Kot strokovnjak se danes posveča raziskovanju in poučevanju predmeta o 
negi gozdov, torej vprašanju, kako vplivati na življenjsko krepitev gozdov. Pii 
tem se ravna po onem, ljudem namenjenem vodilu starega šolnika Pestalozzija, 
češ: ,,Na otrokovo osebnost mora okolje tako vplivati, da se njegove prirojene 
vrline krepijo, negativne lastnosti pa zmanjšujejo .« 
Kako bujno je življenje v gozdu, dokazuje podatek, da je samo v običajnem 
bukovem gozdu čez 4000 rastlinskih vrst in okrog 6000 živalskih. Težko bi 
prešteli tudi vse vrste dreves; od skrajnega severa do tropskega pasu. Za 
področje pragozdov, to je gozdov, ki jih še ni dosegel vpliv človeka, se prof. 
Mlinšek zanima tudi pri nas: »V Sloveniji je največ pragozdov na Kočevskem, 
nekaj jih je tudi na Pohorju, zlasti pa so v Bosni, črni gori in Srbiji.« 
Predvsem pa prof. Mlinška veseli, da se mladi rodovi študentov na fakulteto 
za gozdarstvo vpisujejo že s privzgojenim posluhom za gozdarstvo in nagnjenjern 
do narave. O tem pričajo tudi diplomske naloge, kot si jo je, na primer, nedavno 
izbral eden izmed slušateljev: >>Gozd in glasba<<. 
Ali torej slišimo? Ali se slišimo? Ali gozd še šumi? Ali še smo? 
Oxf.: 182- - 097 
ZBOROVANJE MEDNARODNEGA DRUŠTVA 
ZA PROUčEVANJE VEGETACIJE - ZADNJIKRAT V 
RINTELNU (ZRN) 
Mitja Zupančič 
Tudi leta 1981 je bilo od 13. do 16. aprila v Rintelnu ob Weserju 25. zborovanje 
Mednarodnega društva za proučevanje vegetacije. žal je bilo to jubilejno zbo-
rovanje zadnjikrat v tem lepem, mirnem spodnjesaškem mestecu. Od sedaj naprej 
se bodo zborovanja selila iz mesta v mesto po vsej Evropi in celo izven našega 
kontinenta. 
Zborovanja se je udeležilo 147 članov tega mednarodnega društva iz 21 držav. 
Kot navadno so bili najštevilnejši znanstveniki iz ZR Nemčije in Holandije. 
Udeleženci so bili tudi iz Japonske, poleg njih pa še zastopnika daljne Kitajske 
in Avstralije. Zbrali smo se udeleženci vseh kontinentov razen iz Afrike. Tako 
številčnost gre pripisovati večim stvarem. V prvi vrsti zaradi zanimive tematike, 
jubilejnega zborovanja in poklonitvi trem umrlim velikanom sodobne fitoceno-
logije. V letu 1980 umrlemu očetu sodobne fitocenologije Josiasu Braun-B!anquetu, 
o katerem je govoril in podal njegovo življenjsko delo in podobo dr. S. Pignatti. 
Sin dr. J . Ti..ixen je spregovoril o očetu znanstveniku Reinholdu Tuxnu, ki je bil 
duhovni vodja in oče tega mednarodnega društva. Znani švicarski fitocenolog 
in ekolog dr. H. Ellenberg pa je orisal življenjsko pot ameriškega kolega Roberta 
H. Whittakerja. 
Glavna tema zborovanja je bila struktura in dinamika gozdov. Na to temo 
je bilo 36 predavanj. ki so obravnavala vegetacijske tipe v pragozdu, gospodar-
skem gozdu in gozdarsko problematiko v zvezi z vegetacijo na sploh; o opazo-
vanjih vertikalne ali horizontalne strukture, kot npr. o s-lojevitosti, sinuzijih, flo-
ristični variabiliteti ene plasti , populaciji, minimalnih arealih ipd ; o vprašanjih 
186 
dinamike, npr. o razvojnih fazah gozda, vključno s fluktuacijsko in fenološko 
ritmike itd . 
Od Jugoslovanov smo bili štirje. prof. dr. Ljerka Markovic iz Zagreba ter trije 
Slovenci, dr. Lojze Marinček, dr. Ivo Puncer in dr. Mitja Zupančič. Ljerka Mar-
kovic je imela zanimivo predavanje o posečni vegetaciji v asociaciji Abieti-Fagetum 
dinaricum v Sloveniji (Zur Kenntnis der Schlagvegetation im Bereich des Abieti-
Fagetum dinaricum in Slowenien). Markoviceva je večletna naša sodelavka, ki 
pri nas proučuje predvsem ruderalno vegetacijo in v to delo uvaja naše miajše 
kolege. L. Marinček in M. Zupančič sta pripravila predevanje o nekdanji in 
današnji razvojni dinamiki smreke v montanskem pasu slovenskega predalpskega 
in alpskega območja (Die Fichte in den ehemaligen und rezenten Sukzessionen 
in der montanen Stufe der Slowenischen Voralpen- und Alpengebites.). Kratko 
poročilo o njunem prispevku je naslednje: 
Smreko štejemo za borealno-kontinentalno-montansko vrsto, ki je k nam 
prišla iz jugovzhoda ali vzhoda. Sklepamo, da so ji v Sloveniji najbolj ugajale 
nekoliko hladnejše razmere ob koncu pleistocena, oziroma njegovih fazah pred 
poledenitvijo, oziroma ob koncu poledenitve in ob zaeetku holocena. V holocenu 
dosega višek v borealu in atlantiku z:asti v višjem gorskem svetu. Danes smreka 
zaseda naravna rastišča le tam, kjer so lokalnoklimatsko h~ladnejša in edafsko 
sveža rastišča. Skratka naseljuje rastišča, ki so bolj kontinenta/na. 
Zanimive so raziskave A. šerclja o postglacialnem razvoju gorskih gozdov 
v Sloveniji. Razvoj gozda v Alpah se ujema z onim na Koroškem, le da je pri 
nas podaljšana smrekova faza {boreal, atlantik), ki sledi borovi; domneva, da je 
v atlantiku smreka dosegla in obdržala vodstvo. Nato sledi faza z bukvijo. Prehod 
v bukovo fazo je bil verjetno tedaj mešan smrekov gozd. V začetku je bila to 
podfaza smreka-leska, kasneje smreka-bukev. Pred sušno subborealno dobo 
se smreka umakne in je le spremljevalka bukovemu gozdu. Vzrok za premene iz 
smrekovega v bukov gozd je v zvezi s klimatsko spremembo. Kasneje pospešuje 
smreko človek. 
Današnja naravna rastišča smreke v alpskem in predalpskem svetu Slovenije 
so v klimatozonalni asociaciji Adenostylo glabrae-Piceetum M. WRABER (1958; 
1960 n. nud .) 1960 (prov.) {M . ZUPANČIČ et l. PUNCER 1966 mscr.) na apnencu, 
ter v paraklimatskih, edafsko pogojenih asociacijah na nekarbonatnih kamninah, 
kot so Loreo-Piceetum (M. WRABER 1953 n. nud .) ZUPANČIČ (1976) 1980, Spha-
gno-Piceetum R. KUOCH 1954 emend. ZUPANČIČ 1981, Piceetum subalpinum 
BR.-BL. 1938, Abieti-Piceetum M. WRABER 1963 (prov.), kjer je lahko mešan 
substrat in Asplenio-Piceetum (BR.-BL. et WLIEG. 1939) R. KUOCH 1953, ki je 
na karbonatni podlagi. 
Smreka je v predalpsko-alpskem svetu Slovenije pospeševana skoraj v vseh 
gozdnih združbah, izjema so termotilni gozdovi in gozdovi na mokrih rastiščih. 
Največji del sekundarnih smrekovih fitocenoz je nastal na nekarbonatni podlagi, 
zlasti na rastiščih gozdov Luzulo-Fagetum montanum praealpinum MARINČEK 
(1977) 1981 in Luzulo-Abieti-Fagetum praealpinum MARINČEK 1977 (mscr.), v višjih, 
hladnih in svežih legah, kjer gre razvoj prek travišč, resav in grmišč Mesobrc-
metum - Arnico-Nardetum ._ Calluno-Vaccinietum ._ Alnus viridis ._ Picea 
abies, Oxalis acetosella, Cardamine trifolia, v sekundarno združbo Luzu/o sy/va-
ticae-Piceetum M. WRABER 1963. Na bolj suhih rastiščih ali v nižjih legah, kjer 
so večinoma zastopane združbe Blechno-Fagetum HT (1950) 1962 emend. MA-
RINČEK 1970, Querco-Luzulo-Fagetum MARINČEK et ZUPANČIČ 1979 s. lat., 
Bazzanio-Abietetum M. WRABER 1958, Myrtillo-Pinetum austroa/pinum TOMAžič 
1942, kot tudi deloma v prej omenjenih združbah gre regresivni razvoj prek 
187 
travišč v sekundarno fitocenozo Deschampsio f/exuosae-Piceetum M. WRABER 
(1953; 1960 n. nud.). 
Po poseku bukovih gozdov Anemone trifoliae-Fagetum TREGUBOV 1957 in 
Abieti-Fagetum praealpinum ROBIČ 1965 (mscr.) gre razvoj prek faz traviščnill 
združb in grmišč Festuco calvae-Avenastretum parlatorei _,. F.-A. fac . Festuca 
rubra ~ ... Nardetum strictae s. lat., oziroma Caricetum ferruginei ~ Sa/ix glabra-
Ainus viridis stad ., ali Caricetum terruginei _, .. Nardetum strictae s. lat. ter sekun-
darne antropozoogene fitocenoze Aposeri-Piceetum ZUPANČIČ 1978 (mscr.). 
Regresivni ukrepi na rastiščih smrekove združbe Loreo-Piceetum (M. WRABER 
1953 n. nud.) ZUPANČIČ (1976) 1980 gredo prek različnih oblik traviščnih združb 
in resave Mesobrometum ali Trisetetum tlavescentis ali Prunello-Poetum -+ 
Arnico-Nardetum -+ Calluno-Vaccinietum in kasneje prek dolgotrajnih faz Luzuia 
sylvatica, Ca/amagrostis arundinacea, C. vil/osa, Picea abies, (Larix decidua), 
nazaj v prvotno naravno potencialno združbo Loreo-Piceetum.<< 
Popoldan tretjega dne zborovanja je bila še skupščina, kjer smo se dogovorili 
za nov način poslovanja Mednarodnega društva za proučevanje vegetacije. Društvo 
naj bi vodila skupščina, ki bi imela 40 delegatov iz vseh vključenih držav. 
Skupščina bi imela predsednika in sekretarja, ki bi ga izvolili delegati izmed 
sebe. Jugoslovani smo v skupščino predlagali prof. dr. Ljerka Markovi6 in prof. 
dr. Ljudevita llijanica iz Zagreba ter dr. Lojzeta Marinčka iz Ljubljane. Poslednja 
dva, naj bi glede na funkciji v Vzhodnoalpsko-dinarskem društvu za proučevanje 
vegetacije, povezovala omenjeni društvi med seboj. Skupščina zborovanja je tudi 
sprejela predlog češkoslovaških fitocenologov, da bo letošnje mednarodno znan-
stveno zborovanje v Pragi od 5. do 8. aprila, s temo Horološki fenomen v 
vegetaciji. 
188