PoStnina plačana v gotovini
Ur«cJništvo in uprava: Beethovnova ulica štev 6 - Čekovni račun štev. 17.152	-	Izhale	mesečno	-	Nnročnina:	Letno	20	din,	polletno	10	din
Srečno novo leto 1940
želita vsem naročnikom, insernitom in čitutdjem
K\TAT. ».SLOVENSKE BESEDE"
Dr. Dinko Puc:
Nič malodušnosti!
Brez vere v moč demokracije si ni mogoče
zamisliti pravičnega sožitja med narodi
Življenje je res nepretrgan boj. Borba za obstanek je značilna za vso prirodo. V neurejenem svetu se bori vsaka bilka, vsaka cvetka za svoje življenje, vsako živo bitje se skuša uveljaviti s tem, da izpodriva in ubija svojega tekmeca. Mors tua — vita mea: tvoja smrt je moje življenje. To je pravilo, ki ga je izvajalo človeštvo v prvih početkih svojega bitja in ki ga uporablja tudi danes tako imenovani kulturni človek brez sramu, da bi opravičil svojo pohlepnost po tujem, svoje imperialistične cilje in željo po oblasti. Metode Timurlenka so danes zopet v polni veljavi. Zato ni čudno, ako se porajajo danes preroki, ki uče, da je vojna normalno stanje človeštva, mir pa le nenaraven odmor. Živimo žalibog v časih, ko politika uporablja tudi filozofijo v propagandne svrhe, da zaslepi človeštvu pogled na pravo pot in mu jo zapre.
Kljub vsemu temu pa je ta nank zgrešen, kajti boj za obstanek velja le tam, kjer sc prirodne sile bijejo v neurejenem stanju med seboj. Toda človeški duh, ki je v tisočletnih borbah podjarmil svet in prirodo, jo je več ali manj uredil in usmeril k gotovemu cilju. V od človeka osvojenem svetu bi ne smelo biti več kaosa in močnejši bi ne smel ubijati šibkejšega. Plevel ne sme več izpodrivati žita, volk ne sme več trgati jagenj in tudi najšibkejše človeško bilje ima pravico do življenja, hrane, strehe. V takem svetu bi ne smela več zmagovati sila, marveč duh pravice in predvsem socialne pravice, ki v enaki meri upošteva interese vseh slojev in vseh narodov.
Da, tudi vseh narodov. Ne priznavamo, da bi imel en kulturni narod večje pravice kakor drugi. Razlike bi se mogle delati morda z gotovo upravičenostjo samo med kulturnimi narodi na eni strani in nekulturnimi narodi — divjaki na drugi strani, če taki narodi dandanes sploh še eksistirajo. Večkrat namreč vidimo, da so tisti narodi, ki se štejejo med najbolj kulturne, čestokrat bolj barbarski in bolj nečloveški, kakor so bili kdaj najbolj divjaški narodi. Skoro se dozdeva, da je kultura že prešla svoj višek in da se vrača del človeštva k svojemu izhodišču, — v prve početke svoje barbarske zgodovine.
Prežalostno bi bilo, če bi zmagal nauk o nujnosti vojskovanja in o pravici močnejšega, da zatira šibkejšega, — pa četudi samo začasno. One generacije človeštva, ki bi bile obsojene živeti pod takim režimom, bi ne bile zavidanja vredne. V časih, v katerih se kaznujejo misli, v katerih izgublja človek zaradi misli ali vere ali jezika svoje socialno stališče, svoje imetje, svojo domovino ali celo življenje, v takih časih niti tistim, ki izrabljajo svojo moč, ne more vzkliti prava sreča in tisto notranje zadovoljstvo, ki ga more doseči le človek, zavedajoč se, da ni nikomur prizadel krivice.
Danes se čuje kot zasmeh božični glas: Mir ljudem na zemlji! Skoro dve tretjini vsega človeštva sta že v krvavi borbi. Ostala tretjina s strahom čaka, kdaj bo potegnjena v vrtinec. Ali naj zaradi tega pustimo vse svoje ideale, ali naj zavržemo vsako nado, da se bo tudi človeštvo kdaj spametovalo? Ne! Še verujemo v možnost take organizacije človeštva, ki bo i z -kl j učevala vojne, še verujemo v možnost take preureditve človeške družbe, da ne bo nikomur treba iskati razširitve njegovega življenjskega prostora, ker bo prostora in kruha dovolj za vse!
Bolj kot kdaj verujemo v odrešilno moč demokracije zato, ker smo trdno prepričani, da le demokracija more biti vir pravice, vir svobode, enakosti in bratstva. Ne smemo misliti, da je demokracija na umiku, ker se večina človeštva nahaja danes v borbi. Ne smemo pozabiti, da se velik del bori ravno za cilje demokracije in za to, da bi zagotovil mir človeštvu in svoboden razvoj v okviru socialno pravičnih zakonov.
To nam daje vso nado v končno zmago naših idealov. Kajti če je kdo prišel do tega, da se mora v obrambo miru posluževati tistega sredstva, ki ga najbolj obsoja, to je vojne, potem je sila prihitela do vrha. Če moraš napram nasilnemu sosedu braniti svojo posest s silo, je to dokaz, da si odločen vse storiti, da ohraniš svoj dom. če človeštvo danes brani z orožjem v roki mir in svobodo svojo, nam je ta odločnost porok, da bo naposled le zmagala ideja miru.
V	zgodovini človeštva vidimo, da je bilo vse mogoče. Zato je mogoča tudi v bodočnosti vsaka stvar. Mogoče bo potrebno, da bomo tudi mi še morali braniti svojo domovino in svojo lastno svobodo. Zaenkrat pogled v bodočnost vsaj za leto 1940. ni rožnat. Potrebno je spričo tega, da smo i duhovno i materialno pripravljeni, da stopimo na junački mejdan, če bo usoda to od nas terjala.
V tem primeru bomo storili vse, kar je mogoče, da bo zmagala ideja pravice, ideja samoodločbe narodov, ideja demokracije, — prav tako kakor smo delali to v svetovni vojni.
Toda napačno bi nas razumel, kdor bi sklepal iz tega, da smo pesimisti in da računamo na to, da bomo tudi mi v najkrajšem času v vojni vihri. Ravno nasprotno, uverjeni smo, da se bo posrečilo obvarovati našo domovino pred vojno. Toda zahtevati moramo, da je naš narod pripravljen za vsak primer. To zahtevo stavljamo vladi, vojski in vsem političnim strankam, ki so v prvi vrsti odgovorne za to, da bo narod pripravljen.
Če vsak teh činiteljev stori svojo dolžnost, moremo mirno gledati tudi v bodočnost leta 1940. Mi sami pa ne smemo nikdar izgubiti vere v naše ideale in nade v pravilno rešitev sedanjega konflikta.
Dr. M. Korun:
Bilanca notranje politike
Politična svoboda in volitve bodo pokazale kaj narod misli in hoče
Ob koncu leta, ki ravnokar tone v večnost, polagamo bilanco naše notranje politike v državi in doma v Sloveniji, kakor to dela vsak skrben gospodar.
Najpomembnejši in edini dogodek, ki ga knjižimo med aktive, je sporazum s Hrvati. Ni važno, zakaj je do sporazuma prišlo; ali ga je rodilo pravo in globoko spoznanje da more Jugoslavija izpolnjevati svojo zgodovinsko nalogo samo. če je urejena v sporazumu med Hrvati, Srbi in Slovenci, ali so morda zunanjepolitični dogodki izsilili nekaj, česar bi v normalnih razmerah ne bilo.
Sporazum s Hrvati je torej postal dejstvo in bo to dejstvo tudi ostalo. Mi smo sporazum pozdravili, ker smo ga vedno želeli in se zanj borili iz ljubezni do naše države, v kateri vidimo edino garancijo za državno politično svobodo nas Slovencev, Srbov in Hrvatov.
S sporazumom med Hrvati je napravljen šele prvi, četudi najvažnejši in najtežji korak k notranji reorganizaciji države, ki mora priti, če nočemo ostati na pol pota in tvegati, da bodo za zadovoljnimi Hrvati prišli nezadovoljni Slovenci in Srbi. Ne spadamo med tiste, ki se boje za državo, če bo šla po začeti poti do kraja.
Drugih pomembnih aktiv naše notranje politično življenje v preteklem letu ne kaže, razen, kdor šteje obljube med aktive. Obljubljena nam je demokratizacija javnega življenja: demokratični volilni zakon, tiskovni zakon, zakon o zborovanjih in
društvih, obljubi »ene so volitve v narodno skupščino, v občine in — če pride do reorganizacije države — tudi v banovinske zbore. Kadar bodo te obljube izpolnjene, bomo njihovo izpolnitev brez pridržka pozdravili, kakor smo pozdravili sporazum. Kdaj bo do tega prišlo, danes še nihče ne ve. Pravijo, da zahteva dobra stvar mnogo časa.
Pri nas v Sloveniji se ni politično življenje v preteklem letu prav nič spremenilo. Kakor je bilo pred letom, tako je še danes. Tisti, ki so bili že prej z njim zadovoljni, so sicer še bolj zadovoljni, kajti njihova zadovoljnost je trajala eno leto dlje, kakor so se morda nadejali, nezadovoljneži pa naj se tolažijo, kakor vejo in znajo. Ostal jim je samo njihov del — upanje na boljše.
To upanje se more izpolniti samo, če pridemo res v čase večje politične svobode. Brez nje bomo životarili naprej, od danes do jutri. Šele politična svoboda in volitve bodo pokazale, kaj narod misli in hoče.
'J.
Mi nismo tega mnenja, ker verujemo, da se samo v svobodi in volitvah pokaže zdrava, ustvarjajoča sila naroda. Kdor te vere nima, ni demokrat.
Verujoč v demokracijo upravičeno zahtevamo, da bo nastopajoče novo leto prineslo izpolnitev danih obljub.
NVI V I IV II
asi zeleznicarji
Zdi se nam potrebno, da razpravljamo tudi nekoliko o železničarjih, ki predstavljajo brez dvoma važen stan našega naroda. Naj predočimo našim čita-teljem predvsem nekaj številk te dokaj številne armade, ki tvori v gospodarskem življenju države važno činjenico. Vštevši z vsemi edinicami šteje celotno uslužbenstvo vseh strok v državi
74.000.	Od navedenega števila je potrebno odšteti 10.000 uslužbencev vseh strok na območju ljubljanske železniške direkcije. Ker je pretežna večina železni-
čarjev poročenih, lahko smatramo, da tvorijo s svojimi družinami najštevilnejši stan v Sloveniji, saj preživljajo s svojimi skromnimi prejemki dokaj številne družine. Mnenja smo, da lahko rečemo, da živi od železnice 70.000 ljudi, kar je brez dvoma lepo število in znaten del našega maloštevilnega naroda. Ni naš namen, da bi se ba-vili s tehničnim ustrojem ter razmotrivali, kako je železnica tehnično oiganizirana. Dobro vemo, da brez kakih motenj v svojem ustroju čestokrat tekom leta
ob raznih prireditvah večjega obsega prepelje ogromne množice 80.000 do 150.000 udeležencev, iz česar sledi, da je železniška služba smotreno organizirana in da jo opravljajo disciplinirani uslužbenci. Vsak posameznik mora vršiti službo strogo po predpisih in je torej kazensko odgovoren. Javnost sicer pozna železničarje, ki se tudi kulturno udejstvujejo, bodisi posamezno ali skupno kot celota. Vendar je potrebno nekaj ukre-i niti. Mnogo perečih socialnih problemov se pojavlja in mislimo, da ni odveč, če priznamo, da je važna in neodložljiva tudi1 rešitev železniškega vprašanja, in sicer: zagotovitev eksistenčnega minimuma vsemu osebju. Spričo porasta cen najosnovnejših živil je potrebno zvišati plače, in to ne samo v izvršilni službi, temveč celotnemu osebju. Od zadovoljnega železničarja smemo pričakovati vestnega vršenja odrejenega dela na vseh področjih udejstvovanja.
Odločujoči činitelji naj imajo zavest, da se pereči socialni problem ne da rešiti zgolj z lepimi besedami, obljubami itd., temveč zgolj z dejanji.
Slovenski železničar je od odločujočih činiteljev in visokih osebnosti sicer prejel razne pohvale in priznanja za svoje naporno in odgovorno delo za splošnost, vendar je doslej večina njegovih želj in zahtev — nerešenih. Organiziran je bodisi politično ali strokovno, vendar je na žalost treba priznati, da se ga spomnijo najrazličnejši — tik pred volitvami. Zato smo mnenja, da železničar ne bi smel biti privesek te ali one politične stranke, marveč zgolj strokovno organiziran — v eni organizaciji, v katero bi spadal sleherni posameznik.
Samo enoten stan, ki ni razcepljen na manjše drobce, je ▼ položaju, da se z uspehom bori za zboljšanje svojega položaja.
Bodimo odkritosrčni vsaj nasproti sebi. Zavedajmo se, dff živimo v izredno važni dobi stisnjeni med velesile na najvažnejšem ozemlju Evrope, spričo česar socialnih problemov ni omalovaževati. Slovenski železničar je po vsej svoji bitnosti in udejstvovanju tesno povezan s svojim narodom, kateremu je storil že predragocene usluge. Spomnimo se na primer samo na razpad bivše monarhije, ko so naši železničarji pravočasno prepeljali razkropljeno in nedisciplinirano armado raznih narodov bivše monarhije in tako preprečili nerede, ropanje ter sploh nasilstva tuje nam sovražne soldateske.
Človek, ki je kolikor toliko zadostno situiran, da mu življenjski obstoj ni onemogočen, ne bo nasedal raznim vabam in geslom nekaternikov, marveč bo nadalje opravljal svoj posel, ki je v korist države in naroda.
Naš slovenski železničar upa, da bodo njegove želje in težnje naletele na razumevanje in da v svojem neugodnem položaju ne bo njegov klic: glas vpijoč čega v puščavi.	j—p
V novo leto 1940!
2e od pamtiveka je vkoreninjen med ljudstvom običaj, da si ob prestopu iz starega v novo leto želijo eden drugemu obilo sreče. Ta voščila in želje imajo prav gotovo svojo tehtno in stvarno vsebino, kajti prirodno je, da si človek v svojem življenju ne želi nikdar več doživljati stvari, ki so mu prinesle težke ure ali dneve. Ako pa vemo, da se okoli nas dogajajo stvari, ki prinašajo blagostanje, potem smo tudi prepričani, da se nam obetajo boljši časi, zlasti če smo tesno vključeni v taka dogajanja.
Če pa doživljamo stvari, kakršne je prineslo leto 1939., potem so te želje, oziroma voščila za leto 1940. tem bolj iskrene in vroče, ker smo globoko prepričani, da bodo dogodki izven naše domovine neizbežno in bistveno vplivali tudi na naše nadaljnje življenje. Ko torej divja okoli nas nova vojna vihra, potem je pač naša največja želja v Novem letu 1940. ta, da bi se vodilni duhovi svetovne politike pomirili in da bi zavladal pravični mir!
Kaj pa pri nas v lastnem domu?
Slično kot za dogodke izven okvira naše domovine, imamo tudi za naše domače razmere ne-broj zadev, katerih si v novem letu 1940. ne želimo, da bi se povrnile. Imamo pa edino željo, da bi zavladalo večje sožitje in razumevanje.
V	glavnem se naše življenje prepleta iz treh niti, oziroma iz treh časovnih razdobij: iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Če torej vemo, da so ta tri časovna razdobja glavni tvorci našega življenjskega dogajanja, potem ne bo težko pri dobri volji opustiti in odstraniti vse tisto, kar se je v preteklem letu izkazalo za škodljivo. Zaradi tega mora biti naša sedanjost tisti mogočni in odločujoči okvir, v katerem naj se predvsem ustvarjajoče rešujejo vsa križajoča se gledanja na posamezna javna vprašanja.
Zato je neizbežno potrebno, da se oživotvori širok in pravičen sistem v našem javnem življenju, ker le tako se bo mogoče uspešno ubraniti tistega vala, ki podtalno ogroža naš obstoj.
Nove politične tvorbe naj bi v bodoče ne bile konglomerat osebnih ambicij, osebnega cnačelnega gledanja« in prikritega osebnega podtalnega rovarenja ter podiranja realnih pogledov. Skratka: individualnost kot izključno osnovni iniciativni vzročnik naj se umakne z vodila in naj se podredi želji in volji večine.
Zavladata naj medsebojno spoštovanje in odstrani naj se oportunistično podcenjevanje individualnih pogledov na posamezna politična vprašanja. Osebna užaljenost naj ne išče za vsako ceno in način zadoščenja v lastni rehabilitaciji.
Naj se ne smatra, da so te naše novoletne misli morda pogledi v stare in okostenele nazore ali celo <novo ubrana pot», temveč želimo, da se tolmačijo ta naša izražanja pri naših bralcih predvsem kritično, pri prizadetih pa avtokri-tično, ker le tako bo mogoče pravilno razumeti smisel in namen naših novoletnih želja. Prepričani pa smo, da kljub neuvidevnosti posameznikov ni nemogoče preiti z razglabljanj h konkretnemu in ustvarjajočemu delu.
Na terenu je torej treba delati v javnih vprašanjih z razumom, nikakor pa ne s čustvovanjem! vč.
Oglašujte v
„ Slovenski besedi “
Mihelčič:
Gospodarske
Glede razvoja in izživljanja gospodarskih stanov, na katerih nemotenem poslovanju sloni tudi vse ostalo normalno življenje, moramo spregovoriti nekaj besed, saj se pri normalnem poslovanju mora upoštevati, da sloni prav za prav vse življenje in delovanje zadovoljstva ali nezadovoljstva na dejstvu prospe-ritete gospodarstva.
Prilike, v katerih se nahaja dandanes svetovno gospodarstvo, so take, da nekatere panoge posebno v nevtralnih državah zelo ugodno prosperirajo in tudi spričo dogodkov dobro zaslužijo, kar se posebno opaža pri kovinskih industrijah. Vedeti namreč moramo, da so poedine panoge, ki dobavljajo surovine ali polizdelke, deloma pa tudi popolnoma gotove izdelke, prav izrabile položaj, da morejo iz tega kovati velike dobičke. Kakor so povpraševanja na gospodarskem tržišču za gotove surovine, tako drži, da se mnogo blaga, ki se je uporabljalo za v normalnih časih poživljeno gradbeno delavnost ali sicer v koristne namene človeške civilizacije, porablja dandanes za vojne svrhe.
Mi v naši državi te posledice zelo dobro občutimo, saj se odražajo v tem, da zelo težko sploh dobimo gotove vrste surovin, kar seveda še proti plačilu v naprej, sicer pa tudi ob zelo spremenjenih dobavnih pogojih ter vsakodnevni višji ceni. Vse to pa zelo vpliva na gospodarski razvoj in normalno trgovsko, industrijsko in obrtno poslovanje. Če industrija ne dobi surovin, ne more izvršiti svojih polfabrikatov, katerih razumljivo ne more trgovec, kot posredovalec prodati obrtniku ali sicer konzumentu, kakor je to običajna normalna trgovska pot, katere smo mi vajeni. Da to zaskrbljuje ne samo gospodarstvenike, temveč ovira tudi normalni tok gospodarskega življenja, je razumljivo, kajti če ne drže dobavni roki, če so spremenjeni plačilni pogoji in vsakodnevno nove cene, tedaj temu naravno sledi zastoj predvsem v gradbenem oziru, ker se marsikdo premisli investirati določene vsote za novo gradnjo ali stvari, ker
Potrebna r
Obče znana resnica pri nas je dejstvo, da se nahaja delavsko bolniško zavarovanje v vsej naši državi že dolgo časa v težki krizi, ker se mora boriti za svojo aktivnost, obenem pa tudi za svojo likvidnost. Če bi ne bile v Jugoslaviji vse panoge socialnega zavarovanja unificirane in predpis prispevkov enoten, kar omogoča, da bolniško-zavaroval-na panoga v primeru potrebe avtomatično uporablja sredstva ostalih panog zavarovanja, bi postali dejanski sanacijski ukrepi v omenjenem pogledu že davno nadvse aktualni. Nedvomno je tako uporabljanje tujih sredstev nedopustno in za interese zavarovancev zelo riskantno.
V	bolniškem zavarovanju velja naj višja, po zakonu dovoljena premija 7 % od zavarovane mezde; upravni stroški pa so se znižali pri nas z uvedbo invalidskega in starostnega zavarovanja na skrajni minimum, to je na 13.62 % v državnem povprečju oziroma na 68.37 din na vsakega člana in leto dni. To je vsekakor malo, zlasti če se ozremo na druge države, na pr. na biv-
perspektive
ne drže cene ali sicer pogoji in dogovori.
Pred temi osnovnimi problemi stoji danes vse naše gospodarstvo in si prav za prav v sedanjem času zimske dobe ob običajni minimalni gradbeni delavnosti zastavlja vprašanje, kako šele bo, ko se razvije spomladi gradbena delavnost in če bodo za to sploh dani pogoji. Naša država je sicer strogo nevtralna, torej neprizadeta od vojskujočih se držav, vendar pa nasproti zelo aktivni bilanci izvoza naših izdelkov in pridelkov ter surovin v zadnjem tromesečju, kakor kažejo uradni podatki, ne beležimo aktivnih postavk uvoza za nas običajnih količin surovin in blaga, ki ga zelo potrebujemo. Ta dejstva narekujejo opreznost in neprenagljenost v izvrševanju mnogih zasnov, toda za obdrža-nje in vzdrževanje je potreb-nejše določene količine uporabiti smotreneje, da vsaj ne trpi normalen obrat že obstoječih stvari.
Obrisi so vedno konkretnejši, spričo česar se je gospodarstvo znašlo nehote v položaju, ki ga preživljamo, da poleg navedenih težkoč postaja važno z gospodarstvom tesno povezano tudi vprašanje kreditiranja in denarstva sploh. Zaradi tega je treba organizirati načrtno gospodarstvo, izvršiti in trajno izvrševati kontrolo cen, kakor tudi onemogočiti neupravičene zaslužke ljudem, ki izrabljajo izjemen položaj zaradi posesti mnogih nakopičenih surovin v državi.
Gospodarstvo je treba obdržati
v	normalnem toku s točnimi in jasnimi odredbami, ki naj imajo tako moč, da ne bomo doživljali izrabljanj, temveč je treba obdržati razmerje med surovinami do končnih izdelkov v zadovoljitev prav vseh konzumentov in prebivalstva, posebno pa našega malega človeka, ki zaradi spremenjenih prilik ne spravlja ni-kakih dobičkov pri nespremenjenih plačah. Pred takimi vprašanji se nahaja gospodarstvo na pragu novega leta, katerega bomo lahko brez posebnih motenj tudi gospodarsko preživeli, če se bo gospodarstvo načrtoma izvajalo.
norma
šo Češkoslovaško, ki je nedvomno z delavskim denarjem najbolje gospodarila, kjer so znašali režijski stroški v bolniškem zavarovanju redno najmanj po 15 %.
Predpis bolniško-zavarovalnih prispevkov je znašal lani v vsej naši državi 355,100.000 dinarjev, zaostanki na neplačanih prispevkih pa so znašali ob koncu preteklega leta na vsem državnem ozemlju 108,400.000 dinarjev ali 30.5 %. Na račun podpor v naravi in v denarju je bilo lansko leto izplačanih 77.7 % vseh dohodkov. Bolniško-zava-rovalna panoga je sklenila lani v vsej državi svoje račune s presežkom 2,130.000 dinarjev. Te številke predstavljajo najvažnejše elemente v bolniško-zavarovalnem gospodarstvu. Ob uvajanju invalidskega in starostnega zavarovanja ter ob no-
vi	obremenitvi narodnega gospodarstva in delavskih plač s 3-odstotno premijo je takratni minister za socialno politiko in narodno zdravstvo izjavil, da morajo nove socialno - zavarovalne panoge pomagati k raz
bremenitvi bolniškega zavarovanja, s tem pa tudi omogočiti znižanje te premije od 7 na 5 odstotkov. Istočasno so se pojavile zahteve delavstva po reformi najslabših določb pokojninskega zavarovanja, zlasti po znižanju starostne dobe od 70 na 60 let in pa glede uvedbe stalnih pokojnin vdovam in sirotam. Takrat se je s pristojnih mest zagotavljalo, da bo vsem tem zahtevam ustreženo s prihranki v bolniškem zavarovanju, pokazala pa so se povsem nasprotna dejstva.
Tako životari naše delavsko bolniško zavarovanje v stalni krizi; starostno-pokojninsko zavarovanje pa je še vedno nadvse skromno in v vsakem pogledu nezadostno, zlasti še, če imamo pred očmi naše mednarodne obveze iz naslova doslej sklenjenih socialno - političnih konvencij. Potreba nove-lizacije našega bolniškega zavarovanja je več, kakor očitna. Še leta 1930. je bil izdelan načrt take novele v ministrstvu za socialno politiko; v zvezi a zakonskim načrtom za ratifikacijo mednarodnih konvencij o invalidskem in starostnem zavarovanju pa so bili lansko leto izdelani novi, najnujnejši predlogi za reformo, to je: učinkovito sanacijo našega bolniškega zavarovanja.
Izboljšanje finančnega stanja bolniškega zavarovanja se da v izdatni meri doseči le s prepre-čenjem zlorab v izkoriščanju ugodnosti delavskega socialnega zavarovanja. Z zakonskimi reformami je treba onemogočiti izkoriščanje dobrot zavarovanja s strani oseb, ki stvarno ne spadajo v vrste stalnih poklicnih delavcev, obenem pa je treba uvesti tudi primerno karenčno dobo. V naši socialni zakonodaji so najrazličnejšim zlorabam vrata široko odprta. Posebno nujna je uvedba absolutne karenčne dobe, ki jo poznajo vsi moderni bolniško-zavaroval-ni zakoni v svetu. Da se preprečijo neznatna, kratkotrajna «bo-lovanja», ki požirajo na škodo
Spor med radikali
Gospod dr. Laza Markovič je vstopil v Cvetkovičevo vlado kot eden glavnih pobornikov sporazuma. Njegov korak smo mi odobravali, ker smo smatrali, da bo on — ki je eden najsposobnejših radikalnih prvakov, visoko naobražen in sijajen jurist — ne samo deloval na tem, da se uvedejo zakoni, ki bodo zasigurali narodu politično in kulturno' svobodo, ampak tudi storil vse, da se zopet vzpostavi moč in sila narodno-radikalne stranke. Glavni odbor radikalne stranke je bil drugega mišljenja in je iz razlogov, ki nam niso bili čisto jasni, dr. Markoviča izključil iz stranke. Minister Markovič je sklical nato sestanek vseh odličnejših radikalov, ki se ga je udeležilo od 500 povabljencev nad 400. Na tem sestanku je bila sprejeta resolucija, s katero se odobrava vstop Laze Markoviča v vlado in se poudarja potreba, da se zedinijo vsi radikali. Nadalje je bilo sklenjeno, da se predloži ta resolucija predsedniku stranke Aci Stanojeviču kot pravo mišljenje večine radikalov.
V	akcijski odbor, ki je bil izbran na tem sestanku, so bili izvoljeni tudi nekateri člani «Slo-venske Besede». Ti volitve niso sprejeli, češ da se nočejo vtikati v ta spor, ker hočejo nasproti obem skupinam ostati povsem nevtralni, saj jim niti niso poznani pravi vzroki tega spora. To odklonitev so priobčili vsi
resničnih in dolgotrajnih bolo-vanj leto za letom ogromne milijonske izdatke, je drugod po svetu z zakoni določeno, da noben zavarovanec nekaj dni, navadno šest ali sedem, nima nobene pravice do denarne podpore. V vseh drugih državah priznavajo zakoni denarne podpore šele po četrtem, petem, šestem ali celo sele po sedmem dnevu po obolenju. V nekaterih državah se denarna podpora z daljšim trajanjem bolezni sploh ukinja. S takimi določbami ščitijo zakoni socialne koristi zavarovancev in zapirajo raznim izkoriščevalcem pot do blagajn socialno - zavarovalnih ustanov. Naše obstoječe zakonodajstvo pa v nasprotju s temi načeli še s posebno premijo ščiti take izkoriščevalce javnega delavskega denarja.
Po zakonu dobiva zavarovanec, če traja njegova bolezen več, kakor tri dni, podporo y denarju (hranarino) kot nadomestilo za izostali zaslužek v času nezmožnosti za delo. To potrjuje tudi odredba, po kateri se hranarina ne sme izplačevati po pristanku upravičenca delodajalcu, če dobiva zavarovani član tekom bolezni pri njem stanovanje in popolno oskrbo. Zakonodajalec je upošteval ono stanje, po katerem delodajalec niti ni bil dolžan plačati mezdo obolelemu delojemalcu.
Leta 1932. je stopil v veljavo obrtni zakon, ki v svojem § 219. določa, da je delodajalec dolžan plačati enotedensko mezdo ali plačo delojemalcu, ki je zaradi bolezni zadržan od izvrševanja svoje službe, in to že po najmanj 14-dnevni neprekinjeni zaposlitvi. Z uveljavljenjem te odredbe je odpadla podlaga za plačevanje hranarine v prvem tedn« oLolelnsii Na podlagi izkušenj socialnega zavarovanja v drugih, naprednejših državah pa naj se čimprej reformira tudi naša socialna zakonodaja, da bo služila res v dobrobit pravemu delavcu v primeru nesreče, bolezni in starostne onemoglosti.
politični listi, kakor bi ta izjava predstavljala nek afront proti dr. Lazi Markoviču, kar seveda ni bila. Dr. Lazo Markoviča smatramo še vedno kot našega dobrega prijatelja in zvestega sotrudnika.
Društvene vesti
Društvo «Slovenska Beseda» je imelo v mesecu decembru tri večje sestanke, in sicer za Zgornjo šiško, Barje in Vodmat. Vsi sestanki so se izvršili v popolnem zadovoljstvu vseh navzočih. Zlasti eden izmed njih se je spremenil v pravo zborovanje, saj se ga je udeležilo preko 100 zborovalcev. Povsod so bili govorniki deležni burnega odobravanja za svoja smiselna izvajanja.
Položnice
smo priložili današnji številki «Slovenske Besede». Zato se jih poslužite in takoj nakažite naročnino, ki znaša za vse leto skupaj s članarino din 24.— in za pol leta din 12.— «Slovenska Beseda» je neodvisen napreden list, ki se bori za splošno izboljšanje razmer v državi. Vzdržuje se samo z naročnino. Zaradi tega Vas prosimo, da redno plačujete naročnino in da po svoji zmožnosti nekaj prispevate za tiskovni sklad. Vsak naročnik «Sloven-ske Besede» naj nam pridobi vsaj enega novega naročnika!
Politični
Notranja politika
Vidnejših zunanjih znakov onih sprememb v našem notranjem političnem življenju, ki so jih gotovi politiki in državniki iz vseh strankarskih taborov in tudi izven njih že dalje časa napovedovali, nismo še doživeli. Vzroki so verjetno opravičeni v močnem vplivu razvijanja splošnega evropskega mednarodnega položaja na naše notranje razmere, pri čemer mora vlada pač budno stati na straži, da vzdrži težo položaja in da ne prepusti naše države valovom nevarnega veletoka, ki se je že razpenil preko Evrope na njenem severu in ki je že nekajkrat skušal pljuskniti tudi na njen jug, predvsem pa na tradicijonalno vroči Balkan.
Ministrski svet je že ponovno nadaljeval pretresanje posameznih političnih zakonov in se da iz izjav posameznih članov vlade in iz pisanja njihovih glasil sklepati, da se je vlada že soglasno zedinila na onem načrtu volilnega zakona, kakor ga je izdelal in predložil pravosodni minister g. dr. Laza Markovič in o katerem smo že poročali v pretekli številki našega lista. Kakor izjavljajo člani današnje vlade, predstavlja načrt novega volilnega zakona docela moderen, sodoben in vsestransko liberalen zakon, ki bo v vsakem pogledu zajamčil absolutno svobodne volitve in po katerem bo izvoljena taka narodna skupščino, ki bo v resnici predstavljala pravo voljo vsega naroda. Gledanje opozicijskih skupin in strank, oziroma njihovih voditeljev in predstavnikov na ta načrt novega volilnega zakona je v marsikaterem pogledu precej drugačno, vendar pa nikjer ni opažati kakega zajedljivega, trmastega odpora, ker prevladuje v vseh vplivnih krogih pomembnih političnih skupin obilna dobra volja in poudarjeno hotenje, da se složno sodelovanje najširših narodnih plast? v reševanju najbit-nejših in neodložljivih življenjskih vprašanj zlasti z ozirom na današnji resni, usodni položaj čimbolj razširi in okrepi, vsa ostala nebistvena vprašanja druge ali tretje vrste pa naj bi se reševala pozneje, ko nad Evropo in vsem ostalim svetom ne bo več ležala težka, moreča in krvava megla vojnega požara in ko se bodo razmere zopet kolikor toliko normalizirale.
Čeprav pa je delo vlade na izdelavi novega volilnega zakona tako rekoč v glavnem končano, vendar v naši javnosti prevladuje mnenje, da volitve v narodno skupščino, kakor tudi občinske volitve in volitve v lirvatski sabor, ne bodo razpisane poprej, preden ne bosta formirani in oživotvorjeni še srbska in slovenska banovina. To mnenje se utemeljuje in razlaga s tem, da bo morala nova narodna skupščina kot eno prvih in najnujnejših svojih nalog sprejeti novo preureditev države na tri banovine in nato šele na tej podlagi preiti na splošno ostalo zakonodajno delo.
V	življenju in udejstvovanju sedanjih in bivših političnih strank je bila v zadnjem času vidna nezmanjšana živahnost in razgibanost. To je bilo zlasti opaziti v taboru Nurodne radikalne stranke pod vodstvom g. Ace Stanojeviča. Široke narodne plasti so se zopet pričele aktivno udejstvovati in se zbirati pod svojim nekdanjim praporom in pod vodstvom preizkušenih voditeljev, pod katerim so že nekdaj uspešno nastopale za uresničenje svojih življenjskih ciljev in potreb. V podpredsedstvo Narodne radikalne stranke sta bila izvoljena na prvo mesto bivši minister g. Miša Trifunovič, na drugo pa bivši minister g. dr. Momčilo Ninčič. Oba podpredsednika sta tudi že priredila v raznih krajih države več dohro obiskanih in zelo živahnih shodov ter konferenc, kar je zgovoren dokaz, da uživa Narodna radikalna stranka v vseh plasteh in v vseh delih jugoslovanskega ljudstva izredno močno zaslombo in priznanje. Zadnja poročila časopisja vedo poročati o nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja predsednika Narodne radikalne stranke g. Ace Stanojeviča, vendar prevladuje v krogu ožjih prijateljev in sodelavcev g. Stanojeviča
prepričanje, da je zaenkrat vsaka bojazen pred usodnejšim razvojem bolezni odveč.
Povečana aktivnost v notranjem strankinem gibanju se je pokazala tudi s strani vladne Jugoslovanske radikalne zajednice, katere vodstvo se je v zadnjem času že ponovno sestalo k važnim sejam, na katerih se je intenzivno bavilo z vsemi aktualnimi vprašanji, ki stoje v tesni zvezi z nadaljnjo akcijo stranke med narodom. Mimo drugega so voditelji JRZ s predsednikom vlade g. Cvetkovičem na čelu sklenili, da se čimprej obnovi akcija JRZ v celotni novo formirani banovini Hr-vatski, kjer je nastalo nezaželjeno mrtvilo. Govori se tudi že o izvolitvi novega strankinega banovinskega odbora v Zagrebu in se imenuje za njegovega najresnejšega predsedniškega kandidata sedanji notranji minister g. Mihaldžič.
Na tretjem mestu glede na pospešeno aktivnost stoji bivša Samostojna demokratska stranka, ki je sestavni del Kmečko-demokratske koalicije in katere predstavniki sedijo poleg vodstva HSS tudi v sedanji vladi. V Zagrebu se vrstijo konference vodstva SDS z vidnejšimi pristaši in zaupniki iz vseh krajev države. Podrobnosti s teh sestankov pa znenkrat javnosti še niso znane in dostopne.
Prvaki opozicijskih skupin in strank stoje še nadalje v ozkem kontaktu in še vedno razpravljajo o možnosti kolaboracije ob eventualnih volitvah v narodno skupščino. Kako daleč so ti razgovori in pogajanja dospeli, zaenkrat točno tudi še ni znano. Po zatrdilih nekaterih vidnejših osebnosti iz našega političnega življenja pa se more baje danes že govoriti bolj o novo zgrajenih približevalnih mostovih, kakor pa o podiranju dosedanjih vezi.
Močan odmev v vsej javnosti je našel tudi govor, ki ga je imel podpredsednik vlade g. dr. Maček na svečanem kosilu, ki ga je priredil po končanem zasedanju arhijerej-skega sabora srbske pravoslavne cerkve v Beogradu njen vrhovni cerkveni poglavar patrijarh Nj. Sv. dr. Gavrilo. To kosilo je imelo zelo globok pomen. Za mizo so se našli prvič tudi predstavniki Hrvatov ramo ob rami z brati druge vere. Po-sebo značilne so bile v govoru g. dr. Mačka naslednje besede, ki jih je podčrtal tudi ves domači in inozemski tisk: «Mi Hrvati smo vodili dvajset let borbo za priznanje svoje nacionalne individualnosti, bodite pa prepričani, da ta borba ni šla niti proti Srbom, niti proti slovanstvu. Ko pa smo s to svojo borbo uspeli, je sedaj nadaljnja borba odveč. Sedaj moremo s polno paro zagaziti v slovanstvo in jugoslovanstvo.*
Dočim se vrste križem naše domovine politične konference in pomembne seje, beremo v vladnih listih, da so ravni destruktivni elementi v teh nevarnih vojnih dneh izzvali v raznih krajih naše države, med drugim v Beogradu, Zagrebu, Splitu, na Sušaku in drugod nemire in nerede. Po sporočilu vlade same je prišlo do večjih levičarskih demonstracij, ki pa so bile že v samem začetku energično zadušene. Da bi se ohranil in zavaroval v državi mir, ki je tako potreben v teh razburljivih časih, je vlada spremenila zakon o zaščiti reda, miru in javne varnosti s tem, da je izdala določbe, po katerih more vse one osebe, ki bi kalile red in mir, spraviti na varno pod nadzorstvom oblasti na posebno odrejenih krajih in v za to določenih taboriščih.
Proti draginji je bila v vsej državi pokrenjena zelo odločna akcija, ki jo obeta podpreti tudi vlada sama. Vlada je sklenila zvišati prejemke železniškim uslužbencem za 20 %, železniškim delavcem pa za 9 %. Baje bodo tudi plače ostalih državnih uslužbencev primerno zvišane in to že takoj po novem letu.
Zunanja politika
Vojna vihra, ki je zajela že znaten del severne polovice Evrope, pobira svoje najdragocenejše in najuspešnejše žrtve zaenkrat še vedno na morju. V dosedanji vojni še nismo doživeli dneva, da ne bi
v listih brali o potopitvi toliko in toliko trgovskih in vojnih ladij, bodisi da so se pogreznile na molsko dno zaradi min, bodisi zaradi torpedov ali bomb. Dočim sta utrpeli Francija in Anglija, ki razpolagata na svetovnih morjih z naravnost ogromno silo glede trgovskega in vojnega brodovja sorazmerno majhne izgube, je zadela Nemčijo, ki je morala svoje vojno brodovje zgraditi šele v nekaj zadnjih letih, prava katastrofa. Ob južnoameriški urugvajski obali so izsledile tri majhne angleške križarke najmodernejšo nemško veliko križarko «Admiral Graf von Spee» in jo v ogorčeni pomorski bitki tako težko poškodovale, da se je morala zateči na varno v pristanišče Montevidea. Tamkaj pa je popravila svoje poškodbe le toliko, da je bila sposobna za plovbo, dočim svojega bojnega orožja ni mogla obnoviti. Ko ji je potekel po mednarodnih konvencijah dovoljeni rok bivanja v nevtralni luki, je dvignila sidro in odplula tik pred pristanišče, kjer jo je njen kapitan Langsdorf po brezžičnem nalogu kancelarja Hitlerja sam razstrelil in potopil. Rešena posadka je bila internirana, kapitan pa se je ustrelil. Ta izguba je za Nemčijo tem večja, ker ima sedaj le Se dve tako veliki in moderni križarki.
Dočim na zahodni fronti ob Ma-ginotovi in Siegfriedovi črti borba skoro dosledno počiva, da ne navajamo majhnih, omembe skoro nevrednih patrolnih prask in bolj ali manj močnega topniškega obstreljevanja, ki pa je pri orjaških že-lezobetonskih utrdbah na obeh straneh brez vsakega večjega učinku in pomena, se je razvila na finskih bojiščih pravcata krvava vojna ln borba na življenje in smrt. Finska vojska in z njo ves finski narod sta pokazala tako odpornost in žilavo borbenost, da lahko služita v tem pogledu vsemu svetu za vzgled. Ruska vojska, ki je v ogromni premoči nasproti finskim četam, je na celi črti docela odpovedala, pri tem pa utrpela težke človeške in mate-rijalne žrtve. Število ruskih ujetnikov, ki so jih zajele finske čete, se dan za dnem tako zvišuje, da je finsko vojaško vodstvo že v resnih skrbeh, kam naj vse te ujetnike spravi in kako naj jih prehrani. Po prvih teritorijalnih pridobitvah in uspehih na finskih tleh se je prodiranje sovjetskih čet kljub tisočerim tankom in letalom nenadoma ustavilo ob izvrstno izvežbanem in utrjenem človeškem zidu finske vojske, ki se zaveda, da mora do zadnje knplje krvi braniti svojo domovino, svobodo in svojo samostojnost.
V	silnem mrazu, v katerem so tega nevajene ruske čete postale popolnoma nesposbne za vsako borbo, so finske armade izvedle protiofenzivo in vrgle Ruse nazaj na njihovo ozemlje. V Kareliji pa so finski smučarski oddelki prodrli že tako daleč na rusko zemljo, da se je bati, da bodo popolnoma razdrli prevažno železnico, ki veže Lenjin-grad z Murmanskom na skrajnem severu in da bo tako vsa sovjetska severna armada docela odrezana od ostale Rusije in prepuščena absolutnemu propadu. Baje rusko vojno vodstvo ne bo nadaljevalo vojnih operacij proti Finski pred pomladjo. Francoski listi poročajo, da je dala moskovska vlada postreliti več generalov in višjih sovjetskih častnikov zaradi neuspehov in porazov, ki jih je doživela ruska vojska v zadnjih dneh. Na drugi strani pa beremo vsak dan o velikanski denarni in materijalni pomoči, ki jo zbira in nudi ves svet Finski. Kakšen pa bo seveda končni izid krvavega obračunavanja med majhno Finsko in orjaško Rusijo, danes ne more še nihče prerokovati.
Med grmenjem topov na evropskih severnih frontah se je vendar zelo razločno in z vsestranskim upoštevanjem slišala v mednarodnem diplomatskem in političnem svetu odločna beseda italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki je v svojem velikem ekspozeju pred fašistično in korporacijsko zbornico v Rimu med drugim poudaril, da Italija ne bo podvzela nobene vojne iniciative, vendar pa bo ostala tudi še nadalje zvesto ob strani svoje zaveznice Nemčije, čeprav se je njena politika v zadnji dobi v marsičem spremenila, zlasti v pogledu odnošajev do Sovjetske Rusije in glede razbitja znanega protikomunističnega bloka. Grof Ciano
je izjavil, da je zadržanje Italije v današnji situaciji in v današnji obliki popolnoma v skladu z vsemi njenimi mednarodnimi sporazumi, zlasti pa z Nemčijo, glede katere se bodo dokončni rezultati sklenjenega sporazuma pokazali in dozoreli šele čez nekaj let, kakor je bilo to svoj čas tudi predvideno. Obenem je italijanski zunanji minister tudi naglasil italijansko-jugo-slovansko prijateljstvo, ki predstavlja po mnenju Mussolinija in italijanske vlade najboljše jamstvo za ohranitev miru na evropskem jugovzhodu. S priključitvijo Albanije k italijanskemu imperiju je postala Italija tudi sama balkanska država, vendar ne želi, da bi ostale balkanske države sklepale kakršenkoli «balkanski blok», češ da bi ta blok njim samim prav nič ne koristil in je zato bolje, da se obračajo po zaščito svojih interesov na Italijo, ki bo skušala sleherni taki želji prijateljsko ustreči.
Pa še nekaj drugih pomembnih dogodkov moramo zabeležiti iz mednarodnega dogajanja zadnjih dveh tednov. Kljub nasprotnim pričakovanjem in kombinacijam je skupščina Društva narodov v Ženevi vendarle z veliko večino glasov izključila Sovjetsko Rusijo iz te mednarodne ustanove, česar si pa sovjetska vlada, vsaj navidezno, niti najmanj ni gnala k srcu.
Angleški kralj Jurij VI. je sporočil na božični dan po radiu vsem svojim narodom in armadam božič-
K našemu članku s tem naslo-Vom v„ zaclnJi številki smo dobili vec dopisov, ki nam slikajo razmere na naših železnicah. Zlasti se pritožujejo skoro splošno nad «preveliko brzino» naših vlakov in poslovanja sploh.
Naglica ni nikoli nič prida. To vemo. Sicer priznamo, da se uprava trudi v tem pogledu, da /bi storila, kar more. Po voznem redu bi morali priti iz Ljubljane do Jesenic — 65 km — nekako v dveh urah, kar da vratolomno brzino preko 30 km na uro. Toda to je teorija. Praksa začne tna prvi postaji, kjer čakaš pol ure in se nadaljuje potem skozi do Jesenic. Ravnotako v obratni smeri. Če imaš srečo, potrebuješ za to vožnjo tudi 3, tudi 4 ure, zlasti v poletnem času, ko se zbirajo na Bledu diplomati in druga gospoda.
Drugje na svetu se vozijo vlaki z ibrzino do 200 km na uro, mi se gibljemo veličastno na vse strani naše domovine z brzino starega poštnega voza.
Da je to najlepše in najboljše sredstvo za povzdigo tujskega prometa, leži na dlani. K Večjemu pripomore k temiu še okol-nost, da po navadi nobena karta ne velja, zlasti če prideš od zunaj in da moraš nekaj doplačati. Tu-
Domače zanimivosti
Gradbena dela v Moveniji
Čestokrat se je že v javnosti ugotovilo, da država zelo malo investira v slovenskih krajih. Če se pa posreči po dolgih borbah izvojevati kak kredit, potem začnejo težave z likvidacijo tega kredita. Licitacija sledi licitaciji in če so le mogli birokrati v Beogradu najti kak še tako majhen formalni razlog, se je licitacija razveljavila, samo da se je delo zavleklo. Nihče pa ni upošteval pri tem, koliko so izgubili zaradi takega poslovanja privatni podjetniki, ki so se licitacij udeleževali in koliko slabe volje je to povzročilo med narodom.
Kredit za modernizacijo ceste Ljubljana—Kranj je bil dovoljen še leta 1935. v Jevtičevi vladi. Toda trajalo je 4 leta, preden se je tak kredit izrabil. Ki-
no poslanico, v kateri je ob koncu naglasil, da želi, da bi v novem letu čimprej napočil pravičen mir, po katerem vsakdo hrepeni, če pa bi na nasprotni strani ne našla razumevanja, bo Anglija z zavezniki nadaljevala vojno do končne zmage svobode in pravice.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal za božič papežu Piju XII., kakor tudi predstavnikom ameriške in angleške evangeličanske cerkve pismo, v katerem daje pobudo za novo skupno mirovno akcijo vseh cerkvenih poglavarjev. Papež pa je na seji sv. kolegija na sveti večer v svojem govoru poudaril, da Cerkev obsoja vsako politiko nasilja, zlasti pa sovjetski napad na Finsko. Obširno se je bavil s protikomunistično borbo Cerkve in katoliških držav ter je izrazil končno upanje, da bo uspelo skupnemu nastopu vseh prizadetih zajeziti naval komunizma v srednjo in južno Evropo. Papež Pij XII. je napravil te dni tudi še drug velepomemben korak. Vrnil je italijanski vladarski dvojici njun oficijelni obisk in se je podal v svečanem sprevodu iz Vatikana v Kvirinal. To je po skoro 100 letih prvič, da je stopil poglavar rimsko-katoliške Cerkve in bivši «vntikanski jetnik* na dvor italijanskega kralja. Iz tega sklepajo politični krogi, da se je tudi fašistična Italija solidarizirala z vatikansko zunanjo politiko, ki je naperjena predvsem proti sovjetom in komunizmu.
di v skrivnosti železniških tarif še ni nihče prodrl izn ne redko čuješ zaradi tega ne samo gorke debate med potniki in sprevodniki, temveč tudi med temi in postajnimi načelniki ali pa revizorji. Naj ima potnik nekaj za svoj denar!
Neki izvedenec me je nekoč opozoril, da je ta nered zaradi tega, ker so naše železnice po večini strategične. Te morajo biti take, da jih sovražnik, če hi prodrl slučajno v deželo, /ne bi mogel upor albi ja ti. Takrat se mi je odprla tajnost našega prometa: že v miru se moraš uriti v sistematičnem neredu, da bo — nered namreč — v primeru potrebe brezhibno funkcijoniral!
Zdaj Vam bo tudi razumljivo', zakaj naše železnice odklanjajo odgovornost za ukradeno blago. Železnica je zato tukaj, da prevaža vagone. Ali so v njih ljudje ali blago, je ne briga. Ona je kot umetnost sama sebi nametn,
V	mladih letih smo se smejali, če smo videli v humorističnih listih naslikanega nagega divjaka s cilindrom na glavi. Zato sem razumel, kaj je hotel reči oni Francoz, ki je rekel: Kadar vidim vaše železnice, se spomnim vedno zamorca s cilindrom na glavi.
rurgični oddelek naše bolnice stoji že par let neizgrajen in neopremljen, ko vendar vemo vsi, kako nujna je zadeva izpopolnitve naše bolnice. Ce se pri tem še upošteva, da je delež Slovenije na državnih javnih delih silno majhen, moramo razumeti, da vlada zaradi tega v Sloveniji veliko nezadovoljstvo.
Zadnja 4 leta je bilo izvršenih v naši državi javnih del za Din
1.412,000.000.-. Od vsega tega denarja je odpadlo na Slovenijo reci in piši samo 36,000.000,— dinarjev, dočim je n. pr. na zet-sko banovino, ki v davčnem pogledu niti zdaleka ne dosega Slovenije, odpadlo 107,400.000.— dinarjev.
Naš delež na javnih gradbenih delih je znašal tedaj komaj 2 in pol odstotka celokupnih gradbenih del, dočim bi morali dobiti po številu prebivalstva najmanj trikrat toliko; po številu plačanih davščin pa celo štirikrat toliko.
Nase zel
ase železnice
Razume se, da študij teli številk jača v prebivalstvu željo po samostojni Sloveniji.
Boj draginji
V	zadnji številki smo razpravljali o borbi proti draginji, ki ga je začela država. Opozorili smo, da se nam zdi način te borbe zgrešen, kajti država bi morala najprej sama prednjačiti z dobrim vzgledom.
/VT«*'*-"'- • h »J ‘
■ /■J r? ■
' /. ■
Zunanje zanimivosti
Kako je prišlo do češkega protektorata?
Fancoska vlada je izdala «Ru-meno knjigo*, v kateri so nanizani dokumenti, ki so v zvezi z začetkom sedanje vojne. V tej knjigi popisuje francoski poslanik v Berlinu Coulondre, kako je prišlo do češkega protektorata. On poroča takole:
«14. marca je javilo nemško poslaništvo v Pragi češkemu ministru za zunanje zadeve, da bi bilo z ozirom na poslabšanje položaja zelo koristno, če bi prišla predsednik republike in zunanji minister v Berlin.
Predsednik Hacha in zunanji minister sta bila sprejeta z vojaškimi častmi ter sta odšla takoj h kancelarju Hitlerju, kjer sta bila tudi Goring in Ribbentrop.
Listina, ki naj bi jo Ilacha in njegov minister podpisala, je ležala že pripravljena na mizi, prav tako načrt, kaka naj bo bodoča upravna ureditev Češke in Moravske.
Hitler je objasnil na kratko, da zdaj ni časa za razgovove ter je pozval Cehe, da vzamejo odločitev Nemčije, ki je nepreklicna, na znanje. Sicer bo Praga zasedena še v teku prihodnjega dne, Češka in Moravska bosta priklopljeni Nemčiji, iz njiju bo napravil protektorat. Kdor se bo protivil, bo uničen. Nato je Hitler listino podpisal in odšel, kar je bilo približno ob pol enih ponoči.
Sledila je nadvse tragična slika med Čehi in Nemci.
Hacha in minister Hvalkovsky sta protestirala in izjavljala, da listine ne moreta podpisati, ker bi ju sicer narod preklel. Hacha je še posebej poudarjal, da institucija protektorata doslej ni bila nikjer uporabljena proti ljudem bele rase.
Toda nemški ministri so bili nepopustljivi. Pritiskali so na Čehe, silili jim pero v roke in poudarjali, da bo polovica Češke uničena od nemških letal, saj čaka nekoliko stotin bombnikov samo še na ukaz, da odlete. Ta ukaz pa bo izdan najpozneje ob 6. uri zjutraj, če listina do takrat ne bo podpisana.
Opremljeio sobo
išče gospodična v stalni službi. Gospodična je v upravi našega lista dobro poznana ter jo zaradi tega uprava toplo priporoča.
Ponudbe na upravo „Sloven-ske besede" pod „Dobra“.
Hacha je bil tako izčrpan, da je nekolikokrat potreboval zdravniške pomoči. Hvalkovsky je izjavil, da ne moreta sama odločati v tako važni stvari brez soglasja praške vlade. Nato so Nemci odgovorili, da obstoja direktna telefonska zveza z ministrskim svetom v Pragi in da lahko takoj dobijo zvezo. V resnici je taka zveza obstojala, ne da bi bili Čehi zanjo vedeli.
Šele ob pol 5. uri zjutraj je Hacha, živčno popolnoma uničen, ojačan po nekolikih injekcijah in mrtvaško bled podpisal. Ilval-kovsky pa je izjavil, da naju bo narod preklinjal, ali da sta rešila njegovo eksistenco ter preprečila strašno klanje.*
Coulondre pravi, da je te podrobnosti izvedel od neke osebe, kateri mora verjeti.
Junaški letalec
Najboljši kanadski letalec je pilot iz svetovne vojne, sedaj zrakoplovni maršal Bil ly Bishop, ki se je ponovno vrnil k letalstvu. V svetovni vojni je sodeloval v 170 zračnih bitkah in je sestrelil 70 nemških letal. Odlikovan je bil z Victoria Cross, najvišjim vojnim odlikovanjem Velike Britanije. Leta 1915. je komaj 21 let star vstopil v vojno, zdaj je pa star 45 let. Štiri mesece je služil v francoskem letalstvu kot izvidnik, nakar se je posvetil pilotiranju in pokazal izredno spretnost. Po vojni je imel neko nezgodo in je opustil vojaško službo. Toda že leta 1934. je začel ponovno leteti. Leta 1928. je obiskal kot član Aerokluba Berlin, kjer so mu Nemci priredili lep sprejem. Maršal Goring ga je posebno počastil. Izključeno pa ni sedaj, da se bo z nemškimi tovariši spet srečal — pod nebom.
Kdaj so se naselili Slovani na Češkem?
Zgodovina Slovanov je zavita v meglo in lahko bi našteli vrsto znanstvenikov, ki so često podvomili o tem, ali je vse, kar upoštevamo dandanes kot zgodovinsko resnico, tudi zares resnica? Taki dvomi so se pojavili celo glede naselitve Slovanov na sedanjih ozemljih. Kakor glede Slovencev, se je tudi glede Čehov doslej splošno trdilo, da so prišli na sedanjo Češko šele v šestem stoletju. Ravnatelj predzgodovinskega oddelka praškega Narodnega muzeja dr. Jiri Neustupy je pa objavil sedaj v muzejskem glasniku razpravo, v kateri pobija to naziranje in dokazuje na podlagi arheoloških najdb, da so bili Cehi vsaj na vzhodnem Češkem že par stoletij prej.
Dr. Neustupy piše, da bo kmalu urejen v muzeju ves arheološki material, ki bo nedvomno dokazal njegove trditve. Ta material bo predstavljal v marsikaterem oziru pravo presenečenje, tako za arheologe kakor za zgodovinarje in javnost. Dokazal bo, da so slovanski Čehi starejši prebivalci sedanjega ozemlja in da tudi njihova kultura ni bila tako siromašna, kakor se je zdelo. Stari zapiski niso doslej povedali nič drugega, kakor da so bili Cehi že v šestem stoletju na sedanjem ozemlju. Arheološka odkritja zadnjega časa pa dokazujejo, da so bili na vzhod uem Češkem vsaj že v petem stoletju, ako ne mnogo prej, v šestem stoletju pa so zavladali že nad vso Češko. To dokazujejo najdbe ostankov tako imenovane kesthelyske kulture, ki je sicer res avarskega porekla, a so si jo že zgodaj prisvojila tudi slovanska plemena. Samo ti predmeti pa vendarle še ne bi bili zadosten dokaz za omenje-
no trditev, ako ne bi našli poleg njih tudi predmete, ki so nedvomno češkega in slovaškega izvora.
Podan je nedvoumen dokaz, da so bili Cehi na Češkem pred šestim stoletjem. Vprašanje,
Med mehko, ubrano zvonjenje božičnih zvonov, ki naj bi svetu oznanjalo toliko dragoceni in vsepovsod zaželjeni mir, se je letos z Maginotove, Siegfriedove in Mannerheimove črte sirovo in pretresljivo vmešavalo grmenje topov in desettisoči smrtni kriki umirajočih zemljanov so hiteli k nebu v trenutkih, ko smo slavili spomin Kristovega rojstva. Ista žalostna, človeštva in njegove toliko poveličevane civilizacije nevredna pesem nam udarja na uho tudi danes, ko stojimo na pragu novega leta, novih pričakovanj, novih upov in novega dela. Težke posledice vojne, ki divja na zgoraj naštetih frontah, se bridko občutijo po vsem svetu, pa je zato povsem naravno, da tudi nam ni bilo prizanešeno.
Najobčutnejše rane so se pokazale v gospodarskem življenju narodov. Povečana poraba sirovin v vojujočih se državah in zmanjšanje transportne možnosti istih sta pustila globoko sled v dosedanji, kolikor toliko normalni življenjski poti vseh ljudstev sveta. Kakorkoli pa so te nevšečnosti neznosne in marsikje celo obupne za vojujoče se države, smo mnenja, da ni treba, da bi morale biti usodne tudi za nas.
Ce bomo znali najti in vzbuditi v samih sebi dovolj složnosti, ljubezni in odločnosti, da si sami uredimo svoje ognjišče in da s skupnimi bratskimi napori zgradimo čvrsto stavbo svojega notranjega življenja, bomo nedvomno dovolj krepki in odporni, da bomo izlahka preboleli vse nevšečnosti in bolne težave, ki jih neizbežno prinaša vsaka vojna.
Ko se tudi letos ob novem letu oziramo nazaj na svoje dosedanje delo in ustvarjanje, moramo odkritosrčno priznati, da v preteklih dveh desetletjih nismo storili bogvekaj za blaginjo in vsestranski napredek našega naroda. Kljub silnim, neprecenljivim in skoro neizčrpljivim bogastvom, ki jih skriva v sebi jugoslovanska zemlja, je ves naš narod še dandanes v primerjavi z ostalim svetom pravi pravcati berač. Naše bogastvo na sirovi-nah je ostalo v pretežni večini neizkoriščeno. Sirovine, kolikor smo jih izkoriščali, smo prodali skoro v brezcenje drugim državam, prejemajoč od njih silno drage dokončne industrijske izdelke. Zaradi tega, ker nismo posvečali dovolj pozornosti u-stvarjanju in dviganju lastne domače industrije, smo se danes, po dvajsetih letih svoje svobode in državne samostojnosti, znašli v precej čudnem, skoro obžalovanja vrednem položaju. Dočim imajo mnoge tuje države naj-moderneje urejene vsakovrstne tovarne, pa nimajo sirovin, je pri nas položaj ravno nasproten.
Kolikor nam je omogočeno v kaki državi sploh kupiti ono, kar nujno potrebujemo, moramo za ta nakup imeti v rokah predvsem dovolj zlata ali deviz. Finančno slabotne in siromašne države, med katere spadamo, žal, tudi mi, pa obojega nimajo. Toda to nas ne sme plašiti, da bi metali puško v koruzo in se prepuščali valovom obupa.
kdaj so prišli tja, pa s tem še ni rešeno, ker dejstvo, da so v petem stoletju že bili tam, še ne izključuje verjetnosti, da niso prišli šele tedaj, ampak je prav tako mogoče in verjetno, da so prišli prej.
Boljše prepozno, kakor sploh nikoli. Prepričani pa smo, da še vedno ni prepozno, da se z vso energijo in podjetnostjo lotimo izgradnje lastne domače industrije, vzporedno z zaščito in s forsiranjem bitnih življenjskih pogojev in interesov vseh ostalih pridobitnih slojev našega naroda. V vzorno organizirani in solidno izgrajeni industriji, ki bo zadovoljevala naše temeljne življenjske potrebe, bodo lahko našli dovolj kruha in dela premnogi oni, ki begajo danes brezposelni, lačni, bosi in raztrgani križem naše domovine.
Razen izgraditve in izpopolnitve lastne domače industrije pa nas čaka v novem letu in v bližnji bodočnosti še marsikaj, kar je treba neodložljivo storiti. Naša država je v primeri z drugimi državami v pogledu prometnih modernih cest skoro dobesedno brezcestna. Naše reke so neregulirane in redno vsako leto po večkrat poplavljajo rodovitno zemljo, s katere pridelki bi lahko prehranili stotisoče gladujočih naših ljudi. Velika javna dela, pri katerih bi našli dovolj kruha in dela vsi oni, ki ga danes nimajo, bi rešila ves naš narod težkega socialnega bremena: brezposelnosti, obenem pa bi bila temeljna podlaga za ustvaritev splošnih boljših življenjskih pogojev Jugoslavije.
Kakor vidimo, se bo treba vo-jevati tudi nam; toda ne s topovi in tanki, kakor drugod, temveč s plugom, krampom in motiko. Daleč od bojišč, kjer se v množicah uničujejo človeška življenja, moramo stopiti v borbo z delovnimi rokami za lepše in boljše življenje nas vseh.
V	ilustracijo utemeljenosti naših gornjih ugotovitev in zahtev naj navedemo le nekaj zgovornih dejstev.
Glede elektrifikacije stoji Jugoslavija med zadnjimi državami v Evropi. Pri nas ima danes komaj 15.3% občin električno razsvetljavo. Na posameznega prebivalca odpade pri nas letno le 59.26 kilovatnih ur električne energije, dočim je v Nemčiji, Franciji, Angliji in drugih državah to število šest in tudi še večkrat višje. Pri tem moramo pa vedeti, da smo glede vodne sile, s katero razpolagamo, med prvimi na svetu. Danes izkoriščamo komaj 2.25% svojih vodnih sil, dočim bi mogli pri polnem izkoriščanju teh sil proizvajati stalno električno energijo najmanj 9 milijonov konjskih sil.
Podobno je s premogom. Mogočni skladi premoga, ki so skoro pravilno razporejeni po vsej naši domovini, so strokovnjaško precenjeni na 6 milijard in 370 milijonov ton izvrstnega premoga. Od te ogromne množine pa izkoriščamo danes v vsej naši državi na leto komaj kakih 5 milijonov ton. To pomeni, da nas morejo ta, do danes že točno ugotovljena premogovna ležišča pri današnjem obsegu izkoriščanja preskrbovati s premogom še polnih 1200 let.
Pred dnevi je bil v Beogradu izdelan splošni osnutek načrta za elektrifikacijo vse naše države. Kritiko tega načrta prepuščamo strokovnjakom, vendar pa smatramo, da mora ta načrt
z ozirom na ogromna pogonska sredstva, s katerimi razpolagamo, brezpogojno predvidevati redno preskrbovanje z električno energijo tudi zadnje gorske vasice v naši državi. Le na ta način, če bomo preskrbeli z električno silo tudi vse svoje kmetijstvo, industrijo in domači obrt, bomo mogli racionalizirati svojo gospodarsko proizvodnjo in le tako bomo mogli dati svojemu narodnemu in državnemu gospodarstvu večji, močnejši in uspešnejši razmah.
Doslej nam je manjkalo predvsem dobre volje in podjetnosti, pa tudi složnosti ni bilo dovolj. Pametna podjetnost in složno sodelovanje vseh plasti naroda pa sta dva temeljna elementa, o katerih moremo trditi, da sta neogibna spremljevalca vsakega koristnega in uspešnega dela v težki sedanjosti. Zato v novem letu ne smemo več brezbrižno držati svojih rok križem, temveč bomo morali v složnem nastopu združiti vse narodne sile in krepko napeti vse svoje mišice, da bomo vzdržali korak z drugimi naprednimi narodi in da si bomo sami ustvarili svojo boljšo, srečnejšo bodočnost, obenem pa tudi čim popolnejšo gospodarsko neodvisnost.
Za par veselih minut
Krivica.
cTorej, ločil si se?! Ali si zadovoljen z razsodbo?* cNikakor! Pomisli, moji ženi je sodnik prisodil avtomobil, ki je moj, meni pa otroka, ki ni moj !*
Različno.
Hermenegild sreča na promenadi znano lahkoživko Genovefo in se vpraša:
«Kako mo mi i,c rekli o njej? . . ,
Ah, da! Na upanje se oblači, za gotovino pa slači!»
Dobra partija.
♦Ali že veš, da je Elza našla izvrstno partijo za poroko?* «Beži no! Ali res? Je lep? Mlad? Bogat?*
«1 o ne! Pač pa je strašno — kratkoviden!*
Pri brivcu.
Revež je prišel v neko brivnico in poprosil mojstra: <tKoliko računate britje?*
«Tri dinarje!*
«Ali bi ne šlo ceneje?*
«Bi! Tudi za dva!*
«Zastonj pa ne? Vidite, tak revež sem...»
«Naj bo! Vsedi se, ker ravno nimam nič dela!*
Brivec površno namili siromaka in prične neusmiljeno strgati s topo britvijo, tako, da je revež naenkrat ves moker od solz.
V	tem se zasliši s ceste obupno tuljenje in zavijanje nekega psa.
«Kaj neki ta pes tako zavija?* sc začudi brivec.
Revež na stolu skromno pripomni:
«Najbrže tudi njega zastonj brijejo...»
Diplomat.
Trgovec nosaču, ki mu je prinesel prtljago na kolodvor: »Koliko sem dolžan?*
«Tega ne vem!* se odreže nosač, «jaz pa dobim od vas dvajset dinarjev!*
Nezgoda.
Pri vhodu v mesto se srečata dve mlekarici. Prva, ki je imela sicer vedno poln voz posode, vozi danes napol prazen voz.
«Kaj se ti je zgodilo?* jo vpraša tovarišica, «da ti ni morda krava poginila?*
cTisto ne!* odvrne prva, «toda vodnjak mi je docela presahnil!*
Sl
are m novo
Jel
Srečno in veselo novo leto žele tvrdke
M
SLAVJA
Prevzema vse vrste zavarovanj
tt JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
zeli srečno novo leto
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani
Gajeva ulica 2 (v novem poslopju)
TELEFON 21-75 In 21-76, 21-77
Kr. dvorni dobavitelj
Anton Verbič
delikatese - špecerija Ljubljana
v
L E S NA“
Vsako pisarno opremite najsmotrneje in moderno pri tvrdki
Iv. Bonač, Ljubljana
Trgovske knjige, mape, tiskovine, pisma, kuverte, kartoteke, polnilna peresa za knjigovodstvo Oglejte si rame registralure ORGA itd.
VIKTOR MEDEN
VELEŽGANJARNA in TVORNICA LIKERJEV, RUMA, VINJAKA, MALINOVCA IN KISA
LJUBLJANA
Celovška cesta it. 10	-	Telefon	20«?	1
Srečno novo leto 1940 želi in se priporoča
avtopodjetje
Anton Pečnikar
Ljubljana, Dolenjska c. 48 e, Telefon 49-28
LEGAT S
špecerija 1i katesa in
tpho valnica
Ljubljana., Miklošičeva 28 — Telefon 33-95
MARIJA IN JULKO
Kovaču.
LJUBLJANA, ŠMARTINSKA24
BUFET IN DELIKATESA
VIKTOR
JELOČNIK
GO S TI L NA -TRGOVINA
ROŽNA DOLINA
Hlebš Jakob
Pleskarsko in slikarsko podjetje
družba z omejeno zavezo
LJUBLJANA
Cankarjevo nabrežje št. 21
Gostilna pri
pokolu
LJUBLJANA
Pred škofijo 18
družba za industrijo in eksport lesa z o. z.
LJUBLJANA
Srečno novo leto želita
Ivan in Frančiška Javornik
Ljubljana, Domobranska 7
Mihelčič Ivan
elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Borfitnlkov trg št. 1
TELEFON 27-04
Izvršuje elektroinštalacije za luč, moč in signale. Dobava prvovrstnih proizvodov tvrdke „Marelli-Milano“. Motorji, ventilatorji, črpalke.
Zahtevajte reference.
RESTAVRACIJA,
KLET IN EKSPRES
LJUBLJANA 9f
SLON
ti
OSVALD
DOBEIC
modna trgovina
LJUBLJANA Pred škofijo 15
Ivan Rozina
(preje (Orient')
BARVE IN LAKI
Ljubljana, Tyrševa cesta 14 Telefon 39-25
Restavracija
»ROŽNA DOLINA"
MARN
Slavko Gačnik
GOSTILNA
MOŽINA
Srečno in veselo Novo leto 1940 želi sr.-:1"..1 =B Ljubljana, Telefon 25-31
Hotel „Soča“
LJUBLJANA
VIDOVDANSKA 24
Srečno in uspehov polno novo leto!
Delniška tiskarna
v Ljubljani
BoleslavTrpin
trgovina s sadnimi in zelenjavnimi pridelki in izdelki
LJUBLJANA
Pasaža Nebotičnika
GOSTILNA
Mednarodna š p edicij a
TURK
LJUBLJANA
Prosto javno skladišče
Ocarinjenje
uvnznih in izvoznih po-šilik in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zara-čunanja carine in vse informacije brezplačno
Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice.) Telefon: 24-59
prevzema
Prevažanje Vsklatflltenie
vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, s litve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni
Masarykova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora). Tel.: 21-57
raznega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine pro.-tem avnem skladišču Oskrba inkaso-povzetij
Kotnikova ul. 12 (nasproti mestne elektrarne). Telefon: 30-73
LJUBLJANA Krekov trg 11
KNEZ I.
TRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI IN MLEVSKIMI IZDELKI
LJUBLJANA
Srečno in veselo novo leto žele tvrdke
D&cka MatLLa
MIZARSKI MOJSTER IN POSESTNIK
Ljubljana-Šiška
Gostilna
Gostilna
,FIGOYEC‘
Ljubljana - Tyrševa cesta
« 0m*m
Srečno novo leto
1940 želi svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
TRIGLAV - J. OLUP
industrija perila in obleke Ljubljana, Pod Trančo 1 - Stari trg 2
Jakob Kavčič
parna pekarha
Ljubljana - Gradišče^
Srečno novo leto 1940
želi
PIVOVARNA
UNION"
D. D.
LJUBLJANA
Špedicija in posredništvo
IjujcU—
LJUBLJANA
Srečno novo leto 1940
želi in se priporoča
IGNAC ŽARGI TRGOVINA
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta
JUGOSLAVIJA'
lažem
Ljubljana - Žabjak
Mencinger M.
in drug
družba z o. z.
* * * Ljubljana
—  Sv. Petra cesta 43 ■■
Dovžan Ivan
dipl. krojačnica za dame in gospode *
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 81
LovroPičman
centralne kurjave, vodovodne in sanitarne naprave. Plinovodi in splošno kleparstvo
Ljubljana,llirskal5
Srečno in veselo novo leto 1940
želi svojim odjemalcem in prijateljem
Hledic-Zcu4d
Tovarna olja in firneža * lakov in barv, družba z o. z.
Ljubljana-Medvode - Maribor - Novi Sad
Trgovec L j u b 1 j a n a
Ivan Železnikar
JUuiioval
LJUBLJANA
DALMATINOVA UL. 13 TELEFON ŠTEV. 33-03
PRELOG KARL
VOLNA
BOMBAŽ
NOGAVICE
ROKAVICE
PLETENINE
LJUBLJANA
GOSPOSKA ULICA - STARI TRG - ŽIDOVSKA UL. TYRŠEVA CESTA
Lek
a r n a
Dr. G. Piccoli
Ljubljana nasproti Nebotičnika
Srečno novo leto želi in se priporoča
MEDVED IVAN
sodarstvo Tacen pod Šmarno goro
MARN JOSIP
pleskarsko, sobo- in črkoslikarsko podjetje
LJUBLJANA
Wolfova 12, tel. 30-68
JelčičAngelo
pleskarski mojster Ljubljana - Šiška
Matko Soklič
TRGOVINA IN GOSTILNA
Ljubljana-Trnovo
K I i š a r n a
St. Deu
Ljubljana Dalmatinova ulica št. 13
Pristopajte k društvu »Slovenska beseda"
največja domača delniška zavarovalna družba
Zavaruje: življenje, požar, vlomske tatvine, jamstvo, nezgode, transport, steklo, toče, avtomobile in živino.
Lastne palače in zgradbe v Ljubljani — Aleksandrova cesta 11, Gosposvetska cesta 4 in *	še	15 palač in zgradb v Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Petrovgradu itd.
Pojasnila daje Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, Tyrševa cesta 15 (Telefon 25-71)
in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva.
Za konzorcij < Slovenske besede> in odgovorni urednik Vili Vlahovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d., predstavnik France Pintar — vsi v Ljubljani.