp- vedno večji delež v turističnem Je J p prometu in trgovska mreža tre- nutno več ali manj zadovoljuje potrebam. V prometu so težave v slabo oskrbovanih cestah, izhod iz doline pa se bo nedvomno izboljšal z dograditvijo nove Zasavske ceste. Tudi pri obrtni dejavnosti bo potrebno misliti na povečanje te dejavnosti, pri čemer igra važno vlogo konkretno prodaja kvalitetnih spominkov, ki ima poleg propagande tudi gospodarsko korist. Pomembno vlogo v turizmu ima tudi informacijska služba, zato so v Trbovljah v ta namen v letu 1961 odprli Turistični in- fromativni biro, ki uspešno opravlja svoje naloge, saj posreduje vse informacije o kapacitetah in cenah v gostinskih objektih, voznih redih, organizira izlete po domovini in v inozemstvo, posreduje rezervacije in podobno. Omeniti velja pa tudi turistično propagando in mladinski turizem. Pa tudi v sedemletnem perspektivnem planu turističnega razvoja je zaslediti važne elemente, ki bodo v bližnji prihodnosti nedvomno mnogo prispevali k še večjemu razmahu turistične dejavnosti v trboveljski komuni. K razpravi je pripomoglo tudi Planinsko društvo Trbovlje, ki je poročalo predvsem o planinskem domu na Mrzlici, ki še ni popolnoma dograjen, bo pa postal važna, izletniška točka in privlačna rekreacijska baza, saj imajo v namenu še koristne pridobitve. Planinsko društvo Kum pa predvsem želi dograditev ceste skozi Dobovec in naprej do [ZGODBE, ALjih jbcfe j 2IVL3EN3L Takrat sem bil star petnajst let! NOV PLANINSKI DOM NA MRZLICI Motiv iz Spodnjega Ilrastpika (Foto: R. Riedl) vrha Kuma, kar bo pripomoglo k še večjemu obisku naših planinskih postojank. Precej živahne debate pa je bila prav o planinskem domu »Franca Salomona« na Partizanskem vrhu, ki je trenutno zaprt in Je nujno potrebna rešitev tega vprašanja, saj Rudniški odbor sindikatov nima sredstev za adaptacijo. Spregovoril je tudi predstavnik Gostinskega podjetja »Rudar«, ki se je dotaknil problemov v gostinstvu, saj v Trbovljah ni osnovnega gostinskega objekta in so trenutne kapacitete preskromne. Zato bo potrebno vložiti znatno več sredstev za razvoj turizma, urediti ceste, obnoviti že obstoječe gostinske lokale, pri gradnji novega hotela po regionalnem načrtu zagotoviti 25 •/• iz republiških sredstev, okrog 50 milijonov dinarjev pa iz občinskih sredstev, nadalje izboljšati kader in podobno. Vzporedno s tem pa se pojavlja tudi vse večja potreba po skupnem večjem obratu družbene prehrane v Trbovljah. V tem smislu so sklenili, da dovolijo Ljubljanskim mlekarnam otvoritev poslovne enote v domu Svobode II za potrebe mlečne restavracije in družbene prehrane, o čemer bo še razpravljala občinska skupščina. Pa tudi v prometu se bo po regionalnem načrtu Trbovelj stanje znatno izboljšalo, saj bodo dobili centralno avtobusno postajo in druge pridobitve, ki bodo odigrale važno vlogo v razvoju turizma, na tej razširjeni seji pa so skušali kar najbolj rešiti predvsem trenutno stanje. Trgovsko podjetje »Prvi junij« bo skušalo urediti kar najbolj estetske reklamne svetlobne napise, začeli so tudi že s prodajo spominkov v »Drogeriji«, skušali pa bodo urediti tudi poslovalnico s šport-" nimi rekviziti. Med drugim so nato tudi razpravljali o dodelitvi sredstev za ureditev planinskih postojank, ki imajo važno vlogo v razvoju gorskega turizma. Tako so sklenili za adaptacijo planinskega doma »Franca Salomona« na Partizanskem vrhu dodeliti tri milijone finančnih sredstev, za Planinsko društvo Kum 1,5 milijona, za planinski dom na Mrzlici pa 2,8 milijona, ker dom še ni dograjen in so potrebne še dopolnitve. Tako so na tej razširjeni seji sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo razpravljali o mnogih vprašanjih, prevladuje pa občutek, da mnogokrat še ne znamo govoriti o nekem kompaktnem reševanju problemov in se ustavljamo pri malenkostih. Ce bomo hoteli v Trbovljah zagotoviti zares perspektivno pot turizmu, bo potrebno še mnogo posvetovanj. Ta seja, ki je bila sicer plodna, ga vsekakor še ni rešila, saj si turizma ne moremo zamisliti v manjših akcijah, marveč morajo botrovati tudi razpoložljiva finančna sredstva, pri čemer pa se mnogokrat ustavimo. Vsekakor pa je ta seja pripomogla k reševanju trenutnih razmer v zvezi s turizmom v trboveljski komuni. (rap) V TRBOVLJAH ODSLEJ BREZ BOKSA (K) TRBOVLJE. — Po sklepu upravnega odbora TVD Partizan Trbovlje bo to društvo v prihodnje brez boksarske sekcije. ■ To odločitev so narekovali materialni in kadrovski problemi. Vodstvo TVD Partizan Trbovlje je o tej odločitvi obvestilo Boksarsko zvezo Slovenije. ■■eBBHHeHUBBBMMeMFliBeeeeMeeiieBMBBBBtlOKBEBFBBHEBISBHE; iti»SeeeeK®TEi’yfflREiHBaiaSSFi..i XII. SOLE IZ DAVNIN V mestecu Aksitm v severni Etiopiji je nenavaden šum glasov pritegnil mojo pozornost. Sledil sem glasove in prišel do prostranega dvorišča med grobovi in obeliski iz časa, ko je v lem mestu vladala še Sabska kraljica. Bil sem v šoli pod vedrim nebom. Otroci so sedeli na dveh »klopeh«, položenih na tleh. posutih s kamenjem. Vsak je imel v rokah ali pergamenten list ali kakšno prastaro cerkveno knjigo z rokopisom iz davno minulih časov in čital svoj tekst glasno, kolikor je le megel. Prav vsak otrok je tudi prebiral drugo besedilo in ker so vsi skoraj kričali, se nikogar ni dalo razumeti. Začudil sem se, ko sem videl tako nenavadno šolo, ker sem pred tem obiskal nekatere etiopske šole, kjer so poučevali na popolnima moderen način. Polem pa so mi pojasnili, da je to ena od stotin cerkvenih šol, ki so se v tej deželi obdržale že več kot tisoč let. V teh šolah se ne uče amharskega jezika, ki je službeni jezik Etiopije, ampak staroam-harski »geez« jezik, ki se dandanes uporablja le še v cerkvi. Osem let se šolajo otroci v takšni šoli. V tem času se s pomočjo šibe. š katero jih učiteljev pomočnik neprestano »opominja«, n-auče dobesedno na pamet štiri knjige. Nadarjeni učenci lahko s šolanjem nadaljujejo. Obstoji namreč precej srednjih šol tega starinskega tipa V teh prebijejo mladeniči deset let in ko jih zapuste, morajo znati na pamet 81 knjig. Te knjige vsebujejo zgodovino starih narodov, geografijo, pravne vede, legende, poezijo in vse znanosti, ki so bile znane pred stoletji, ko so se te šole formirale. No, možnosti mladeničev, željnih znanja, se tu ne končujejo. V Etiopiji je tudi,šest fakultet: dve za poezijo, dve sta slikarski, dve pa glasbeni. Po desetih letih intenzivnega dela pri- dejo iz samote planinskega kraja k;er so te šole, pesniki, skladatelji in slikarji ikon. Najbolj znano takšno šolo. eno od fakultet za pesništvo, vedi slepa pesnica. Ta fakulteta je v planinah in se tja pride lahko samo s konjem Zanimivo je tudi, da Etiopija ne namerava ukiniti teh šol ampak jih poskuša počasi modernizirati. V učni program uvajajo zdaj že tudi druge predmete, kot na primer matematiko, priredne znanosti in arhnmski jezik. Razen njih pa že sedaj delujejo moderne srednje šole in dobro urejena univerza v Addis Abebi. XIII MOJ PRVI KROKODIL Ko sem s svojo majhno ekspedicijo štirih članov nekoč plul po reki »Zelenega pekla« v Braziliji, smo se večkrat srečali s kajmani. ameriško zvrstjo krokodila. Nekega jutra smo iiočpm pluli po reki Naš kanu je bil zelo natovorjen In je skoraj ves potonil v vodo, le robovi so mu moleli iz nje za slabih petnajst centimetrov. Veslali smo s tokom, brez večjega napora. Naenkrat smo v bližini dveh metrov opazili kajmanovo glavo. Takoj tatom sc je pojavil še drugi z nasprotne strani Ni preteklo niti pet minut in že smo se lahko prepričali, da nas je vsaj deset teh pošasti obkolilo z ne ravno prijateljskimi nameni. Očividci so nam že večkrat pripovedovali o raznih »domislicah« kajmanov. Zato se nismo tH i Jekst In lolegralile: IIHOB SIHI1I prav nič dobro počutili ko so se nam vse bolj približevali in ko je eden od njih splaval pod člon in ga pričel tresti. V hipu nam je bil plan jasen. Čoln je bilo treba prevrniti in »živalce« bi imele banket kot že dolgo ne. Bili sipo gosto obkoljeni s temnozelenimi oklepi in smo se jih morali nekako iznebiti. Pričeli smo jih z vesli udarjati po glavah. Efekt nas ni zadovoljil. Potem sem vzel iz čolna puško in ustrelil iz neposredne bližine. Ko se je kajman prevrnil na hrbet, so se ostali razkropili. Kri pa je pritegnila piranhe, da so kaj-mana zelo hitro spremenile v okostje. No, mnogo bolj zanimiv pa je lov na kaj-mane, kot to delajo v krajih, kjer jih love zaradi kože. Neke noči sem plul z njimi. Sedel sem na kljunu čolna s V>uško v roki. Za menoj Alcides z močnim reflektorjem. Osvetljuje breg reke. V bližiin ničesar. Vse je mirno. Tedaj se zasvetita dva rubina. Vedeli smo, da so to kajmanove oči. Medit m ko sta veslača neslišno veslala proti svetlečim očem, je Alcides pošast še kar naprej obsvetljeval in jo na ta način nekako paraliziral. Ze smo bili samo pet metrov narazen. Napel sem petelina Dva metra. Pomeril sem. Samo meter. Strel je prekinil nočno tišino Sest pogumnih rok se je iztegnilo v vodo In potegnilo našo žrtev v čoln To vse se je ponovilo še desetkrat. Potem šele smo šli spat. Drugega dne dopoldne smo jih odirali. Na sliki -dajem iz kože, svojega prvega krokodila Nismo dolgo čakali in že se je med drevjem pojavil partizanski kurir, ki je prišel po nas, da nas odpelje na teren. Bil je postaven fant, s titovko na glavi, v nemški uniformi in oborožen z italijansko puško. Imel je tudi dve italijanski bombi. Kar zavidal sem mu. Nismo se obotavljali in že smo se začeli vzpenjati v breg. Ko smo prišli na vrh, se nam je odprl pogled po dolini. Mesta so bila okupatorjeva, hribi in planine pa partizanski! Kako globoko s"em občutil spremembo. Tu smo mi gospodarji in od tukaj bomo prišli osvobodit našo deželo. Pot nas je peljala skozi Čolniče in mimo Jablane v Požarje, kjer so bili naši terenci. Tukaj sem videl prvo večjo skupino partizanov Skupaj. To so bili zdravi, zagoreli fantje. Iz oči jim je sijala drznost in smelost in tako sem si želel postati prav takšen kot oni. S spoštovanjem sem gledal njil.ovo orožje — prvič v življenju sem videl angleško brzostrelko. Tovariš Taufer Slavko, ki je pozneje padel, je vsakogar od nas vpisal v svojo evidenčno knjigo — meni je dejal, da bom moral ostati na terenu, kjer bom delal v tehniki »Rudar«. Zal mi je bilo, ko sem se drugi dan poslovil od tovarišev, ki so odhajali naprej v bojne edinice — tudi sam sem si želel čim-prej v borbo — toda, tudi pisana beseda je bila za časa vojne zelo pomembna in z ,vso vnemo sem se lotil naslovne strani radio-poro-čil poleg tega sem pa še istega dne na matrice narisal partizana, ki je razkoračen zagnal nemško rečno bombo na sovražnika. Ker tehnika »Rudar« takrat ni imela ciklostila, smo stvari. ki smo jih morali natisniti. tiskali na »koži«. Tu je prišlo v poštev kemično črnilo, odtisi pa so bili modre barve. Več kot štiristo komadov ni bilo mogoče natisniti. Zato smo običajno tiskali radio-poročiia v tri-stopeldesetih izvodih, raznovrstne letake, parole partizanske -pesmarice in podobno pa v štirih izvodili Ves ta material je navadno takoj po izgotovitvi preko zveze prišel v dolino in s tem je bilo omogočeno, da so bili noši ljudje popolnoma točno obveščeni, kakšer je resnični položaj na tedanjih frontah Ves material ki je bil potreben za nemoteno delo v tehniki, je prijel iz doline in tehnika je bila vedno bogato založena s pisarniškim papirjem, kemičnim črni],om za pisanje in risanje, imeli smo pa tudi skoraj čisto nov pisalni stroj manjšega formata znamke »Erika«, ki je bil za partizane zelo pripraven, ker ni bil težak in smo ga navadno nosili s seboj, tako da je sočasno služil tudi za pisanje dopisov našega terenskega odbora v vse smeri Slovenije. Torej nekako tako je izgledala kulturna stran moje začetne parti-zanščine. Prav gotovo bo bralce zanimalo, kako sem se počutil prvič na straži. Bilo je prve dni mojega bivanja na Požarjih. Takrat smo terenci z nekaj novinci prenočevali na skednju Kovačičeve kmetije. Razumljivo je bilo, da smo imeli tudi stražo. Po navadi so se za stražo tovariši javili prostovoljno. Jaz sem se javil za stražo cd prve do tretje ure zjutraj. Čudovito lepo je bilo zaspati v senu in prav nič dobre volje nisem bil, ko me je kolega sredi noči prebudil, mi izročil italijansko »ta kratko« puško, naboje, ročno uro in žepno baterijo. Stražarsko mesto je bilo takoj pred stajo. Tako dolgo, dokler se mi je dozdevalo, da je kolega, ki me je p-re-budil, še buden, sem se počutil še kar varnega. Čez nekoliko časa pa sem že kar preveč buljil v črno temo. Bila je popolna tema in minute so se vlekle kakor ura. Nekje med grmovjem je nenadoma nekaj zašume-lo. To so Nemci, sem si mislil. Da bi bolje zaznal, kje se nahaja sovražnik, sem zaprl oči in odprl usta. ker tako, kot sem bral v romanih Karla Maya, človek bolje sliši. Se je nekaj renčalo in še-lesteielo in čutil sem tudi, kako mi bije žila na vratu Čez nekoliko časa se je sovražnik odplazil; sledila je še bolj mučna tišina. Slepil sem za steber stiskalnice za mošt ter z zasenčeno baterijo previdno po-svetil na ročno uro. Ugotovil sem, da še ni konec moje straže, ker je minilo šele dobre pol ure Torej še uro in pol. Že scim bil prepričan, da mi bo straža minila brez kakih večjih dogodkov, ko sem iz smeri Borje razločno zaslišal korake in glasove večje skupine ljudi, Tako> sedaj smo pa tam! Ali so naši ali sovražniki? Kako vesel bi bil, če bi skupina zavila na levo stran in se našemu bivališču ne bi približala. Toda ne. Krenili'so naravnost proti staji. (Se nadaljuje) i M HALILAGIC ZAPUŠČA NK RUDAR! 'VeStii Popularni trboveljski nogometaš, drugo uvrščeni na lestvici strelcev v SNL, standardno desno krilo trboveljskega Rudarja Sulejman Halila-gič-Sulje te dni (skupaj z Otmarjem Pajerjem) v središču pozornosti zasavske nogometne javnosti. enostavno ni □ □ 0 TRBOVLJE — V dnevnem 8 časopisju zasledimo niz 8 (ne) uradnih in za lase pri-8 vlečenih vesti o prestopu 8 Halilagiča ;n Pajerja, teh 8 dveh odličnih zasavskih 8 nogometašev k NK Kladi-8 var Celje — moštvu, ki bo 8 letos tekmovalo v II. zvez-8 ni nogometni ligi kot tretji 8 predstavni; Sloven je. 8 Obiskali smo Halilagiča in 8 vse, kar nas je zanimalo 8 — tudi izvedeli! tvojim presto- Kako je s pom? — 2e v začetku julija sem na željo NK Kladvar iz- Celja podpisal pristopno izjavo in vrnil Rudarju opremo, kajti prihodnjo sezono bi želel igrati v II. zvezni ligi. Kam vse so te vabili? — Že po derbiju Rudar : Kladivar (0:2) šeni dobili prve ponudbe Celjanov oz. NK Kladivar. Nekaj časa se je živo zanimala zame tudi Olimpija. In vse dokler so bile v Trbovljah realne možnošti za osvojitev prvega mesta v SNL, nisem mislil na prestop. Zakaj zapuščaš NK Rudar? — Pri Rudarju sem od 1961. leta. Prej sem štiri leta igral za ljubljanskega drugoligaša Odreda. Nekaj dni sem nastopal tudi za barve zagorskega Proletarca. Reči pa moram, da se ni v teh treh letih mojega igranja pri NK Rudar ni nič bistveno spremenilo. Večno drugi ali celo slabši je bil Rudar, predvsem zaradi neurejenih pogojev za treniranje, pa naj bo to v materialnem ali pa moralnem oziru. Smatram pa, da smo igralci sko- raj vedno dali vse »od sebe« in da že to, kar smo dosegli, treba smatrati kot izreden uspeh. V ilustracijo naj omenim letošnje priprave na spomladansko prvenstvo. Medtem ko so se drugi klubi, ki so računali tudi na prvo mesto v SNL, zbirali m trenirali skupaj, smo se Rudarjeve! — in to le redkokdaj vsi — morali zadovoljiti kar s prijateljskimi srečanji z zasavskimi moštvi. Čudim se tud- dejstvu, da je vsak trener dober le nekaj dni, potem pa vse zlo naprtijo trenerju in pozabijo na svoje napake. Igralcem je treba predvsem nekaj nuditi, potem lahko od njih nekaj pričakujemo. Nisem razočaran sicer, toda to kar sem delal pri Rudarju, n; več hoby, pa kljub temu zahteva celega človeka. iz tega izvira tudi neresnost posameznikov, tako da jih na □ □ □ odločilne tekmo bilo. Se boš vozil v Celje? — Dokler bo žena v službi v Trbovljah, se bom na treninge v Celje moral voziti. V Celju bodo poskrbeli za službo in stanovanje, prav tako tudi za ženo in ko bo to vse urejeno, se bom — se razume — preselil v Celje. Kajti II. zvezna liga je vse kaj" drugega kot tekmovanje v SNL. Kdo od Rudarja bi še lahko Igral v II. zvezni ligi? — Zraven Otona Pajerja, ki je tudi že podpisal pristopnico za NK Kladivar, bi lahko igrali skoraj vs; igralci Rudarja tudi v višjem tekmova-nju. Mislim pa, da bi trenut- S no lahko z uspehom nastopali — v II. zvezni ligi Bostič, Breznikar in vratar Ahlin, seveda z resnimi predpripravami. Tvoja prognoza za uvrstitev predstavnikov Slovenije v II. zvezni nogometni ligi? . — Maribor na vrhu ali tik pod vrhom, Olimpija bo »pristala« na lestvici nekje do četrtega mesta, medtem, ko bo Kladivar — po mojem mnenju — osmi ob zaključku tekmovanja. _ F. SPAREMBLEK ii ii ii nm n inrM if □ □ □ D TRBOVLJE. — Mladi nadarjeni rokometaš Rudarja Janko Dornik je z uspehom zastopal Slovenijo na prvenstvu republik v Črni gori (Kolašin). Izredno dobra igra ga je »uvrstila« tudi v mladinsko državno reprezentanco. NIS. — Niški rokometaši (Železničar), ki so bili drugi na kvalifikacijskem turnirju v Trbovljah, so postali H. član zvezne rokometne lige, potem ko so premagali Dubo-čico (Leskovac) v povratni tekmi z izdatno razliko v golih 17:8. ŠKOFJA LOKA. — Spominske kolesarske dirke v Škofji Loki so se udeležili tudi hrastniškl kolesarji. V Hrastnik so prinesli pokal, ki so ga prejeli za prvo mesto v ekipni konkurenci, medtem ko so posamezniki: Majes, Železnik in Povh za odlično uvrstitev med posamezniki prejel! praktična darila. TRBOVLJE. — Tudi letos je bil tradicionalni prijateljski dvoboj v balinanju med Strojno tovarno Trbovlje ln Metalno Maribor. Zmagali so Mariborčani, in to pri obeh moštvih (A ln B); rezultata sta 13:7 ln 13:8. Najboljši pri STT je bil tolkač Jože Sore ln balinar Vili Ameršek. avtomehaniki so ob svojem TKBOVt-JE. — Šoferji ln prazniku organizirali prijateljsko nogometno tekmo Trbovlje — Zagorje. Trboveljčani so bili bolj Iznajdljivi ln so zabili pet golov, Zagorjani pa so ■* štirikrat zatresli mrežo rboveljsklh šoferjev ln av.omehanikov. Tm ZAČELO SE JE TEKMOVANJE V REPUBLIŠKI PLAVALNI LIGI Zmaga Rudarja v Kopru Antona vam DRAKSLERJA ml. Mimogrede sem »skočil« v dom TVD Partizan v Zagorju. kjer sem pri treniranju ženske mladinske vrste tega društva »zalotil« 22-letnoga študenta ekonomije iz Zagorja ob Savi - ANTONA DRAKSLERJA, ml. Tončl (kot ga kličejo Zagorjan!) že dve let! trenira perspektivno vrsto mladink TVD Partizan Zagorje In prav on je kazal prve elemente Marlenkl Kovač — sedaj državni reprezentantki ln pivi asistiral pri mladem reprezentantu Slovenije * — Marlanu Povšnarju. Anton ' Draksler Je v Zagorju znan kot vesten športni delavec ln športnik. # Kdaj sl začel tekmovati? — V letu 195« sem kot mladinec pod vodstvom BaSeljna In l.lvka (vadltel ja takratnih telovadcev) začel tekmovati v te) naporni športni panogi Da sem bil dvakrat član mladinske reprezentance Slovenile se Imam z.ahvalltl predvsem Viliju Livku • Telovadci morajo precej trenirati? - Mladinska vrsta, ki jo treniram, se zber* petkrat na teden po dve url. Včasih sl vzamem tudi več časa in malo pomagam perspektivnemu mladincu PovSnnrjti. iz tega sledi da ves prosti čas prebitem v telovadnici, kar ml ie v Izredno veselje. S Tvoja posebna želja? — Moje edina trenutna želja pri orodni telovadbi je. da bi — kar se da najbolje — usposobil mladinke za republiško reprezentanco (to so Llda Veber. Majda Ule ln Urška Lekše pa tudi Nušo Pirnat, Dragico Bučovec ln Kristo Nedeljko bi rad pripravil do enakega nlvola) • Tvoji ^dopolnilni tportl? — Tudi pozimi, še posebej, ■Imanno redne treninge, toda večkrat sl vzamem čas, da si »privežem dilce« ter se prav rad spuščam po smučiščih. ki jih pri nas ne manjka Poleti se redno »namakam« v vodi in čestokrat tudi skačem vanjo. # Neobvezen odgovor? — Premalo le sti »kovnega .-■motelskega kadra za orodno lelovadbo. zalo tudi le-ta pri nas ni na taki ravni, kot bi morala biti. C. KOPER — V prvem zavrtljaju I. republiške plavalne lige so mladi plavalci Rudarja iz Trbovelj v Kopru zbrali v četveroboju (prvi turnir) največ točk — 7912. Koprčani so zbrali 6813 točk, Ilirija 6596 točk. Ljubljana 11. 5211 točk. Nad 1000 gledalcev je uživalo v zanimivih borbah. Mladi Trboveljčani so ugodno presenetili, saj so zasedli vsa vidnejša mesta v skoraj vseh disciplinah. REZULTATI: Moški: 1500 m: 1. Vidmar (L) 21:44,1, 2. Zule (L) 21:55,2; 100 m prosto: 1. Rejc (L) 1:05,2, 2. Malavašič (R) 1:06,2; 200 m prsno: 1. Jagodič (L) 3:06,^, 2 Detiček PRIREDITVE OB 10-LETNICI TEI (F C.) IZLAKE — V okviru praznovanj ob 10-Ietnlci delovanja Tovarne elektroporce-lana Izlake Je pripravil kolektiv tekmovanja v nogometu, streljanju, plavanju In šahu, na katerih so nastopila moštva Tovarne elektroporcelana, Rudnika rjavega premoga, TEVE — Varnost, Lesno Industrijskega podjetja ln Industrije gradbenega materiala. REZULTATI: NOGOMET : IF-VE — Varnost : 2:5; Tovarna eleklro-porcelana r IGM 24); I.IP : TEI 1:1; UP : Rudnik 2:0; Hudnik : TEI 0:1. Vrstni red: 1. Lesno Industrijsko podjetje, 2. Tovarna eleklroporce-lana 3 R udmk STRELJANJE: (z vojaško puško) 1 Rudnik (187 krogov), 2 TEVE — Varnost (166), 3 TEI (116). ( II' (lil) in IGM (103) PLAVANJE: (štafeta 5x50m) 1. TEI 2,5»; 2. IGM 3,25. (I) 3:13,1; 4x100 m prosto: 1. Koper, 2. Ilirija, 3. Ljubljana II., 4. Rudar; 4x100 m mešano: 1. Rudar, 2. Ilirija, 3. Koper; ženske: 400 m mešano: 1. Kostanjšek (R) 6:46,9, 2. Kočar (R) 6:57,3; 100 m prosto: 1. Vodišek (R) 1:17,5, 2. Koršič (K) 1:19,7; 100 m metuljček: 1. Lenarčič (R) 1:35,0, 2. Petrič (R) 1:38,3; 4x100 m prosto: 1. Rudar, 2. Koper, 3. Ilirija, 4. Ljubljana. Omeniti velja, da bo drugi turnir v I. republiški plavalni ligi v Ljubljani, tretji pa v Trbovljah. ŠAH: 1. Tovarna elektroporcelana (7 točk), 2. Rudnik (5,5), 3. LIP (2,5). ŠPORTNIKI IZ ZAGORJA V DOMŽALAH (f. č.) ZAGORJE — Prejšnjo nedeljo Je bilo v okviru praznovanja občinskega praznika Domžal tradicionalno srečanje športnikov Domžal |n Zagorja ob Savi. Tekmovanj so se udeležili tudi kamniški športniki. V streljanju z malokalibrsko puško so bili najuspešnejši Kamničani (944 krogov) pred Domžalčani (940) ln Zagorjani (735 krogov) Na šahovskem brzoturnirju je bit' vrstni red naslednji: Kamnik 83.5, Domžale 77 in Zagorje ob Savi 30,5 točk. V kegljaškem dvoboju (6x150 lučajev) so podrli Domžalčani 3.187 klinov. Zagorjani pa 3.3^8 klinov. V nogometu pa so bili doseženi naslednji rezultati: Domžale : Kamnik 3:2; Zagorje : Domžale 4:0; Zagorje : Kamnik 2:2. Vrstni red: l. Zagorje. 2. Domžale, 3. Kamnik Omeniti je treba, da sta za Domžale In Kamnik nastopili mestni reprezentanci, za Zagorje pa je nastopilo mošt vo Proletarca. Povratno srečanje športnikov Domžal in Zagorja ob Savi bo v nedeljo. 2. avgusta, v Zagorju ob eavl, prav tako v okviru prired.tev ob občinskem praznku. g Koledarčekg Sreda. 29. julija: MARTA Četrtek, 30. julija: MAKSIM Petek. 31. julija: IGNAC Sobota, 1. avgusta: PETER Nedelja. 2. avgusta: BOJAN Ponedeljek, 3. avgusta: STEFAN Torek, 4. avgusta: DOMINIK Sreda. 5. avgusta: MARIJA Četrtek, 6. avgusta: VLASTA KIVO Kino Delavski dom Trbovlje: 29. in 30. julija ameriški filrn Ba-ster Kiten general; od 31. julija do 3. avgusta italijansko-fran-coski film Roberto la Roka. Kino Svoboda II. Trbovlje: 29. julija italijanski barvni spektakel Rimske device# Kino Svoboda — Zasavje Trbovlje: l. in 2. avgusta ameriški kinemaskopski barvni film Karneval v New Orleansu. Kino Svoboda II. Hrastnik: 29. in 30. julija jugoslovanski film Dve noči v enem dnevu od 1. do 3. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film Severno od Aljaske; 4. in 5. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film Enajst veteranov. iiillM TRBOVLJE Rojstva: Stanislava Pograjc, Dolenja vas 32 — dečka; Angela Drnovšek, Praprcče 39 — deklico; Joža Smrkolj,' Podlipovica 10 — dečka; Jera Dernovšek, Dolenja vas C3 — dečka; Marjeta Primožič, Hrastnik 309 — deklico; Danijela Koporc, Kolovrat 32 — deklico; Ljudmila Gaberšek, Marija reka 58 — dečka; Marija Rems, Loke 21 — deklico; Antonija Lokan, Hohkrautova 44 — deklico; Gizela Sladič, Pra-proče 28 — deklico; Kramžar Vida, Kočevje — dečka; Marija Podlogar. Hrastnik 223 — deklico: Marija Umek, Kolodvorska 16 — dečka; Joža Gojtes, Kopališka 1, Zagorje — dečka. Poroke: Boris Bratina, uslužbenec, Murska Sobota, in Terezija Gruškovnjak, študentka, Crenšovci 40; Albin Sršen, traktorist, Gaberške 21, in Lidija Pirnat, gospodinja. Gabersko 18; Anton Sušnik, rudar. Žabjek 37, in Marija Valerija Kehovin, trgovska pomočnica, Šuštarjeva 8. Smrti: Marija Tržan, roj. Raz-boršek. upokojenka. Kešetova 15. stara 75 let; Marija Paradiž, roj. Strahovnik, upokojenka, stara 84 let; Vojko Pavšek, Zagorje, Kotredež 30, star 38 let; Marija Uran. roj. Brečko, upokojenka, Hrastnik 181. stara 56 let; Bernarda Kavšek, roj. Jamšek, Dobovec H, gospodinja, stara 42 let; Jožeta Soba,, roj. Majcen, gospodinja, stara 68 let: Vinko Ustar. Okrogarjeva 6, Zagorje, upokojenec, star 62 let. Štefanija Fele, roj. Knez, gospodinja, Hrastnik 260, stara 64 let; Ljudmila Krasnič, roj. Korošec, gospodinja, Hrastnik 168, stara 34 let; Aleksander Meznarič, upokojenec, Majcenova 8. star 84 let. LITIJA Rojstev doma ni bilo. Poroke: Martin Mandelj, mizar, Šmartno pri Litiji 13, in Což, delavka, Jevnica 51; Ivan Zavez, delavec, Zalog 164, in Zofija Zibert, delavka, Zalog 164; Ciril Pestotnik. avtomehanik, Vernek 9. in Marija Šinkovec, telegrafistka, Jevnica 22. Smrt: Janez Kolman, upokojenec, Litija, Ponoviška 9. ZAGORJE OB SAVI Rojstvi: Justina Redi, Zagorje — dečka; Marija Debevc, Semnik — deklico. Poroki: Marijan Baričič, elektrotehnik, Podkraj 3, in Silva Gomilar, natakarica, Zagorje. Podvine 5; Viktor Bren, skladiščnik, Selo pri Zagorju 78, in Ljudmila Kovač, medicinska sestra, Trbovlje, Bevško 65. Smrti doma ni bilo. HRASTNIK Rojstvo: Marija Zulič, Hrastnik 68 — dečka. Poroka: Demal Ekič, delavec, Podkraj 70. in Mesudija Zukič, gospodinja. Podkraj 37. Smrt: Marija Senegačnik, Studence 31, stara q9 let. SREDA, 29. JULIJA 18 15 TV obzornik (Ljubljana). 19 30 S poti po Italiji — oddaja za otroke (Beograd). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb). 20.45 Na kraju samem (Zagreb-IV). 21 45 Reportaža (Beograd). 22.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 1915 Včeraj danes, jutri (Zagreb). ČETRTEK, 30. JULIJA 19 15 TV obzornik (Ljubljana). 19 30 S kamero po Afriki — film (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Matjaž Kmecl: Konec afere. TV drama (Ljubljana). 22.00 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 18.30 Serijski poljudnoznanstveni film (Beograd). 22.00 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). PETEK, 31. JULIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Naši sončni dnevi — oddaja za otroke (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb). 20.45 Celovečerni film (Zagreb). 22.15 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 19 15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). SOBOTA, 1. AVGUSTA 20.30 Festival narodnih pesmi In plesov Iz Kopra (Ljubljana). 23.00 Poročila. NEDELJA, 2. AVGUSTA 9.30 Deček iz cirkusa — serijski film (Ljubljana). 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb). 10.30 Asnom — oddaja studia Skopje (Zagreb). 16.00 Castel Gandolfo: Mednarodni skioring (Evrovizi-ja). 17.00 Reportaža z atletskega dvoboja Jugoslavija—Bolgarija (približno 60 minut) (Ljubljana). 19.30 Rezerviran čas (Beograd). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.45 Cik-cak (Ljubljana). 21.00 87. policijska postaja — serijski film (Ljubljana). 21.50 Jazz na ekranu (Ljubljana). 22.20 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 9.30 Deček iz cirkusa — serijski OBVESTILO Uživalce pokojnin obveščamo, da bo povečanje pokojnin v znesku 1500 dinarjev nakazano posebej v začetku avgusta. Navodila o tem so bila izdana taiko pozno, da zavod ni mogel nakazati povečanja skupno s pokojnino za avgust. Povečanja ne prejmejo uživalci pokojnin, Id so zaposleni s polnim delovnim časom. Upokojenci, ki prejemajo pokojnino tudi iz inozemstva, prejmejo povečanje le v sorazmernem delu za delovno dobo v Jugoslaviji. Delovne organizacije naj pri obračunu osebnega dohodka za avgust upoštevajo povečanje otroškega dodatka po 600 dinarjev za vsakega otroka, za katerega prejemajo upravičenci otroški dodatek v polnem znesku. Otroški dodatki, ki se izplačujejo upravičencem v zmanjšanem znesku, se ne povečajo. Zavarovancem, ki bodo na dan 1. avgusta 1964 dobivali nadomestilo osebnega dohodka po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, naj delovne organizacije pripadajoče nadomestilo od tega dne dalje odmerjajo od dosedanje mesečne osnove, povečane za 1500 dinarjev. v Komunalni zavod za socialno zavarovanje Trbovlje z film (Zagreb). 21 00 Serijski film (Beegrad). 22.05 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). PltEKLIC Opravičujem se Jožefi Senegačnik iz Hrastnika, Log št. 324, ter preklicujem vse izjave dane v zvezi z njeno osebo, ker so neresnične ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopka. Franc Volaj Ljubljana, Karlovška št. 4. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta VINKA USTARJA se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje ter vence. Posebna zahvala govornikom, pevcem, duhovščini in, sosedom, ki 'So nam v tem težkem trdnutku priskočili na pomoč. žalujoča družina Usta? fl RT V-Ljubljana Poročna ob 5.15, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18 oo, 23 00 in 24.00. Pozor, nimaš prednosti ob 11.00. Kmetijski nasveti ob 12.15. Vsak dan za vas ob 16.00. Radijski dnevnik ob 19.30. Oddaja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9.05 in 12.05. vsak ponedeljek, četrtek in soboto pa ob 14.35. y ČETRTEK, 30. JULIJA 7.15 Zvočni kalejdoskop. 8.05 Slovenske narodne. 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba. 9.00 Počitniško potovanje od strani do strani. 9.15 Vesele počitnice. 930 Furinnt, mazurka, bolero. 10 1 Z domačih opernih odrov. 11.00 Turistični napotki za tuje turiste 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12 05 Zabavna glasba. 12.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe 13 30 Priporočajo vam 14 05 Slovenske narodne pesim pojo vokalni kvartet bratov Boštjančičev 14 20 Llstt Iz albuma z zabavnimi melodijami. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15 15 Zabavna glasba 15.40 Valčki In polke Iz salona 10.00 Vsak dan za vas. 17 05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — tokrat Iz naše domovine. 18 10 Turistična oddaja 19 05 Glasbene razglednice 20 01) Četrtkov večer domaflih pesmi In napevov 21 00 Literarni večer 31.40 vvolfgang Amadeus Mozart Koncert za flavto In orkester številka 2 v D-duru. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni program JRT — etudlo Ljubljana: posnetki 5. jazz festivala na Bledu. 23.05 Glasbeni mojstri visokega In poznega baroka. PETEK, 31. JULIJA 7.15 Od uverture do finala. 8.05 Majhni zabavni ansambli. 8.35 Mihael Rožanc kot avtor komorne glasbe. 9.00 Pionirski tednik 9.30 Slovenski pevci popčvk. 10.15 Poslušajmo pihalno godbo p v. Rudolfa Urbanetza. 10.35 Naš podlistek — U. Pedomonte: Bodoč) moški. 10.55 Glasbena medigra 11.00 Turistični napotki za (uje goste. 11.19 Pozor, nimaš prednostll 12.05 Zabavna glasba 12.25 Opoldanski domači pčle mčle. 13.15 Obvestila in zabavno glasba 13 30 Priporočajo vam 14 05 Glasbeni avtomat (pester glasbeni spored). 15.15 Zabavna glasba 15 45 Pevski pozdrav Iz Zagicba 16.00 Vsak dan za vas 17 05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe. 18.10 Promenad ni koncert. 19.05 Glasbene raz glednlce. 20.00 Trideset minut v studiu 14. 20.30 Delfski madri-galski zbor poje pesmi raznih narodov. 20.50 Arena za virtuoze — pianist Gydrgy Cziffra. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Plesna glasba. 22.50 Literarni nokturno. 23.05 Iz sodobne slovanske in norveške glasbe. SOBOTA, 1. AVGUSTA 7.15 Jutranja glasbena srečanja. 8.05 Pri skladateljih Borisu Pa-pandopuiu in Marku Tajčeviču. 8.25 Iz koncertov in simfonij. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.15 Stari mojstri — mladi umetniki. 8,30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze. 10.15 Jugoslovanski pevci popevk. 10.35 Pesmt In plesi jugoslovanskih narodov. 11 00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored. 13 15 Obvestila in zabavna glasba. 13.3« Priporočajo vam. 14.05 Pol ure s skladatelji narodno-zabavnih melodij. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 15 40 Poje mešani zbor »France Preševgn- Iz Celja p v. Eda Goršičn 16 0« Vsak dan za vas 17 OS Gremo v kino. 17 35 Vedri uvodni takll 18.10 Z junakoma Massenetove ,Manon* 18 45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice. 20 0« t.cpe melodije. 20.30 Sobotni ve čeri v naših krajih. 21.15 Ples na glasba. 22.10 Oddaja za naš* izseljence. 23.05 Nočni akordi NEDELJA, Z. AVGUSTA 7 15 Narodni domači zvoki; 8 00 Mladinska radijska Igra — Josip Ribičič »Kje je Miško?«; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši: ,Radomir Vujoševlč: Sl človek ali zver; 10.30 Pesmi borbe ln dela; 10.50 Deset minut z orkestrom Cedrlc Dumont; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Lahka glasba; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Obvestila In zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert pri vas doma, 14.15 Ples In rapsodije; 15.05 — 1900 Danes popoldne (Šport In glasba); 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 Rlsto Savin: Cajna punčka; 20.50 Športna poročila; 21.00 Melodije v Izložbenem oknu. 22.10 Godala v noči, 23.05 Nočni komorni koncert. PONEDELJEK, 3. AVGUSTA 7.15 Jutranja glasbena srečanja; 8.05 Igra.nUrenberški harmonikarski orkester 8.25 Tako pojo ln Igrajo v Sofiji: 9.00 Za mlade radovedneže: 9.15 Od pesmice do pesmice; 9.30 Po Češkem, Moravskem In Slovaškem; 10.15 Iz jugoslovanske solistične glasbe; 10.55 Naš podlistek J Baldv-in: Druga dežela. 10.55 Glasbena medigra 1100 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Vsak dan za vas: 12 05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pčle — mčle: 13.15 Obvestila In zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam: 14.08 Poročila: 14 OS Glasbeni avtomat. 15.15 Zabavna glasba; 15.45 Igra pihalni orkester LM: 10 00 Vsak dan za vas 17 05 Poletni sprehodi — obisk v operi: 1818 Zvočna raz- glednica — vokalni ansambel s solisti Latinske Amerike; 18.45 Na mednarodnih križpotih; 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 Revija slovenskih Izvajalcev zabavne glasbe; 20.40 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 S popevkami po svetu; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Po svetu jazza. TOREK, 4. AVGUSTA 7.15 Za dobro jutro lahek spored koncertnih plesov, pesmi ln žanrskih skladb; 8.05 Jugoslovanski pevci popevk; 8.35 Domače polke in valčki; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Josip Pavčič: Narodne pesmi za klavir. 9.30 Četrt ure z am-samblom Jožeta Privška; 9.45 Pozdrav iz Bosne. 10.15 Iz domačih opernih odrov; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti: 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Miljeva Kač: Kako obvarujemo sadno drevje pred kaparjem; 12.25 Malhen koncert lahke glasbe; 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Skladba za trobento Henrika Purcella; 14.20 Avstrijske narodne pesmi; 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek nasvidenje; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri; 18.16 Koncert po željah poslušalcev 20 «6 Trije pozni romantiki; 20.20 Radijska-igra Marjan Marinc: Weekend; 20.57 Lahka glasba z orkestroma Roger Villlams in Mantovanl; 21 20 Glasben) nukturo; 22.10 Plesna glasba; 23 05 Nočni koncert. mm HAZARDIRANJfc IN NAPAD Z NOŽEM (jom) TRBOVLJE — V domu Kluba za vzrejo športnih psov je skupina kvartopircev igrala za denar vso noč. Vmes so seveda tudi pili. Zjutraj, ko so 'se vračali, je MILAN BARO-,V1Č iz Trbovelj, Šuštarjeva 6, vdrl v stanovanje Eme Kukovič na Ojstrem vrhu 22 in Iz kuhinje ukradel kuhinjski nož. Z njim je hotel zabosti /V hrbet ViV ja Remsa >z Trbovelj, Trg svobode 22' Na klic Eme Kukovič se je Rems umaknil in zbežal proti postaji Ljudske milice Trbovlje. Barovič je tekel za njim z nožem v roki. Pri gostišču »Rudar« pa so ga ujeli uslužbenci Ljudske milic^-in to le s težavo, ker se je močno upiral. Hud požar v Litiji (jom) LITIJA — Ponoči 23. julija je izbruhnil požar na stanovanjskem poslopju v vasi Podstrmec 8. Miša, ki je imela slamnato streho, je pogorela do tal, požar pa se je razširil tudi na sosednje gospodarsko- poslopje. Požar je najbrž nastal zaradi slabe napeljave dimne cevi. Škode je okrog 1,800.000 dinarjev. Štiri mesece zapora za tatvino (jom) TRBOVLJE — Za tat-vinorje bil obsojen DJEZAIR ABDIRAMIN1 iz Tetovega, turški državljan. Decembra lanskega leti je vzel sostano--valcema iz sobe v samskem domu v Zagorju bundo in jopico. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece zapora pri tem _ upoštevalo, da je oče dveh" mladoletnih otrok in da je bil že prej kaznovan za podobna dejanja nesreče Na ostrem ovinku v osebni avtomobil t (jom) ZAGORJE — 19. julija letos se je na cesti III. reda na relaciji Moravče — Izlake pripetila ob 12.15 url prometna nesreča. Na ostrem desnem ovinku se je mopedist FERDINAND HOGLlč (24) zaletel v osebni avtomobil LJ 215-38, ki ga je upravljal JANEZ BRATINA (32). Pri trčenju se je poškodoval mopedistov sopotnik JERNEJ KLOPČIČ, škode na avtomobilu pa je za okrog 35. dinarjev. , T— PRETEP IN NAPAD NA MILIČNIKA (jom) TRBOVLJE. — Na proslavi Dneva vstaje slo-, venskega ljudstva na Vrheh je skupina izzivačev ho-- tela pokvariti vzdušje te prireditve. Tako je malo pred šesto uro popoldne VINKO MURN s Partizanskega vrha 21 napadel Marjana Frola iz Trbovelj, ki stanuje na Trgu revolucije 3. (Pripomniti velja, da Murn Frola ni poznal in da Frol ni bil pijan.) Miličnik je skušal preprečiti pretep, zato je odpeljal Murna v službeni avtomobil. Potem pa so navalili na službeni avtortiobil: brata MIRKO in EMANUEL JERMAN s Knezdola 23, ALOJZ GROBLAR in ANDREJ IZLAKAR s Partizanskega vrha 14. S silo so iztrgali Murna iz avtomobila in se spravili celo na miličnika, saj so mu iztrgali gumijevko, še prej pa so ga grobo žalili in mu grozili. Pozneje, ko je miličnik odšel, pa so isti .storilci napadli tudi nekega invalida. Razgrajači so že prijavljeni pri sodniku za prekrške in jih čaka zaslužena kazen. s sodišča O s sodišča H,s so v \ v \ v ■<> v RAZPIS SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK razpisuje prosto honorarno delovno mesto hišnika v Domu izven-armadne Vzgoje v Hrastniku št. 220. Interesenti naj se pismeno priglasijo Skupščini občine Hrastnik, Odseku za narodno obrambo, najkasneje do 15. avgusta 1964. INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA STROJNE TOVARNE TRBOVLJE RAZPISUJE natečaj za sprejem 60 učencev v I. letnik šolskega leta Denarna kazen za malomarnost (jom) TRBOVLJE. — IVAN ARANDJELOVAC lz Sremske Mitroviče je bil pred občinskim sodiščem v Trbovljah obsojen na denarno kazen 5000 dinarjev zaradi kaznivega dejanja — ogrožanja javnega prometa. S Trojan proti Zagorju Je vozli tovornjak, ki se je prevrnil zaradi slabih zavor. Materialne škode je za okrog 450.000 dinarjev. Sodišče je upoštevalo dejstvo, da bi kljub slabim zavoram lahko preprečil nesrečo. RAZGRAJAČA V GOSTIŠČU Ukradel je obleko (jom) TRBOVLJE — HUSEIN MAJDANHIČ iz Banje Luke je bil obsojen na tri mesece zapora pred občinskim sodiščem v Trbovljah, ker je v samskem domu v Zagorju okradel sostanovalca. Ukradel mu je obleko, čevlje, zimski plašč In šal ter odpotoval- domov v Banja Luko. Ukradene stvari so bile vredne okrog 45.000 dinarjev. VLOM V HRASTNIKU (Jom) HRASTNIK — V noči od 22. do 23. julija je neznani storilec vlom i v trafiko pri Steklarni Hrastnik. Ukradeni predmeti so vredni okrog 200.000 dinarjev. Storilca še iščejo. Leto dni strogega zapora (jom) TRBOVLJE — VINKO GRACAR, nekvalificirani delavec brez zaposlitve, je vzel Jožefi Sušnik v njenem stanovanju v Trbovljah iz nočne omarice 13.300 dinarjev, zato je bil kaznovan s kaznijo enega leta strogega zapora. Sodišče je upoštevalo kot ob-teževalno okoliščino njegovo prejšnje kaznovanje In nagnjenje k tatvinam ter dejstvo, da je obkradel svojega bližnjega sorodnika, ki mu jo nudil stanovanje In da je ta sorodnik stara bolehna žena. FOTO ZAPISEK 1964/65 Pogoji za sprejem: • dopolnjeno 15. leto starosti, • dokončana osemletka in • da je kandidat zdrav in sposoben za kovinarski poklic. Lastnoročno napisani prošnji, kolkovani s 50 dinarji državne takse, je priložiti: 1. zadhje šolsko spričevalo in mnenje osnovne šole o sposobnosti in nagnjenosti učenca, 2. rojstni list in 3. zdravniško spričevalo. Sola izobražuje za poklic strojnega ključavničarja in kovinostrugarja. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta. ' V primeru večjega števila prijavljencev (kot je razpisanih mest) opravljajo kandidati sprejemni izpit iz slovenskega jezika, matematike in psiho-tehničnega preizkusa. v Prošnje sprejema tajništvo zavoda do 31. avgusta. Nekolkovanih prošenj in prošenj brez potrebnih dokumentov ne bomo upoštevali, marveč smatrali, da kandidat ni vpisan. Internata ni! Vse pptrehne informacije daje uprava1 šole, Trbovlje — Novi dom 60, telefon 80-213. □naDDaDDannaannDaaoDDanaDDDDaciDDnDDaDanč' (jom) TRBOVLJE — Dne 15. julija dopoldne sta se opila v gostišču doma Svobode Zasavje 27-letni MIJO POSLEK iz Trbovelj, Nasipi 4 in 28-let-nl EDVARD KUNST1Č lz Trbovelj, Savinjska 9. Tam sta pijana razgrajala in metala po tleh kozarce z vinom. Zaradi tega so poklicali uslužbenca postaje Ljudske milice Trbovlje. Razgrajača sta se mu uprla in ga celo fizično napadla. Povod za vse to pa je vsekakor točenje alkoholne pijače že vinjenim gostom. Za pppdajo knjig dobro vpeljane založbe IŠČEMO SPOSOBNEGA HONORARNEGA AKVIZITERJA ZA TRBOVLJE. Ponudbe pošljite na upravo »Zasavskega tednika«. Službena pot je našega reporterja zanesla tudi na Mrzlico nad Trbovljami, kjer je njegovo pozornost vzbudil večji razpeti dežnik. Poklicna radovednost ga je pritegnila na vrh hriba, kjer je tudi ugotovil, da je to geodetska ekipa za triangulacijo iz Beograda, ki le-tu opravlja svoja dela. Zdi se ml, da bo najbolje, da se spet oblečeva, potem naju bodo dedci zopet do golega slekli. »Zakaj dobijo otroci prvi časop is v roke?« J j I »To je popotno življenje, otrok moj,« je rekla Mary Louise. »Ali ni lepo?« SLABŠI SPOL Možje pri cirkusu si žele tipično ženskih žena in sicer v precej sta-omodnem smislu. Tu velja predvsem za Italijane. To sem lahko ugotovila, ko sva se s Paraitom pričela v prostem času redno skupaj zahajati ven. In žene se rade odzovejo tej željL Poročena žena, ki dela pri cirkusu. Je lahko pravkar izvedla najtežji akt v zraku ali je bila pri saltu na vrvi v smrtni nevarnosti, toda kakor hitro Ima svojo točko za seboj, bo postala spet slabotna, brezmočna ženica, ki komaj more sama odgrinjati šotorsko zaveso; brezpogojno se podvrže mnenju In želji svojega moža. Razgovori med poročenimi cirkuškimi zvezdami se večinoma začenjajo z: »Antonio misli, da...« ali »Johnu se zdi.. .* ali »Herman je rekel.« Spočetka sem večkrat vprašala: »Teda kako tl o tem misliš?« »Kdo — jaz?« Sem dobila za odgovor, »No, kot sem rekla, Johnu se zdi...« Tako obnašanje žena, kakor tudi gospodovalno In ljubosumno vedenje mož je bilo zame nekaj novega in prav strašnega. Farailo me je vprašal na primer: »Kje si bila med predstavama?« »V mestu.« »Kako si prišla tja?« »Davson me je vzel v avto.« »Aha! Saj sem vedel. Nisi bila sama!« To je imelo pa tudi svoje dobre strani. K^r na italijanska dekleta do poroke strogo pazijo — po navadi jih varuje družina — si Paralto ni mogel predstavljati, da sem odšla včasih brez varuha. Tako je posta! moj skrbni zaščitnik. »Kako bi se ti mogel preveč približati,« je rekel, »ko vendar nimaš tu mame, da bi pazila nate, nobenega brata, ki bi pazil na tvojo čast, niti očeta, ki bi ga bilo treba prelisičiti! To ne bi bilo fair — sam sebi bi se zdel kot lovec, ki lovi ob prepovedanem času.« Med tem so me že tudi ostali Cristlanijl vzeli pod svoje okrilje. Seveda niso bili na noben način zadovoljni z menoj, ker pa me je Paraito pač že Izbral, sem dobila pravico do njihove moralne podpore. Cosetta je prišla včasih v našo garderobo; nezaupljivo je motrila moje kolegice in me nato vprašala s svojim globokim gospodovalnim gla. som: »Kako se počutiš? Ti je dobro?« In ko sem ji odgovorila: »Hvala, odlično se počutim,« je dvomeče pogledala okrog in rekla: »Ce ti bo katera kaj žalega storila, pridi le h Cosetti!« Hortense in Corguita sta me včasih med obema predstavama odvlekli v veliki šotor in se na vso moc trudili, da bt me naučili stojo, most in kolo — žal brez najmanjšega uspeha. A zaradi tega nista Izgubili poguma. Corguita mi je nekoč zaupala: »Mama meni, da je med vama le prehodna mladostna zaljubljenost, toda ona noče tvegati. Pridi torej in poizkusi še enkrat napraviti most.« NESREČA PRIDE MALOKDAJ SAMA Nekega vročega, soparnega večera smo ostali vsi, ki smo sodelovali pri slonjem baletu, pod baldahinom, ki je vodil do vhoda v glavni šotor ter čakali na znamenje za nastop. Zadušljiva vročina nas je tako prevzela, da nismo niti opazili, da se pripravlja nevihta. Sloni so dvigali ušesa (Se nadaljuje) Seppi je napeto opazoval Ciskine priprave na odhod; s košatim repom je v taktu udarjal po tleh. Takoj, ko je Ciska odprla vrata, jo je ucvrh ven in izginil v temi na dvorišču. Bil je jasen in mil večer. Vendar se mesto še ni umirilo. Ciska je med potjo mislila na kamnoseka Mihaela Bruggerja. Njemu so bila mesta prehrupna. Mili je nagubala čelo, ko je opazila, da spremlja Cisko tudi mali Seppi. »Si ga morala pripeljati s seboj?« je jezno vprašala. »Seppija je strah, če je sam doma,« ji je ta odgovorila. »Tu bodi, v predsobi! Lezi!« mu je ukazala ter ga pogladila po pametni glavici, ko je, obotavljaje se, legel ter pri tem obtožujoče dvigal k njej svoje črne očke. Mili je bila odlična gospodinja. Njeno stanovanje je bilo vedno tako vzorno pospravljeno, da si je Ciska komaj upala stopiti na bleščeč parket. Milin preiskujoči pogled je premeril sestro od nog do glave. »Si vendar enkrat spodobno oblečena.« je pripomnila. Sama je bila ogrnjena v široko nabrano domačo haljo po zadnji modi. Lahko valovite lase je nosila na sencih spete s črnima žametnima pentljama. Izpod halja pa so kukali prav taki copatki. V rožasti luči stoječe svetilke ni bila videti starejša od dvajsetih let. Cajna mizica je bila vabljivo obložena z nežnim porcelanom,, srebrom in pisanimi prtiči. V sobi je bilo čutiti sladki vonj šestih žametno rdečih vrtnic, ki so krasile kristalno vazo na bleščeči komodi. Ciska ni slutila, da si je hotel z njimi Andi spet pridobiti Milino naklonjenost. Zdaj šele ga je opazila. Zazdelo se ji je, da je imel Brugger prav z vsako besedo, ki jo je izrekel o njem. Pozdravila sta se kot tujca. Miline oči so švigale od enega do drugega. »Kaj pa je z vama,« je hinavsko vprašala »pa se nista mogoče skregala?« Ciska se je spustila v ponujeni ji naslonjač. Z užitkom je spila močan čaj in pričela nato brez misli krotiti svojo lakoto z Milinimi keksi, ki so bili glazirani ter okrašeni kot za razstavo slaščičarskih izdelkov. »Videti je, da še nisi večerjala,« je pripomnila Mtfl, ki se je zaradi Andija premagala, da ni potegnila keksov izpred svoje lastne sestre. »Ali naj ti scvrem nekaj jajčk?« »Ne, hvala, sedaj sem sita,« je ta odvrnila ter poškilila proti Andiju, ki jo Je s svojim ledenim" molkom spravljal ob živce. Počasi se je dvignil s klavirskega stolčka v ozadju sobe, prišel bliže in sedel Ciski nasproti. »Počakajta, takoj se vrnem,« je zagostolela Mimi, preden je odhitela v kuhinjo. Andi je ni niti slišal. Mrko je gledal svojo zaročenko in jo vprašal: »Kje si bila ves včerajšnji dan?« »Sam veš, zakaj sprašuješ?« je odgovorila, ne da bi ga pogledala. »Kaj sam ve?« je vprašala Mili, ko je prihitela iz kuhinje, sedla med njiju ter se pričakujoče naslonile nazaj. »Da sem bila na Bodenskem jezeru ... « »Pa menda ne pri otroku,« je ogorčeno zaklicala Mili. »Tako torej,« je rekel Andi, »čeprav sem tl izrecno prepovedal.« »Sedaj vidiš, da sem imela prav, pa mi nisi hotel verjeti,« se je obrnila Mili proti Andiju. »Ti še ne poznaš njene neverjetne trmoglavosti tako kot jaz.« /• Andijev bledi obraz je zardel od jeze. »To je bilo skrajno neodgovorno od tebe!« se je jezno zadrl nad njo. »Zakaj se vmešavaš v stvari, ki te nič ne brigajo?« > »Tvoj otrok me torej nič ne briga?« »Ce si naščuvala name otrokove sorodnike, boš sama nosila posledice. Če bom moral plačevati alimente za vsa leta nazaj, seveda ne bo nič z najino poroko. Kako bi le mogel plačevati za otroka in povrhu še vzdrževati ženo!« Sedaj pa je bilo Ciski dovolj. Nagnila se je prek mize in zaklicala: »Mene ti ne bo treba vzdrževati, ker sem si in si bom tudi v bodoče sama služila denar.« (Se nadaljuje) , NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Sprva še do konca tedna brez bistvenih sprememb, v prihodnjem tednu pa bo spremenljivo oblačno vreme. Možne so tudi krajevne nevihte. Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik. Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Za 22. julij — dan vstaje slovenskega ljudstva — je pri graditeljih nove Zasavske ceste — pri pripadnikih JLA — gostovala rudarska godba iz Zagorja. Na sliki: med nastopom. Obširen program dela (Nadaljevanje s 1. strani) Tako bodo pripravili področna posvetovanja komunistov v občinskem merilu in v okviru rudniškega in tovarniških komitejev ZK; pregledali bodo izvrševanje proizvodnih nalog 'za letošnje prvo polletje in aktivnost subjektivnih sil; analizirali bodo notranjo graditev ZK, razpravljali o izko-iriS'enosti p ozvodnih kapa-v delovn h organizacijah ter o nekaterih idejnih problemih na področju samoupravi unja Kot računajo, bodi- v septembru razpravljali o o.nutku novega statuta Zveze komunistov Jugoslavije in ocenili področja posvetovanja komunistov; v mesecu oktobru pa bodo govorili o materialih za Vlil. kongres Zveze komunistov Jugoslavije ter o pripravah na konferenco organizacij ZK. V vsem prihodnjem obdobju pa bo Občinski komite ZKS Trbovlje posvetil posebno pozornost prizadevanjem za boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, nadaljnjemu razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja ter odnosom na relaciji delovne organizacije — komuna. Omeniti še velja, da bo ObK ZK Trbovlje v času do oktobra pripravil posvetovanje ko- munistov, ki delajo v šolstvu, zdravstvu, na področju terciarnih dejavnosti, na področju preskrbe, v organizacijah SZDL, v Zvezi sindikatov, posvet tehnično — ekonomske Inteligence, posvet komunisov v samoupra n h organih in posvet o nekaterih vprašanj h v zvezi s kachovsko politiko Rudniški kom.te ZKS in tovarniški kom tej.i ZKS pa bodo zraven tega pripravili še posvetovanja s člani ZK, ki delajo v sin i kalnih organizacijah, v organizaciji ZMS v samoupravnih organih in posvetovanja komunistov tehnično — ekonomske inteligence Razlike u cenah so tudi v Zasavju postavite vsa vprašanja v zvezi s tem v središče razgovorov. Pa ne zgolj zaradi samih razlik. marveč tudi zaradi vseh «botrov", ki so še po svoje prispevali k temu zvišanju. Zato tudi ni čudno; da smo glede preskrbe z živili in razlike v cenah preleti tudi u naše se pomenkovali tudi o razlikah v ceni. Povedala sem ji za cene v Zagorju in ob koncu, ko sva jih primerjali, sem morala tudiv ugotoviti, da so v večini cene v Zagorju pri mnogih artiklih viš/e od trboveljskih. Samo to b' -oda vedelo -V Se govorimo o cenah, ■PliiiillF Naši osnovni ekonomsko -politični cilji Zvezni izvršni svet je na svoji seji 15. julija 1964 v načelu sprejel pred-osnutek resolucije za sestavljanje družbenega plana Jugoslavije za razdobje 1964-1970. Zvezni izvršni svet meni, da je ta prenačrt resolucije lahko osnova za Široko javno razpravo o osnovnih vprašanjih gospodarske politike in o smernicah za sestavljanje družbenega plana Jugoslavije v obdobju 1964 do 1970. Zvezni izvršni svet pričakuje, da bodo v razpravi o prednačrtu resolucije aktivno sodelovale delovne organizacije, družbene in politične organizacije, ustrezna telesa in organi družbenopolitičnih skupnosti, strokovne in druge organizacije in čim večje število naših občanov. Upoštevajoč velike spremembe v dosedanjem družbenem in gospodarskem razvoju, doseženo raven gospodarske razvitosti naše dežele, potrebe nadaljnjega razvoja sistema družbenega samoupravljanja in stalnega širjenja njegove materialne osnove kakor tudi objektivne tendence našega gospodarstva ter • upoštevajoč izoblikovana politična gledišča in sklepe/ o osnovnih konceptih našega nadaljnjega družbenega razvoja." so naši osnovni ekonomsko-poli-tični cilji v naslednjem obdobju: • zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi, • povečanje družbene • produktivnosti dela, # povečanje izvoza in bolj Intenzivno vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno gospodarstvo in delitev dela ter # pospešitev razvoja nezadostno razvitih območij. V naslednjem obdobju mora biti k uresničevanju teh ciljev usmerjena aktivnost vseh delovnih organizacij, družbeno-poli-tičnih skupnosti ter družbenih in političnih organizacij. Omenimo naj, da je zvezna skupščina naložila zveznemu izvršnemu svetu in njegovim organom za planiranje, da v skladu s postavkami iz »Pred- osnutka resolucije o smernicah za sestavljanje družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1964 do 1970« proučijo in predlagajo v planu za neposredno prihodnje obdobje kakor tudi v 7-letnec.n planu tiste rešitve, ki zagotavljajo optimalne možnosti za skladen gospodarski razvoj, za najhitrejše naraščanje narodnega dohodka in uresničevanje drugih ciljev, postavljenih v Predosnutku resolucije. Zvezna skupščina je pozvala tudi delovne organizacije in njihove organe upravljanja kakor tudi družbeno-politične skupnosti, naj imajo pri sestavljanju svojih programov in planov pred očmi postavke te resolucije, upoštevajoč zlasti realnost teh planov in programov ter potrebo, da morajo biti razvojna politika in posamezne oblike potrošnje v skladu s sredstvi, s katerimi razpolagajo Sicer pa je sestavljanje planov delovnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti splošna družbena naloga, ki naj ji vse družbene in politične organizacije posvetijo vso pozornost ter s svojim aktivnim političnim stališčem pripomorejo k uresničevanju ciljev, postavljenih s »Pred osnutkom resolucije o smernicah za sestavljanje družbenega plana Jugoslavije za razdobje 1964 do 1970« ZADNJI ŠPORTNI DOGODKI uredništvo pismo gospodinje M Z. (Z Zagorja, ki pravi med drugim tudi tole: aPredvsem se človek upravičeno lahko u jezi, če na primer dan pred praznikom, kot j- bd 22. julij, ne dobi v celem Zagorju niti krompirja, zelenjaiie tn tudi ne sadja. Sprašujem se. kje je tisto staro trgovsko pravilo: vse za zadovoljstvo potrošnika. In ko sem spraševala za vse omenjene prehrambene artikle, sem lahko videla le flegmatičen obraz prodajalke, ki je dahnita tisti preprosti (in idl prepogosti') stavek: NIMAMO. Če bi ta .nimamo' dala v lonec, se prav gotovo nihče ne bi najedel. Pa tudi nekaj drugega se sprašujem V Trbovljah stanuje namreč moja dobra prijateljica in ko sem io pred dnevi obiskala, sva zakaj je taka razlika, m bi tudi rada Izvedela, kdo je temu kriv. Ne čudim se, če je ta problem tako tudi vzrok mnogim negodovanjem. Upravičeno!« In še naše vprašanje: KAJ MENIJO O TEM ODGOVORNI? Pridružujemo se mnenju gospodinje M. Z. iz Zagorja in pričakujemo odgovor. Pa tudi. kaj menite o tem ostali potrošniki, še posebej gospodinje, ki se iz. dneva v dan srečujete s temi problemi. Naš članek ni le »kritikarstvo«, marveč naj prizadeti pomislijo na pregovor: Na napakah se učimo, ne pa. da se učimo napak od drugih' ODBOJKA Mladina Trbovelj je organizirala prijateljsko srečanje s pripadniki JLA — graditelji nove Zasavske ceste — v odbojki. Na igrišču Partizana v Trbovljah so bili uspešni domačini, ki so zmagali z 2:1 NOGOMET Na pomožnem igrišču Rudarja je moštvo JLA izgubilo srečanje s 5:0 (2:0) z enajsterico mladih, večinoma neregistriranih nogometašev. Goli: Deželak 4. Mak 1 Sodnik Vi rt — odličen i I »ZASAVSKI IKIJNIK« Irbovlje Uredništvo m uprava: Trbovlje, Trg revolucije II II - telefon 60 191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah HO IVMN-I — Naročnina: posamezna številka ŽO dinarjev, mesečna b0 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 460 dinarjev in lelna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stovek, klišeji in Kak f P »Mariborski tiske. Maribor.