ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO VZGOJNI PROGRAM . PRIPRAVE OTROK NA OSNOVNO ŠOLO LJUBLJANA, 1981 65 / 74-6 54-S Določil Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na 17. seji dne 29. 6. 1981. 201540^00 IZHODIŠČA VZGOJNEGA PROGRAMA PRIPRAVE OTROK NA OSNOVNO ŠOLO Priprava otrok na osnovno šolo je sestavina predšolske vzgoje in predstavlja vezni člen mi'd predšolsko vzgojo in vzgojo ter izobra¬ ževanjih v osnovni šoli. Prizadevanja za njeno vsebinsko bogatitev in večji časovni obseg ter večjo vzgojnoizobraževalno učinkovitost prispevajo k nadaljnji socialistični samoupravni preobrazbi celot¬ nega sistema vzgoje in izobraževanja. K ~ Vzgojni program priprave otrok na osnovno šolo opredeljujejo vzgoj¬ ni smotri in naloge predšolske vzgoje kot so določeni v zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in prizadevanja, da zagotovimo vsem predšolskim otrokom v zadnjem letu pred vstopom v osnovno šo¬ lo priprayo nanjo in s tem bolj izenačene pogoje za vzgojo in izo¬ braževanje vsem našim otrokom. Vzgojni program priprave otrok na osnovno šolo upošteva spoznanja o razvojnih možnostih predšolskih otrok, ki dokazujejo, da so otro¬ kove možnosti za razvoj v predšolskem obdobju mnogo večje, kot so nekoč mislili in so še vse premalo izkoriščene. Otrok se ne razvi¬ ja vedno v skladu s svojimi dispozicijami, če je v predšolski dobi prepuščen le spontanim vplivom družinskega in širšega okolja. Otro¬ kovo naključno učenje, s katerim asimilira nekatere vplive okolja, ne zadostuje za vsestranski osebnostni razvoj. Med takimi otroki se pojavijo že po drugem in tretjem letu starosti velike individu¬ alne razlike v duševnem razvoju. To so razlike, ki ne izhajajo iz otrokovih naravnih dispozicij, temveč jih povzročajo pogoji za raz¬ voj, ki so v socialnem, družinskem ali družbenem okolju. V tem pa so najbolj prizadeti otroci, ki živijo v skromnih gospodarskih in kulturnih okoljih ali manj ugodnih družinskih razmerah. Teh družbe¬ no pogojenih razlik v duševnem razvoju otrok ni mogoče v celoti nadomestiti v kasnejšem obdobju. Vzgojni program priprave otrok na osnovno šolo upošteva ugotovitev, da je predšolski otrok te starosti že sposoben kontinuirano, vse le- 3 to sodelovati v vzgojnoizobraževalnem procesu, s čimer je med drugim tudi dana utemeljitev za vključitev vseh otrok te starosti v smotrn, načrtovan in organiziran vzgojno-izobraževalni proces. D Vzgojni program priprave otrok na osnovno šolo je zasnovan tako, da daje osnovno orientacijo za vzgojno delo, ga usmerja, a sočasno omo¬ goča prilagajanje konkretni vzgojni situaciji, v kateri se odvija: to je razvojnemu nivoju otrok, posebnostim kraja in drugim okolišči¬ nam. VLOGA IN POMEN PRIPRAVE OTROK NA OSNOVNO ŠOLO: S pripravo otrok na osnovno šolo: - omogočamo vsem predšolskim otrokom v zadnjem letu pred vstopom v osnovno šolo družbeno organizirano pripravo na osnovno šolo in s tem boljšo pripravljenost za vstop v osnovno šolo in za aktivno sodelovanje v vzgojnoizobraževalnem procesu osnovne šole; - prispevamo k izenačevanju pogojev za vzgojo in izobraževanje v osnovni šoli in k enovitosti vzgojnoizobraževalnega procesa. To dosegamo tako, da: - omogočamo otrokom, da živijo med vrstniki v sproščenem vzdušju in prijetno, vsebinsko bogato in aktivno življenje; - vključujemo otroke v smotrn, organiziran in načrtovan vzgojno- izobraževalni proces; - sodelujemo s starši, skupaj z njimi oblikujemo in uresničujemo konkretni vzgojni program in jim pomagamo pri vzgoji njihovih otrok; - sodelujemo z osnovno šolo pri obravnavi pedagoških, psiholoških in drugih vprašanj v zvezi s prehodom predšolskih otrok v osnovno šolo in pri dogovarjanju o skupnem delovanju v okolju, v katerem otroci žive in 4 - se povezujemo z dejavniki v okolju, v katerem deluje vzgojno- varstvena organizacija oziroma žive otroci. ČASOVNI OBSEG PRIPRAVE OTROK NA OSNOVNO ŠOLO Priprava otrok na osnovno šolo traja najmanj 120 ur (a'60 r ). Pri¬ prava otrok na osnovno šolo na narodnostno mešanem obomočju občin Lendava in Murska Sobota traja najmanj 240 ur (a' 60') v zadnjih dveh letih pred vstopom v osnovno šolo. Priprava otrok na osnovno šolo lahko traja vse leto. V tem primeru je osnova za vzgojno delo Vzgojni program za vzgojo in varstvo pred šolskih otrok, ki ga je določil Strokovni svet SR Slovenije za vzgo jo in izobraževanje za oddelke otrok od 5. do 7. leta dne 16.5.1979 ORGANIZACIJA PRIPRAVE OTROK NA OSNOVNO ŠOLO Priprava otrok na osnovno šolo se organizira kot: - sestavina dnevnega varstva v oddelkih za otroke v zadnjem letu pred vstopom v osnovno šolo ali - samostojna organizacijska oblika. V tem primeru izvaja vzgojno- varstvena organizacija oziroma osnovna šola pripravo otrok na osnovno šolo v letnem, tedenskem in dnevnem času, ki najbolj ustreza otrokom, geografskim, klimatskim in drugim pogojem. Pri¬ prava otrok na osnovno šolo se izvaja po dogovoru med vzgojno- varstveno organizacijo oz. osnovno šolo in starši v letu na naslednje možne načine: 1. v dveh delih - jesenskem in pomladanskem - od 1. 10. do 15. 1. in od 15. 2. do 15. 6. 2 krat po 2 uri tedensko 2. v enem delu - jesenskem ali pomladanskem - od 1. 10. do 15. 2. ali od 15. 2. do 30. 6. 3 krat po 2 uri in enkrat po 1,5 ure tedensko. 5 SMOTER PRIPRAVE OTROK NA OSNOVNO ŠOLO Smoter priprave otrok na osnovno šolo je omogočiti, da - se otroci vsestransko in celostno razvijajo; - si otroci razvijajo osebnostne lastnosti in oblikujejo norme za ravnanje v skladu z vrednotami naše samoupravne socialistične družbe in se navajajo na praktično ravnanje v skladu z njimi; - se otroci vzgajajo v duhu patriotizma, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi SFR Jugoslavije; - si otroci razvijajo pozitiven in aktiven odnos do okolja; - se otroci razvijajo v skladu s svojimi individualnimi danostmi in možnostmi in se hkrati vraščajo v skupnost vrstnikov in v njej aktivno sodelujejo; - si razvijajo ustvarjalnost; - si razvijajo zanimanje in sposobnosti za spoznavanje in razumeva¬ nje predmetov, pojavov in dogajanj v okolju ter zvez med njimi; - se pripravljajo na prehod v osnovno šolo. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA VSEBINA Vzgojnoizobraževalno vsebino, s katero uresničujemo vzgojni smoter priprave otrok na osnovno šolo, zajemamo iz naslednjih vzgojnih področij: telesne in zdravstvene vzgoje, intelektualne vzgoje, mo¬ ralne vzgoje, de lovno-tehnične vzgoje in estetske vzgoje. Na narodnostno mešanem območju občin Lendava in Murska Sobota, kjer se izvaja priprava otrok na osnovno šolo dve leti pred vstopom v osnovno šolo, se smir.elno uporabljajo vzgojnoizobraževalne vsebine, določene z Vzgojnim programom za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ki ga je določil Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraže¬ vanje 16. 5. 1979. Dopolnjujemo jih z vzgojnoizobraževalnimi vsebi¬ nami, določenimi z Vzgojnim programom za seznanjanje predšolskih otrok pripadnikov slovenskega naroda in pripadnikov madžarske na¬ rodnosti, ki živijo na narodnostno mešanem območju občin Murska 6 Sobota, z madžarskim oziroma slovenskim jezikom, ki ga je določil Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje 16. 7 . 1980. Na narodnostno mešanem območju občin Izola, Koper in Piran se vzgoj- noizobraževalne vsebine dopolnijo z vzgojnoizobraževalnimi vsebinami določenimi z Vzgojnim programom seznanjanja predšolskih otrok pripad nikov slovenskega naroda in pripadnikov italijanske narodnosti, ki živijo na narodnostno mešanem območju občin Izola, Koper in Piran, z osnovami italijanskega oziroma slovenskega jezika, ki ga je določil Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje 16. 7 . 1980. TELESNA IN ZDRAVSTVENA VZGOJA SMOTRI Smotri telesne in zdravstvene vzgoje so omogočiti, da - si otroci ohranjajo zdravje; - otroci normalno rastejo in se razvijajo, kot tudi njihovi organi in funkcije; - si otroci razvijajo in utrjujejo higienske navade; - si otroci sistematično razvijajo gibalne sposobnosti; - so otroci veseli in se navajajo na vsakodnevno razgibavanje. Smotre telesne in zdravstvene vzgoje uresničujemo tako: - da zagotavljamo otrokom življenje v zdravem in urejenem okolju, v režimu, ki ustreza starosti in psihofizični razvitosti otrok in v sproščenem vzdušju; - da zadostimo naravni potrebi otrok po gibanju in jih vključujemo v sistematično telesnovzgojno dejavnost in - da otroke navajamo na zdrav način življenja. VSEBINE IN NALOGE, 1. Življenje otrok v zdravem in urejenem okolju ter maksimalno iz¬ koriščanje naravnih dejavnikov zdravja. 7 Pojasnilo Prostori, oprema in urejenost prostora morajo biti v skladu s standardi in normativi, ki jih je določila Skupnost otroškega varstva Slovenije. Telesnovzgojne dejavnosti se izvajajo praviloma na prostem. 2. Gimnastične vaje za pravilno držo telesa, za gibljivost hrbte¬ nice, za-razvijanje mišičnih skupin ramenskega obroča, hrbteni¬ ce in kolčnega obroča ter stopala, za gibljivost šklepov, za koordinacijo gibanja in obvladovanja ravnotežja. Stopnjevanje težavnosti in zahtevnosti glede točnosti izvedbe, skladnosti gibanja več delov telesa, gibčnost, hitrost izvedbe, obvladova¬ nje ravnotežja. Pojasnilo Vzgojitelj izbira praviloma vaje za vse navedene naloge. Pred¬ nost daje vajam, ki jih narekuje dejanska telesnovzgojna raz¬ vitost otrok. 3. Vaje za razvijanje gibalnih sposobnosti (motoričnih spretnosti), hoja, tek, skakljanje, skakanje, plazenje, plezanje, kotaljenje, metanje, ujemanje, zadevanje, dviganje, nošenje, potiskanje in vlečenje, vese in vaje za razvijanje čuta za ravnotežje. Pojasnil o Postopno vključuje vzgojitelj vedno večje število vaj, stopnjuje težavnost vaj in kombinacije vaj. 4. Osnovne igre z različnimi vrstami telesnih gibanj (vaja za razvi¬ janje gibalnih sposobnosti - hoja, tek, plazenje). Pojasni 1 o Igre v različnih prostorskih pogojih in z različnimi orodji, razvijajo večjo sigurnost v prostorski orientaciji in hitrosti orientacije (zlasti na zunanjem prostoru, travniku, v gozdu, na igrišču). 5 . Dva izleta: hoja brez počitka do 30 minut. Navajanje na ekonomič¬ no porabo telesnih sil, razvijanje sposobnosti za orientacijo na terenu. 8 Pojasnilo Praviloma sta izleta v pomladanskem in jesenskem času. Na izletih uresničuje vzgojitelj tudi naloge ostalih vzgojnoizobraževalnih področij. Sankanje na varnih terenih, navajanje na samostojno vodenje sank in izogibanje ovir. Različne igre na snegu. 6 . Navajanje na zdrav način življenja, spoznavanje zdravstvene pomo¬ či in vzbujanje zaupanja do nje. Merjenje teže in višine ob začet¬ ku in koncu priprave otrok na šolo. Sodelovanje otrok v delovnih opravilih v zvezi z urejanjem pros¬ torov, nego in prehrano. Pojasnilo Nalogo uresničuje vzgojitelj ob praktičnih dejavnostih otrok: oblačenju, negi, prehranjevanju, urejanju prostorov in okolja. NAVODILA Vsakokratno telesnovzgojno dejavnost sestavljajo: dinamično gibanje v prostoru za uvod (lahko 'tudi v obliki živahne igre), gimnastične vaje, najmanj ena vaja za razvijanje gibalnih sposobnosti (skakanje, plazenje, nošenje, plezanje, ...) in vaje za umiritev (lahko je tu¬ di mirna igra). Včasih posredujemo otrokom 2 ali 3 osnovne igre, s katerimi vzpodbujamo otroke na različna gibanja ("štorklja in žabe", "prenesti žogo v obroč", "pastir in ovce"). Čas, ki je namenjen otroškim igram, naj bo namenjen tudi telesnovzgojnim dejavnostim, npr.: športnim zvrstem v okviru tekmovanja za športno značko, osnov¬ nim igram in drugim (premagovanje ovir na igrišču). Telesnovzgojne dejavnosti naj imajo zanimivo vsebino, ki spodbuja aktivnost otrok. Hkrati pa naj vzgojitelj postopno uvaja in pogosto omogoča otrokom take vaje, pri katerih si sami postavijo cilje in naloge ter jih rešujejo po svoji zmogljivosti in izkušnjah. Spodbu¬ ja jih, da stopnjujejo zahtevnost do samega sebe, da se trudijo za dosego rezultatov. Večjo socialno zrelost otrok razvija izvajanje takih tekmovalnih iger, ki hkrati vzgajajo otroka za delo v skup¬ nosti. Važno je, da otroci razumejo pravila in jih upoštevajo, da se trudijo za zmago, da poskušajo objektivno oceniti dosežke, da ugotavljajo vzroke za uspeh oziroma poraz. Telesnovzgojne dejavnosti naj bodo otrokom v veselje, morajo pa se tudi zavedati pomena redne telesne vadbe za zdravo življenje, za sprostitev ter dober počitek. Pri telesni vzgoji naj posveča vzgojitelj posebno pozornost še oseb¬ nostnim lastnostim, ki dopolnjujejo telesno in duševno zrelost. Te so: samostojnost, sposobnost premagovanja naporov, delavnost, ini¬ ciativnost, namerna pozornost, koncentracija, vztrajnost, logično sklepanje, npr. pri presojanju situacije in zamisli o izvedbi (v tekmovalnih igrah), pri odmerjanju moči glede na nalogo in cilj ipd., tovarištvo, iskrenost, strpnost, obzirnost, poštenost v igri, pripravljenost sprejeti poraz, veseliti se uspeha, sposobnost eko¬ nomično trošiti svoje moči in druge. Preprečujemo sonožne padce na kolena in drsenje po tleh. Za izvajanje telesnovzgojnih iger in vaj je treba izkoristiti vse možnosti, ki se ponudijo v programu, zlasti naj otroci začutijo v vadbi sprostitev. Pri telesnovzgojnih zaposlitvah naj bodo otroci po možnosti oblečeni v telovadno obleko (majica, hlače, cop>ati ali bosi). INTELEKTUALNA VZGOJA SMOTRI Smotri intelektualne vzgoje so omogočiti, da - si otroci pridobivajo osnovne življenjske izkušnje, potrebne da se v okolju znajdejo, se vanj aktivno vključijo in se osamosva¬ jajo; - si otroci pridobijo osnovne predstave in pojme o predmetih, doga¬ janjih v okolju in s tem osnovo za kasnejše globlje in širše pojmo¬ vanje sveta in življenja; 10 - si otroci razvijajo zanimanje ter sposobnosti za nadalnje spozna¬ vanje in razumevanje pojavov in dogajanj v okolju, vključno odnosov med predmeti in pojavi; - se otroci uče smiselno in pravilno govoriti ter razumeti govor dru¬ gih, si pridobivajo primerno besedje in govorne izkušnje za samo¬ stojno sporazumevanje z vrstniki in z odraslimi, v znanih, pa tudi novih situacijah; si razvijajo govor vzporedno s pridobivanjem življenjskih izkušenj in razumevanjem intelektualnih sposobnosti, zlasti mišljenja; - si razvijajo ob spoznavanju in doživljanju leposlovnih pripovednih vsebin in deklamacij čustva in fantazijo ter osnovne sposobnosti dojemanja moralnih vrednot; - si otroci razvijajo zanimanje za knjigo ter se navajajo na pravil¬ no ravnanje z njo; - se otroci v procesu aktivnega spoznavanja in vključevanja v okolje razvijajo intelektualno, čustveno in socialno, si oblikujejo značaj in pridobivajo potrebne socialne, delovno-tehnične in kulturno higienske izkušnje. Smotre intelektualne vzgoje uresničujemo na področjih spoznavanja okolja (ki vključuje tudi prometno vzgojo), razvijanja govora in razvijanja predstav in pojmov. Smotre uresničujemo tako, da: - zagotavljamo otrokom primerno in bogato neposredno življenjsko okolje; - vzbujamo otrokom veselje, vedoželjnost za spoznavanje, poglablja¬ mo spoznavne in spodbujamo raziskovalne'interese; - zagotavljamo vzgojnim smotrom ustrezno oblikovanje otrok ob vse¬ stranski aktivnosti, sorazmerje med razvijanjem intelektualnih ter drugih sposobnosti s poudarkom na uporabi intelektualnih iz¬ kušenj : - prilagajamo hitrost in intenzivnost vzgojnega dela, poglabljanja zahtevnosti, večanja obsega znanj itd. zmogljivostim posameznih otrok in vseh otrok v skupini. VSEBINA IN NALOGE 1. Spoznavanje okolja 1.1. Ugotavljanje izkušenj in znanja otrok. Pojasnilo Vzgojitelj ugotovi izkušnje in že doseženo znanje otrok, da bi lahko vzgojno delo prilagodil ugotovitvam tako glede izbire vsebin, obsega in zahtevnosti. 1.2. Urejanje in razširjanje ter poglabljanje in pridobivanje novih izkušenj in znanj otrok o: - družini: družinski člani, sorodniki in njihovi medsebojni odnosi, naslov, delo staršev; - vzgojnovarstveni organizaciji (šoli) : ureditev in oprema, primerjave le-te z domom, dnevni red in primerjava z domom, delavci v vzgojnovarstveni organizaciji: različne dejavnosti v vzgojnovarstveni organizaciji, naslov; - ožjem in širšem okolju: vas, zaselek, ulica-cesta, dvorišča, igrišča, zelenice, parki itd.; poslopja za različne namene; dejavnosti, ki so potrebne za življenje, za ohranitev zdrav¬ ja; šport in rekreacija, življenjske potrebščine, izobraže¬ vanje in kultura, obveščanje itd., dejavnosti, delo ljudi v neposrednem okolju ter sredstva in orodja za delo; - prometu in ravnanju v njem: prometne poti in prometna sredstva, naprave in dejavnosti, ki so namenjene varnosti v prometu; pravila o ravnanju pešcev v prometu; - praznovanj ih - vzbujanje prazničnega vzdušja in veselja ob praznovanjih. Sodelovanje otrok ob pripravah prostora in praznovanj ter nastopanje. Praznovanje rojstnih dni otrok kot vsebinska popestritev življenja otrok, kot priložnost za zbližanje otrok, kot vse¬ binsko bogato doživetje. Praznovanje dneva republike, novega leta, Prešernovega dne, dneva žena - 8. marca, 1. maja, 25. maja - Dneva mladosti. Praznovanje ob zaključku priprave otrok na osnovno šolo; - vremenu, posameznih vremenskih pojavih, vplivu vremenskih 12 pojavov na človeka, živalih in rastlinah, ravnanju človeka in živali glede na različne vremenske razmere; - zemlji, vodi, zraku, soncu ter njihovem vplivu na človeka živali in rastline; - živalih: zunanje značilnosti živali, prehranjevanje živali, živali in njihov zarod, povezanost med človekom in živalmi, domače živali, žival v gozdu, v vodi, na travniku in polju, skrb človeka za živali, varovanje pred nevarnimi živalmi; - rastlinah: rastline, ki rastejo v okolju, v katerem otroci žive - v gozdu, na travniku, na vrtu in polju, glavni deli rastline, plodovi rastline, rast rastlin od semena do plodu, skrb človeka za rastline, varovanje pred nevarnimi (strupeni¬ mi) rastlinami. Pojasnil o Naloge uresničujemo tako, da otroci opazujejo, ugotavljajo, pri¬ merjajo, sklepajo in praktično ravnajo. Pri izbiri vsebin upošte¬ va vzgojitelj konkretne okoliščine, v katerih žive otroci. 2. Razvijanje govora 2.1. Ugotavljanje govornih izkušenj glede na artikulacijo, be¬ sedje in oblikovanje stavkov ter govorno sproščenost otrok. Vzbujanje zanimanja za govor drugih in veselje do pogovora z vrstniki, z odraslimi, z znanimi in neznanimi osebami. 2.2. Navajanje otrok na: - aktivno, selektivno, ustvarjalno in kritično poslušanje posebno pripovedovanih ali branih vsebin, - govor v zborni izreki po poti iz domačega narečja v pogovor¬ ni jezik, - pravilno izgovarjavo, izražanje v prostih razširjenih stavkih in enostavnih zloženih stavkih. Odpravljanje popačenk. Pojasnilo Otroci naj se zavedajo vsebine pogovora, naj se od teme ne od¬ daljujejo, spoznajo naj red, po katerem teži skupinski razgovor. 2.3. Pogovori in pripovedovanja otrok o zadevah vsakdanjega življe¬ nja in drugem. Opisovanje in pripovedovanje po slikah in dru- 13 gih ponazorilih, prehajanje iz substančne v akcijsko in ralacijsko fazo. Obnavljanje kratkih pripovednih vsebin brez ponazoril. Pojasnilo Navajanje na to, da je pripovedovanje razumljivo, jedrnato, logično, kolikormogoče tekoče in zanimivo in izraženo v kratkih stavkih. 2.4. Seznanjanje otrok z narodnimi in sodobnimi pripovedkami, prav¬ ljicami ter pesmimi. Vzbujanje zanimanja za knjige in privzga- janje pravilnega ravnanja z njimi. Pojasnilo Otrokom pripovedujemo ali beremo besedila, izbrana po psiho¬ loških, estetskih in drugih kriterijih in vadimo deklamacije, da bi otroci dobili čut za ritem in rimo ter občutek za smi¬ selno deklamacijo oziroma pripoved ali obnavljanje ob drama¬ tizacijah. Uporabljamo tudi ustrezne plošče in trakove z umet¬ nimi besedili. 2.5. Bogatenje besedja v zvezi s spoznavanjem okolja, z izrazi za poimenovanje lastnosti, vrednot, stanj, ki jih otro¬ ci ne morejo zaznati. Spoznavanje izrazov za pojme in uporaba izrazov kulturnega vedenja. 2.6. Uvajanje otrok v slušno in optično analizo. Pojasnilo Otroci naj zvedo, da je govor sestavljen iz besed, glasov in zlogov. Poslušanje, ugotavljanje in razlikovanje posameznih glasov oziroma skupine glasov v besedah, posameznih besed v stavkih in stavkov med seboj. 2. 7. Uvajanje otrok v pisanje ravne in krožne črte, črte v navpič¬ ni, vodoravni in poševni legi. Vzbujanje veselja za branje in pisanje. Opomba: Predšolski otroci pripadnikov italijanske narodnosti, ki živi¬ jo na narodnostno mešanem območju občin Izola, Koper in Piran, si razvijajo materini jezik po enakem programu v italijanskem jeziku. 14 3. Razvijanje predstav in pojmov 3.1. Ugotavljanje razvitosti predstav in pojmov in vzbujanje zani¬ manja in veselja za ugotavljanje kvalitete in kvantitete pred¬ metov, zvez med predmeti in pojavi, za njihovo medsebojno pove¬ zanost, različnost, za iskanje vzrokov in učinkov in rešitev v novih situacijah. 3.2. Urejanje spoznanj o lastnostih predmetov in spoznavanje novih lastnosti (barva, odtenki osnovnih barv, velikost, oblika, na¬ men ...). Klasifikacija predmetov po največ dveh lastnostih. Seriacija istovrstnih, nato raznovrstnih predmetov. Korespon¬ denca in ugotavljanje enako močnih in različno močnih množic konkretnih predmetov brez štetja, množice razporejamo na raz¬ ličnih prostorih. 3.3. Spoznavanje naravne vrste števil z največ 10 elementi. Kot nadaljevanje klasifikacije, seriacije in korespondence. Prešte¬ vanje konkretne množice z dodajanjem ali odvzemanjem 1 elementa. Pojasnilo Izraz množica uporabljamo šele za opredelitvami kup, vrsta, šopek, čreda, jata, skupina v smislu širšega pojma. 3.4. Spoznavanje geometrijskih oblik-okroglo, oglato, štirikotno, trikotno. 3.5. Spoznavanje količinskih odnosov v njihovi relativnosti: mnogo-malo, enake, manj, več. 3.6. Spoznavanje prostorskih odnosov, raba ustreznih predlogov in prislovov, med, pod, pred, bliže, zgoraj, spodaj, prvi, zadnji. 3. 7. Spoznavanje časovnih odnosov: podnevi-ponoči, danes-včeraj- jutri, zdaj-prej, zdaj-potem. 3.8. Uvajanje merjenja dolžine, teže, denarja (meter, kg, liter, dinar) Pojasnilo Vse odnose spoznavajo otroci v praktični lastni aktivnosti. NAVODILA Izhodišče spoznavanja otrok z okoljem je konkretna otrokova življe¬ njska sredina, otroci na temelju pridobljenih izkušenj lahko razumejo nove pojave in se znajdejo v novih situacijah. Neposredno opazovanje je na tej stopnji, najbolj učinkovita metoda. Vzgojitelj se poslužuje še drugih metod, vendar dosledno daje prednost tisti metodi, ki najbolj aktivira otroke. Obseg in vsebino posameznih tem spoznavanja opredeli vzgojitelj sam. Pri tem upošteva, da ni toli¬ ko pomembna količina spoznanj, kakor pravilnost in natančnost ter čim- večja otrokova miselna aktivnost. Ker so otroci že sposobni kontir^ui- rano opazovati skozi daljše obdobje, ker so že bolj samostojni, naj opazujejo iste pojave v naravi večkrat, v različnih okoliščinah in ugotavljajo zveze med pojavi in medsebojno pogojenost. Vsebino prometne vzgoje uresničujemo ob bivanju na prostem, tako da otroci organizirano opazujejo, presojajo prometne situacije in ravna¬ nje pešcev ter sami pravilno ravnajo, kadar prečkajo prometne poti ali so drugače udeleženi v prometu. Predšolska govorna vzgoja ne prenese mehaničnega učenja in vežbanja. Govor otrok razvijamo s pomočjo igre (zlasti z didaktičnimi igrami, z igrami s petjem, z izštevankami), z razgovori in pripovedovanjem ob ponazorilih ali brez njih, z uporabo sodobnih avdiovizualnih sredstev, z dramatizacijo, ugankami, uporabo lutke itd. Vzgojitelj izbira ustrezne metode glede na govorno razvitost večine in posamez¬ nih otrok in glede na naloge. V oddelku priprave otrok na osnovno šolo je urejen knjižni kotiček, ki ima približno 3 knjige na otroka (slikanice, otroške slikanice, ilustrirane knjige itd.). 16 - Pripovedna besedila ter pesmi za pripovedovanje ali branje oziroma deklamiranje izbere vzgojitelj sam. Pri tem upošteva estetske in druge kriterije za izbiranje besedil na tej razvojni stopnji. Vsebi¬ ne naj bodo otrokom razumljive in dovolj blizu, da jim zbudijo ču¬ stva in fantazijo. Važno je torej, da vzgojitelj obravnava oziroma posreduje vsebino tako, da jo doživijo vsi ali vsaj večina otrok in ,ne le posamezniki. Otrokom naj pogosto tudi bere. Naloge razvijanja govora uresničuje vzgojitelj v procesu vsega vzgojnoizobraževalnega dela in v najožji povezavi z dejavnostmi na drugih vzgojnoizobraževalnih področjih. Vzgojitelj naj izkoristi sleherno priložnost za individualne ali skupinske razgovore z otroki. Praktična aktivnost otrok je bistvena za razvijanje predstav in poj¬ mov. Poglavitne metode vzgojnega dela so igra, opazovanje ter metode last¬ ne dejavnosti otrok. Vzgojitelj se posebno izogiblje vsakršnih metod, ki bi vodile v verbalizem vzgojitelja ali otroka. Vzgojitelj organizira situacije, ki omogočajo otrokom neposredno opazovanje, ravnanje s predmeti, iskanje novih možnosti za urejanje predmetov in ugotavljanje odnosov med njimi. Predmeti iz otrokovega okolja, igrače in razna druga sredstva, kot so plodovi, škatle, plastenke, gumbi, žetoni itd., so najbolj pri¬ merna vzgojna sredstva. Razvijanje predstav in pojmov mora biti prepleteno z vsemi spontani¬ mi in drugimi usmerjenimi dejavnostmi otrok, vzgojitelj mora izko¬ ristiti sleherno naravno priložnost za to dejavnost. GLASBENA VZGOJA SMOTRI glasbene vzgoje so omogočiti, da - si otroci razvijajo zanimanje za glasbo, si želijo peti, poslušati glasbo in igrati na instrumente; - so otroci ob glasbenih dejavnostih veseli in sproščeni; - otroci čustveno sprejemajo in doživljajo glasbo; - si otroci razvijajo ob lastnih glasbenih dejavnostih glasbene ustvarjalne zmožnosti; - se otroci z glasbenimi dejavnostmi vsestransko, še posebej domo¬ vinsko vzgajajo. Smotre glasbene vzgoje uresničujemo tako, da: - zagotavljamo sproščeno in vedro vzdušje med otroki; - vzgujamo zanimanje otrok za glasbo; - omogočamo otrokom, da se lahko v vseh sestavinah vzgojnega programa spontano ali usmerjeno glasbeno izražajo oziroma dojemajo glasbo; - zagotavljamo naslednje glasbene dejavnosti: petje, poslušanje glas¬ be, igranje na male instrumente in izvajanje glasbenih didaktičnih iger. VSEBINA IN NALOGE 1. Petje pesmi 1.1. Otroci se naučijo peti 6-8 novih pesmi in utrdijo pesmi, ki jih že poznajo. Pojasnil o Otroke navajamo, da pojejo intonančno točno, da besedilo izgo¬ varjajo razločno, da besede primerno naglašajo, da zaključnih zlogov (rim) ne poudarjajo preočitno, da posamezne glasove pra¬ vilno oblikujejo (odpirajo usta, pravilno oblikujejo ustnice). Otroke navajamo na enotno petje, na hkratni začetek, na ustrezno fraziranje (vdihnejo le na primernih mestih). Preprečujemo eno¬ lično petje. Pojejo priročno in iskreno, tako kot to zahteva vsebina pesmi, ki jo med petjem doživljajo. Otroke navajamo na samostojno petje ob spremljavi instrumenta ali brez njega. Otro¬ ci petje tudi sami ritmično spremljajo. 18 1.2. Pogovori o pesmih. Pojasnilo Pri takih pogovorih ugotavljamo, da niso vse pesmi enake, neka¬ tere so bolj umirjene, druge so bolj živahne, ob nekaterih lahko korakamo, ob drugih plešemo, ob tretjih poskakujemo itd. 1.3. Petje pesmi, ki si jih izmišljajo otroci sami. Pojasnilo Izmišljajo si lahko hkrati besedilo in melodijo ali samo melo¬ dijo na dano besedilo, lahko pa si izmišljajo tudi besedila nq dane melodije. Pojejo tudi pesmi nadaljevanke. 2. Poslušanje glasbe 2.1. Poslušanje 4 do 5 znanih in tudi neznanih pesmi. Pojasnilo Pesmi so posredovane v živi izvedbi in s pomočjo tehničnih posrednikov. 2.2. Poslušanje 3 do 5 pravih instrumentalnih skladb. Pojasnilo Skladbe ki trajajo od 3 5 sekund do minute in pol. Posredujemo solistične skladbe in skladbe za manjše instrumentalne sestave. Ustrezajo skladbe, ki izražajo gibanje, skladbe s programskimi naslovi pa tudi nekatere izmed preorostih skladb klasičnih mojstrov. 2.3. Poslušanje orkestralne glasbe. Pojasnilo Predvajamo jim ustrezna kratka orkestralna dela ali pa zaključe¬ ne odlomke večjih orkestralnih del, npr. orkestralnih suit. Vsa glasbena dela, ki jih otroci poslušajo, naj slišijo čim večkrat, tako da si vse skladbe zapomnijo in jih ob ponovnem poslušanju prepoznavajo in v sebi reproducirajo. 3. Igranje na male instrumente 3.1. Spoznavanje tehnike igranja na lastne instrumente (roke, noge, govorila) in tehnike igranja instrumentov 1., 2., 3., 4. in 5. skupine malih instrumentov. 19 Pojasnilo Otroci ustvarjajo: - zvočne slike (npr.: medved, žabe, dež, sani dedka Mraza, ples bobnov, . .. ) - zvočne zgodbe, - ritme in posamezne zvoke za zvočne uganke. Z instrumenti otroci izvajajo ritmični ostinato, ritmični odmev, spremljajo govorjena besedila (izštevanke, rimane uganke, kratke ritmične deklamacije ipd.) petje pesmi (2 do 3) in instrumentalne skladbe, dramatizacije pravljic in zgodb ter gibanje. 4i Izvajanje glasbenih didaktičnih iger Izvajanje 8 do 12 glasbenih didaktičnih iger z različnimi glasbe¬ nimi smotri. Pojasnilo Pri igrah razlikujejo otroci zvoke po jakosti in po barvi (lahko tudi po višini in trajanju); otroci določajo zvokom smer; ugotavlja¬ jo razlike v hitrosti; z otroki izvajamo tudi igre za razvoj ritmič¬ nega čuta in za razvoj melodičnega posluha. NAVODILA Vzgojitelj izkoristi sleherno priložnost za naravno vključevanje glasbe v različne dejavnosti otrok. Posebno pozornost posveča ustvarjanju primernega vzdušja za vse glasbe¬ ne dejavnosti. Otrokom omogoča: a) petje pesmi, ki jih ustvarijo otroci sami ali skupaj z vzgojiteljem ustvarjajo napev na znano besedilo, ali besedilo na znan napev ali oboje. Zelo je važno, da vzgojitelj ceni in vrednoti te dosežke in da otroke nenehno spodbuja k lastni ustvarjalnosti, posname tako nastale pesmi, otrokom pomaga, seznani starše z vrednostjo le-teh; in da vzgojitelj tudi sam ustvarjalno poje. b) petje narodnih in umetnih pesmi. Vzgojitelj izbira za petje pesmi, ki imajo privlačno vsebino. Besedilo mora biti zelo preprosto in lahko izgovorljivo. Melodija pesmi se mora prilegati besedilu in se z njim stapljati v harmonično celoto. Ustrezati mora otrokove- 20 11 '2 mu glasovnemu obsegu: od d do h ali d~ do c . Pesmi s pogosto rabo širokih intervalov niso primerne. Melodije naj ne bodo eno¬ lične, vsebujejo naj bogato in raznoliko melodično motiviko. Iz¬ biramo pesmi z durovo, pentatonično in molovo melodiko. Oblike pesmi: izbiramo pesmi, ki imajo enodelno, dvodelno, tri¬ delno ali pesemsko obliko. Najpogosteje izbiramo kitične pesmi, včasih tudi prekomponirane. Izbiramo pesmi z različnim tempom, počasnim, srednje hitrim in tudi hitrejšim tempom. Tempo se lahko v posameznih delih tudi spreminja. Izbiramo pesmi, ki zah¬ tevajo tiho, srednje glasno, glasnejšo izvedbo in pesmi z nara¬ ščanjem in pojemanjem glasnosti. Pred vsakim petjem vzgojitelj pesem intonira z melodičnim instru¬ mentom. Otroke navaja, da pojejo intonančno točno, doživeto in preprosto. c) Pri igranju na male instrumente je važno, da je toliko instru¬ mentov, 1.2.3.4. in 5 . skupine, kolikor je otrok. Pri izdelovanju instrumentov naj sami sodelujejo. Vsak nov instrument mora vzgojitelj otrokom dobro predstaviti. Vse instrumente naj otroci pravilno uporabljajo: pravilno držijo in prožno udarjajo, ne glede na to ali z njimi igrajo določene ritme ali na njih po svoje improvizirajo. Četudi igrajo vsi otroci hkrati na male ritmične instrumente, ne sme biti hrupa. Otroke opozarjamo, naj se poslušajo - lepo se sliši, če igrajo bolj tiho. Otroke cud j. opozarjamo, naj poslušajo in primerjajo, kako lahko isti instrument različno zveni, če ga uporabljamo na različne načine. V otrocih razvijamo skrben odnos do instrumentov. To izražajo s . tem, da instrumente ustrezno uporabljajo, pa tudi s tem, da jih vedno po uporabi pospravijo na določeno mesto. 21 LIKOVNA VZGOJA SMOTRI slikovne vzgoje so omogočiti, da - si otroci razvijajo naravno nagnenje do likovnega izražanja in so veseli ob likovnem udejstvovanju; - si otroci razvijajo ustvarjalnost, iznajdljivost, samostojnost ter delovne in kulturno higienske navade; - se otroci spoznavajo z različnimi likovnimi tehnikami in materiali ter se usposabljajo za njih uporabo; - si otroci razvijajo osnove za vrednotenje likovnih stvaritev; - si otroci v estetsko urejenem okolju skladno razvijajo svojo osebnost. Smotre likovne vzgoje uresničujemo tako, da: - spodbujamo zanimanje otrok za barvo, obliko in prostor v resnični stvarnosti in jih opozarjamo na skladnost, red in mero; - jih usmerjamo tako, da jasneje likovno izražajo določeno zamisel ali vsebino; - si prizadevamo, da otroci čimbolj spretno in temeljito uporabljajo likovni pribor in materiale ter bolj samostojno izbirajo motive. VSEBINA IN NALOGE 1. Risanje Uporaba in kombiniranje različnih črt - horizontalnih, vertikal¬ nih, krivih, vijugastih, krožnih, tankih, debelih, kratkih, dol¬ gih. Izražanje izkušenj, predstav, želja z jasno risbo. Risanje predmetov, doživljajev itd. z mnogimi drobnimi detajli. Risanje figur v gibanju in povezavi z okoljem. Pojasni 1 o Pri risanju r uporabi jamo suhe in mokre risarske materiale: mehki svinčnik, grafit, voščenke,fJ orna stre, šolske krede, oglje, luži- ne, tuš, razna tekoča barvila. Za risanje z mokrimi barvami uporabljamo trske ter široke in tan¬ ke čopiče. 22 2. Slikanje in osnove grafike Slikanje na osnovi doživetij, ki so emocionalno diferencirana (veselje, žalost, navdušenje itd.) in njih adekvatno izražanje z barvo. Razširjanje barvne skale na veliko odtenkov. Spodbuja- rije samostojnih, originalnih likovnih rešitev, posebno pri ilus¬ trirani u. Dosledno prekrivanje celih ploskev z barvo. Pojasnilo Uporabljamo suhe slikarske materiale (tempere, zidne barve z različnimi vezavami itd.). Med slikarske tehnike uvrščamo tudi batik, slikanje mokro v mokro, slikanje na škrobno podlago, slikanje s strukturnimi barvami, slikanje na pleksi steklo, trganke, rezanke, mozaik, praskanke v voščeno podlogo. 3. Plastično oblikovanje Oblikovanje figur z mnogimi detajli, z izraženim značajem, postavljeno v odnos do drugih zamišljenih ali izdelanih figur. Oblikovanj e iz enega kosa materiala. Pojasnilo Pri oblikovanju uporabljamo različne vrste papirja, lepenko, ta¬ pete, razne vrste embalaže (škatlice, stekleničke), lesene od¬ padke, tekstilne odpadke, razne vrste neškodljivih žic, plasti¬ ko, priročne materiale, papir-maše, mavčne ploščice in suho glino. 4. Osnove estetskega vrednotenja Ugotavljanje skladnosti okolja in predmetov vsakdanje rabe v njem. Razvijanje kritičnosti in samokritičnosti do lastnih del in del drugih otrok. Seznanjanje z osnovnimi lastnostmi dobre sli¬ kanice. Elementarno seznanjanje z umetniškimi deli ali reprodukcijami umetniških del (motiv, barva, kompozicija, obdelava detajlov itd.) kot poimenovanje nekaterih avtorjev. Pojasnilo Za razvijanje osnov estetskega vrednotenja uporabljamo umetniška dela in izdelke otrok, ki jih izbiramo po tehtnem premisleku. Ne pozabimo vključiti tudi estetskega vrednotenja skulptur in arhitektonskih del. Otrok mora imeti trajno možnost za pregledovanje kvalitetnih sli¬ kanic, za sodelovanje pri urejanju in ocenjevanju ambienta, v katerem živi, in predvsem za vsestransko likovno ustvarjalnost. 23 NA VODILA Vzgojitelj ugotovi, ali otroci že imajo likovne izkušnje in znanje. Ugotovljenemu stanju prilagodi vsakokratni program dela. Če posamez¬ ni otroci zaostajajo, se z njimi posebej ukvarja oziroma naloge pri¬ lagaja njihovi zmogljivosti. Risanje je najpogostejši način likovnega izražanja. Možnost za izbi¬ ro tem je velika, navajamo le nekatere: prijatelj in jaz, mama, oče, punčka, živali, prometna sredstva in konkretna prometna situacija, gozd pozimi, travnik, sankanje, drsanje, ilustriranje pravljic, ri¬ sanje po doživetju. Pri slikanju navajamo otroke na uporabo živih in umirjenih barv, na rabo omejene in neomejene barvne skale. Skupno z otroki izbiramo temo; navajamo le nekatere možne: živali v gozdu, gozd v jeseni, kokošja družina, cvetje v vazi, cvetličarna, naša hiša, naš vrtec, pogrnjena miza, cirkus, Dedek Mraz z darili, maškare, stojnice na trgu itd., ilustracije pravljic, slikanje po doživetju. Pri oblikovanju večamo število materialov in uvajamo vedno več in vedno zahtevnejši pribor (nož, škarje, klešče, kladivo, šivanka). Otroku pomagamo pri tehničnih pripravah, vendar moramo paziti na to, da pride otrokova lastna zamisel do prave veljave. Od prizadevnosti, iznajdljivosti in izvirnosti vzgojitelja je odvis¬ na izbira oblikovalnih materialov, ki nudijo neomejene možnosti za ustvarjanje. Tudi teme za oblikovanje izbira vzgojitelj skupno z otroki. Navaja¬ mo le nekatere možne: človeška fiqura, doprsni . kip, razne živali, sadje, gnezdo z jajci, spomenik. Za oblikovanje iz raznih drugih materialov navajamo nas Iednje možne teme: torbica, avion, pahljača, vetrnica, zmaj, prtiček, okraski, razne figurice, roboti, živali, prometna sredstva, pohištvo, stroji, spomenik, ogrlica, okraski. 24 GIBALNO-RITMIČNA (PLESNA) VZGOJA SMOTRI gibalno-ritmične vzgoje so omogočiti, da - si otroci razvijajo samostojno gibalno ustvarjalnost, da vsak najde v gibanju samosvoj plesni izraz in neposrednost ter naravnost gibanja, ki izhaja iz doživetja; - si otroci skladno razvijajo gibalno sposobnost, si pridobivajo gibalno koordinacijo in orientacijo v lastnem telesu in v prostoru; - si otroci z gibanjem razvijajo posluh in se sploh vsestransko raz¬ vijajo; - se otroci telesno in čustveno sproste, se uveljavljajo v skupini in tudi kot posamezniki. Smotre gibalno-ritmične (plesne) vzgoje uresničujemo s tem, da: - zagotavljamo sproščeno in vedro vzdušje med otroki; - vzgujamo zanimanje in veselje do gibalnega izražanja in ustvar¬ janja; - omogočamo otrokom, da se lahko v vseh sestavinah vzgojnega progra¬ ma spontano ali usmerjeno gibalno izražajo; - spodbujamo zanimanje za različne načine gibanja; - utrjujemo telesno shemo - orientacijo v lastnem telesu in v odnosu telesa do prostora ter s tem preprečujemo možne kasnejše težave pri učenju branja in pisanja. VSEBINA IN NALOGE 1. Spoznavanje in igranje rajalnih iger, ki vključujejo pet ali več gibov V rajalnem motivu. Pojasnilo Rajalne igpe ustvari vzgojitelj ali skupaj vzgojitelj in otroci, na osnovi primernih otroških, umetnih 'ali narodnih pesmi. 2. Bogatenje gibalnega izraza, doživljanje in domišljije. Poj asnilo Razvijanje zanimanja za različne načine gibanja. 25 3. Utrjevanje telesne sheme - orientacija v lastnem telesu in v odnosu telesa do prostora. Pojasnilo S tem preprečujemo možne težave pri učenju branja in pisanja, zato je naloga zelo pomembna. NAVODILA Spodbude za plesno zaposlitev so neomejene. Obsegajo opazovanje oblik in gibanj v otrokovem ožjem vsakdanjem in naravnem okolju ter v širšem okolju (poljudnoznanstvena literatura, filmi, televizija, aktualni dogodki, delo staršev in drugi poklici, fizikalni pojavi, lastnosti snovi, idr.). 9 Spodbude za otrokovo in naše gibalno ustvarjanje črpamo iz vseh umetniških področij: literarno, glasbeno, likovno, scensko gleda¬ liško. Ustvarjanje otrok samih na različnih področjih je tudi lahko spodbuda za gibalno domišljijo in ustvarjanje. Zahtevnost spodbud iz posameznih vzgojnih področij vsklajujemo s programi teh področij, glede na specifičnosti in raziskovalne zna¬ čilnosti plesne vzgoje pa občasno od gornjega tudi odstopamo. Nasto¬ pi za starše in drugi nastopi. Med vrstami plesnih zaposlitev dajemo prednost rajalnim igram, naj¬ prej ljudskim, zlasti tistim, ki jih otroci že poznajo, postopoma pa uvajamo tudi umetno rajalno igro, ki jo oblikujejo vzgojitelj in otroci. Didaktične gibalne igre povezujemo z glasbeno in teles¬ no vzgojo. Če čas in zmogljivost otrok dopuščata, uvajamo kasneje plesno dramatizacijo na osnovi glasbenih pravljic, literarnih del za otroke, TV risank idr. Plesno vživijanje spodbujamo ob vseh naštetih vrstah plesnih zaposlitev in še posebej v individualnih in skupnih improvizacijah ob ustrezni instrumentalni glasbi. Zaposlitve se odvijajo v igri. Otroke usmerjamo v dejavnosti, izo¬ gibamo pa se pogostemu opozarjanju in pozivanju k disciplini. Tudi 26 stereotipni načini motiviranja kot "bomo videli, kdo bo najlepši", niso umestni, saj ne moremobiti pri tem dosledni: Poskrbimo za zani¬ mive in aktualne spodbude in ustrezne metode, pa bodo otroci z in¬ teresom sodelovali. Vse štiri metode enakovredno uporabljamo (vode¬ nje, improvizacija, od vodenja k improvizaciji, od improvizacije k vodenju). Vzgojiteljevo gibanje je pomembna gibalna spodbuda, zato se ne za¬ naša na otrokovo improvizacijo z izgovorom, da s tem spodbuja otro¬ kovo ustvarjalnost. Metodo vodenja uporablja tudi s pomočjo otrok, tako da izvirno gibalno zamisel posameznega otroka preizkusijo tudi drugi otroci. Izvaja lahko tudi zaposlitve - nadaljevanke. Pri tem uporablja različne metode. Vzgojitelj plesno dejavnost čimvečkrat povezuje z vsemi drugimi dejavnostmi (glasbena, likovna, telesnovzgojna, umskd ) Plesna de¬ javnost je lahko sestavni del neke druge zaposlitve, lahko uvodni ali zaključni del. Pogosto izvedemo plesno zaposlitev v obliki skupinskega dela, zato da bi imeli otroci več prostora za gibanje, da lahko upoštevamo njihove interese in lahko vzpostavljamo neposred- nejši stik z otroki. Otroke spodbujamo laže k sodelovanju in ustvar¬ jalnosti v manjših skupinah. Tam se laže uveljavijo kot posamezniki, istočasno pa morajo usklajevati svoje težnje s skupino. Za otroke v vzporedni skupini pripravimo dejavnost, ki jo lahko ko¬ likor toliko samostojno izvedejo. Plesno zaposlitev in vzporedne dejavnosti lahko povezuje skupna tema. Ni izključena igra po želji kot vzporedna dejavnost. Razporeditev v skupine poteka po različnih kriterijih: glede na vzgojne smotre, ki si jih zastavimo, na inte¬ rese, z izštevanjem ... Skupine se v dejavnostih lahko izmenjajo še isti dan, drugič ali pa sploh ne. Če je mogoče, izvedemo zaposlitev na prostem. Posebno pozornost posvečamo duševni in telesni sprostit¬ vi otrok z razvojnimi posebnostmi. 27 SMOTRI IN VSEBINA SODELOVANJA MED PRIPRAVO OTROK NA OSNOVNO ŠOLO IN STARŠI SMOTER JE: - prispevati k vskladitvi vzgojnega dela v pripravi otrok na šolo in vzgojnega dela v družini; - prispevati k boljši kvaliteti vzgoje v pripravi otrok na šolo in v družini. Ta smoter uresničujemo tako, da: - starši sodelujejo v upravljanju vzgojnovarstvene organizacije ozi¬ roma osnovne šole na roditeljskem sestanku, v svetu staršev, v svetu vzgojnovarstvene organizacije oziroma osnovne šole; - so starši tekoče in dobro informirani o vseh zadevah v zvezi z uresničevanjem vzgojnega programa in v zvezi s sodelovanjem nji¬ hovega otroka v vzgojnoizobraževalnem procesu in da je vzgojitelj tekoče in dobro informiran o otrokovem življenju in vzgoji doma; - starši neposredno sodelujejo pri uresničevanju vzgojnega programa in uresničevanju različnih nalog. VSEBINA 1. Medsebojno informiranje o otroku, življenju in vzgoji v družini oziroma o vzgojnem programu, o njegovem uresničevanju, o proble¬ mih in težavah ter o reševanju le-teh. 2. Izmenjava mnenj, stališč, posredovanje izkušenj o vzgoji v druži¬ ni oziroma v pripravi otrok na šolo. 3. Sodelovanje pri uresničevanju vzgojnega programa priprave otrok na šolo in pri reševanju problemov in težav. Pojasnilo Pri sodelovanju s starši upošteva vzgojitelj osnovna andragoška načela, kot so načelo demokratičnosti, funkcionalnosti, integra- tivnosti itd. Oblike in metode dela prilagaja glede na smoter, vsebino in možnosti staršev, najmanj dvakrat pripravi, organizi¬ ra in izvede roditeljski sestanek. 28 SMOTRI IN VSEBINA SODELOVANJE MED PRIPRAVO OTROK NA OSNOVNO ŠOLO IN OSNOVNO ŠOLO: SMOTER JE: - prispevati k vskladitvi vzgojnega dela v pripravi otrok na osnovno šolo in vzgojnega dela v osnovni šoli; - prispevati k boljši kvaliteti vzgojnega dela v pripravi otrok na osnovno šolo in v 1. razredu osnovne šole; - prispevati k lažjemu prehodu otroka v osnovno šolo in k bolj aktivnemu sodelovanju otroka v vzgojnoizobraževalnem procesu v 1. razredu. VSEBINA: 1. Medsebojno informiranje o vzgojnem programu priprave otrok na osnovno šolo in učnem načrtu 1. razreda. 2. Imenjava mnenj, stališč, posredovanje izkušenj o uresničevanju vzgojnega programa priprave otrok na osnovno šolo in učnega načrta 1. razreda. 3. Sodelovanje pri vpisu otrok v osnovno šolo. 4. Sodelovanje priprave otrok na osnovno šolo in osnovne šole v kulturnem, telesnokulturnem in drugem življenju kraja. Pojasnilo Sodelovanje med pripravo otrok na osnovno šolo in osnovno šolo je stalno in se ne omejuje le na vpis otrok v osnovno šolo. Vzgojitelji in učitelji 1. razreda se dogovorijo glede oblik, obsega in načina sodelovanja. NAVODILA ZA NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJO IN IZVEDBO PRIPRAVE OTROK NA OSNOVNO ŠOLO: Pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju vzgojnega programa pri¬ prave otrok na osnovno šolo mora vzgojitelj: A. zagotoviti, da ima vsakokratno neposredno vzgojno delo z otroki naslednje značilnosti: - 29 a) ima naslednje sestavine, ki jih vzgojitelj samostojno in ustvar¬ jalno razporeja in med seboj povezuje: - telesnovzgojna dejavnost, ki traja približno 15 minut. Vzgojitelj jo razporedi lahko na začetek programa ali pa v sredino programa. - zaposlitve po želji otrok, ki trajajo od 30-40 minut. V začetku vzgojnega dela jih razporedi vzgojitelj na začetek, kasneje pa v sredino. - usmerjene zaposlitve s področja spoznavanja okolja, razvija¬ nja govora ter predstav in pojmov, ki trajajo približno 25 mi¬ nut do 35 minut/ - zaposlitev s področja estetske vzgoje: glasbena ali likovna ali plesna vzgoja, ki traja približno 25 minut ter - dejavnost v zvezi s prehrano, nego, oblačenjem in obuvanjem, ki traja približno 20 minut. b) vsebuje dejavnosti iz vseh, z vzgojnim programom določenih, vzgojnih področij. Dejavnosti morajo biti smiselno povezane in med seboj prepletene. c) vsebuje vse z vzgojnim programom predvidene vzgojne dejavnosti, v katerih - imajo otroci možnost, da se prosto, spontano igrajo razne igre brez in s pravili oz. igre z različnimi vsebinami (gibalne, z vlogami, didaktične), - sodelujejo v usmerjenih zaposlitvah ter - smiselno sodelujejo pri različnih delovnih opravilih, pri urejanju prostora, pripravljanju materiala za zaposlitve in si pridobivajo izkušnje, da je potrebno, da vsi složno in skupno zagotavljajo pogoje za igro in življenje. č) otroci po možnosti sodelujejo v čimveč oblikah vzgojnega dela: - v skupnem delu, pri katerem vsi otroci sodelujejo v dejavnosti, ki jo je vzgojitelj predvidel, npr, vsi otroci poslušajo pri¬ povedi, pojejo, slikajo itd.; - se otroci razdelijo glede na različne kriterije v skupine; - delo poteka v individualnem stiku otroka z vzgojiteljem ali vrstniki. - 30 - d) da je oblikovano tako, da vzgojitelj uporablja čimbolj pester izbor vzgojnih metod; e) da je načrtovano, organizirano in izvedeno v notranjih prostorih ali na prostem, odvisno od smotra, vremenskih razmer in zdravja otrok; f) da je prijetno, radostno in vedro, da imajo otroci možnost, da se spontano igrajo z igračami, da gledajo knjige in slikanice, da se individualno pogovarjajo z vzgojiteljem ali vrstniki, da vsakokrat doživljajo drobne, majhne uspehe, presenečenja, zadovoljstva ob opravljenih nalogah itd., da vsakokrat soobli¬ kujejo oziroma vnaprej vedo, kaj se bo godilo. Vzgojitelj se z ■ otroki dogovarja o vsebini in izvedbi programa in zagotavlja aktivno sodelovanje vseh otrok pri uresničevanju dogovorjenega. B. opraviti vse potrebne priprave na vzgojno delo in jih dokumenti¬ rati v skladu s Pravilnikom o pedagoški dokumentaciji v vzgojno- varstvenih organizacijah. C. upoštevati programa sodelovanja s starši in osnovno šolo kot enako¬ vredno sestavini priprave otrok na osnovno šolo. Č. uporabljati spodaj navedeno strokovno literaturo in literaturo, ki jo vsebuje vsakoletni Katalog učbenikov in učnih gradiv, ki ga izdaja Zavod SR Slovenije za šolstvo: 1. Skupina avtorjev, uredila dr.Milica Bergant: Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 16, 1975 2. Skupina avtorjev, uredila dr. Milica Bergant: "Cicibanove urice", 6 zvezkov, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 16, 1978 3. Skupina avtorjev, uredila Anica Dolanc: Otroška igrišča. Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 16, 1974 ali 1975 4. Danica Golli: Izpopolnjen progtaft individualiziranega opisme¬ njevanja, Groblje, 1974 31 5. mag. Danica Golli: Metodika pouka začetnega branja in pisanja Ljubljana, 1977 6. Kokalj, dr. Bergant, Levičnik: Predšolska pedagogika (1. del) Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1980 7. Kokalj, Levičnik: Predšolska pedagogika (2. del) Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1980 8. dr. Nuša Kolar: Primeri metodičnih enot za izvedbo programa priprave otrok na šolo, Ljubljana, 1976 9. dr. Nuša Kolar: Programske smernice predšolske vzgoje v kra¬ jevni skupnosti, Ljubljana, 1978 10. dr. Nuša Kolar: Minimalni program predšolske vzgoje v krajevni skupnosti, 1977 11. M. Kosec, Telesna vzgoja predšolskih otrok. Zavod SRS za šol stvo,Ljubljana, 1980 12. B. Kroflič, D. Gobec: Plesna vzgoja predšolskih otrok. Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1980 13. S. Pogačnik:Toličič, Angelca Žerovnik; Otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v vzgojnovarstveni organizaciji, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1980 14. B. Rusjan, dr. S.Kranjc-Simonetti: Osnove zdrave prehrane, sanitarno higienske zahteve v vzgojnovarstveni organizaciji, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1980 15. Hočevar S., Berce H., Prestor A.: Likovna vzgoja predšolskih otrok, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1980 16. B. Stražar: Književnost za otroke. Zavod SRS za šolstvo Ljubljana, 1980 17. dr. Ivo Toličič, dr. Vera Čolanovič: Otroška psihologija. Mladinska knjiga 18. dr. Ivo Toličič: Otroka spoznamo v igri. Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 25 19. dr. Ivo Toličič: Razvojna psihologija, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1980 20. Joža Trdina: Telesna vzgoja v mali šoli. Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 25, 1975 21. Mira Voglar: Otrok in glasbe. Izdala Državna založba Sloveni¬ je, Ljubljana, Mestni trg, 1974 - 32 22. Mira Voglar: Glasbena vzgoja predšolskih otrok, načrtovanje Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1980 D. uporabljati vzgojna sredstva, ki so v skladu s standardi in normativi, ki jih je na osnovi 31. in 61. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok določila Skupnost otroškega varstva Slovenije, ter potrebščine, ki jih prispevajo starši za vsakega otroka: brezčrtni in črtni zvezek, svinčnik ter flomastre ali voščenke in zagotoviti, da jih otroci prinašajo v vrečki iz bla¬ ga ali drugega materiala. - 33 VSEBINA Izhodišča vzgojnega programa priprave otrok na osnovno šolo . . 3 Vloga in pomen priprave otrok na osnovno šolo .. 4 Časovni obseg priprave otrok na osnovno šolo . . . 5 Organizacija priprave otrok na osnovno šolo . 5 Smoter priprave otrok na osnovno šolo . 6 Vzgojnoizobraževalna vsebina . 6 Telesna in zdravstvena vzgoja . 7 Intelektualna vzgoja . 10 Glasbena vzgoja . 18 Likovna vzgoja . 22 Gibalno-ritmična vzgoja . 25 Smotri in vsebina sodelovanja med pripravo otrok na osnovno šolo in starši . 28 Smotri in vsebina sodelovanja med pripravo otrok na osnovno šolo in osnovno šolo . 29 Navodila za načrtovanje, organizacijo in izvedbo priprave otrok na osnovno šolo . 29 VZGOJNI PROGRAM priprave otrok na osnovno šolo Gradivo je pripravila delovna skupina: 1. Slavko Hočevar, prof. likovne vzgoje, Vzgojiteljska šola Ljubljana 2. Sonja Kokalj, prof. pedagogike, Vzgojiteljska šola Ljubljana 3. Marija Kosec, prof. telesne vzgoje, Vzgojiteljska šola Ljubljana 4. Irena Koželj-Levičnik, pedag. svetovalka za predšolsko vzgojo v 5. Breda Kroflič, prof. psihologije, Ljubljana 6. Mira Voglar, prof. glasbe, Vzgojiteljska šola, Ljubljana Gradivo je jezikovno pregledal Miha Glavan, pedagoški svetovalec za slovenski jezik v Zavodu SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana Izdal in založil: Zavod SR Slovenije za šolstvo Predstavnik: mag. Janez Sušnik Razmnoževanje: Vili Breceljnik Naklada: 3000 izvodov Ljubljana, 1981 Zavodu SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana ' ■ ■ • . ■ '