Opis
Izhodišča: Pravočasno diagnosticiranje in ustrezna konservativna obravnava lahko izboljšata kakovost življenja žensk z disfunkcijo sramnične zrasti. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je diagnosticiranje in obravnava disfunkcije sramnične zrasti med zdravniki specialisti ginekologije in porodništva v skladu z novimi evropskimi priporočili. Metode: Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika. K sodelovanju v raziskavi je bilo povabljenih 44 ginekologov in ginekologinj (v nadaljevanju ginekologi), zaposlenih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Ginekološki kliniki, in osnovnih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana. Rezultati: Anketo je izpolnilo 35 povabljenih ginekologov (79,5 %), starih 49,2 9,65 leta. Analiza podatkov je pokazala, da je večina anketiranih ginekologov v letu 2008 najbolj obravnavala ženske z disfunkcijo sramnične zrasti med nosečnostjo, v povprečju 3,55 žensk, le-te so bile stare med 25 in 35 let. Najpogostejša težava žensk z disfunkcijo sramnične zrasti je bila bolečina pri hoji (69 %). Poročale so, da se je bolečina najpogosteje pojavljala v področju sramnične zrasti (59,6 %), sledi bolečina v sramnični zrasti, ki je izžarevala v dimlje, kolčne sklepe ali spodnje ude (21,3 %), in bolečina v križnično-črevničnih sklepih, bolečina v področju presredka ter ledvenega dela hrbtenice (12,8 %). Rezultati so tudi pokazali, da so za diagnosticiranje disfunkcije sramnične zrasti pri nosečnicah anketirani ginekologi najpogosteje uporabljali klinične teste (41,9 %) in ultrazvočno preiskavo (23,3 %) ter pri ženskah po porodu rentgensko slikanje (39,5 %), ultrazvočno preiskavo (23,3 %) in klinične teste (20,9 %). Po postavitvi diagnoze so menili, da je najbolj smiselno uporabljati medenični pas (100 %) in zdravstveno vzgojo (90,9 %) pri obravnavi žensk z disfunkcijo sramnične zrasti. Od 27 zaposlenih ginekologov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Ginekološki kliniki, jih je 24 (88,9 %) menilo, da lahko med porodom pride do pojava disfunkcije sramnične zrasti oz. do poslabšanja že obstoječe disfunkcije sramnične zrasti; 55,6 % anketiranih ginekologov ni poznalo alternativnih položajev poroda. Diskusija in zaključki: Raziskava je pokazala, da so ginekologi poznali simptome in znake disfunkcije sramnične zrasti, ampak so menili, da je to normalen pojav oz. da je med nosečnostjo normalno imeti bolečine. Pokazala je tudi, da so ginekologi nekoliko manj poznali možne metode diagnosticiranja in možnosti obravnave žensk z disfunkcijo sramnične zrasti, ki jih navajajo priporočila. Izkazala se je potreba po večji ozaveščenosti zdravstvenih delavcev in večjem strokovnem znanju, ki bi pripomoglo k odkrivanju večjega števila žensk s to težavo, k uspešnejšemu zdravljenju in izboljšanju kakovosti življenja teh žensk.