Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXX. V Ljubljani 10. velikega serpana 1877. List 327 Pogovori. XX. Ce je luteranstvo sveto ? (Zakaj so se ti pogovori tako dolgo odložili ? Svetost v bogo-častji in zakramentih. Če ee sme hoditi k drngoverski božji službi? Ce je pripušeno katoliške otroke dajati v njih šole? Sodba o protestanških tempeljnih in njih božji službi. Koliko imajo zakramentov in kaka je njih moč in svetost? „Apo-stoljstvo starega Olema.") Vprašanje. V pervo me mika prašati, zakaj so se ti pogovori tako dolgo odložili? Ali so mar že vsi krivoverci in razkolniki spoznali svoje zmote in se spre-obernili V Odgovor. Bog hotel, da bi se bili! Veliko bi bilo pridobljenega, ako bi le slaboverni katoličani bili bolj vterjeni v svoji veri. Vzroki pa, da so ti nauki predolgo zastali, so pri vredništvu, med drugim obilno tvarin, ki se niso dale odlagati, pomanjkanje časa za izdelovanje te tvarine. Pa temu že bodi kakor koli, treba bode nadaljevati to silno važno reč z gorečnostjo — tudi v poduk marsikterim mlačnim katoličanom, ki so v naj tehtniših naukih sv. vere dostikrat slabeje podučeni, kakor krivoverci sami. Ostala sva bila pri obravnavi o „svetosti Kristusove Cerkve". Na versti je zdaj nadaljno prašanje, če je luteran9tvo sveto v svojem bogočastji in v zakramentih? V. To bo za me posebno zanimivo, zlasti ker pravijo, da tudi marsikteri katoličani hodijo v luteranske tempeljne k božji službi, ne vem, če ne celo tudi k njih „abendmalu" ali tako imenovanem obhajilu, in dajejo otroke v krivoverske šole. O. Od obhajila v pravem pri njih skor ni besede, ker sploh ne verujejo prav v sv. Rešnje Telo, mnogi pa nič ne verujejo v tem oziru. Kdor pa hodi v njih tempeljne k božji službi, hudo greši, ker kaže, da se vdeležuje njih včrskih reči in se ve Je, kakor da bi bila tudi kriva vera dobra in njena bogoslužnost Bogu dopadljiva. Hudo se pregreše pred Bogom iz podobnega vzroka tudi starši, kteri otroke dajejo v krivoverske ali razkolniške šole. Nezapopadljivo je, da nekteri starši in redniki v tej reči imajo tako malo prevdarnosti in še manj skerbi za dušni prid mladine. Pa pustiva to in ostaniva pri prašanji, ki je na versti, namreč: če je reformacija sveta v svojem bogočastji in v svojih zakramentih. K temu moram reči, da protestanštvo nima prav za prav nobene edine, dolž-nostne božje službe, kakor tudi nima edine vere in ne dolžnostne nravne postave. Zato tudi ni nič bolj dolgočasnega in žalostnega, kakor protestanški tempeljni, ki jih kardinal Wiseman imenuje grobe mertvega bogo-častja. Neki francosk plemenitnik je bil naj pervo v protestanškem tempeljnu, ko je bila božja služba, potem pa pri šmarnicah v cerkvi Marije Device v Genfu, in rekel je sam P. Maurel-u S. J.: „Tukaj je življenje in sreča, tam pa žalost in smert." Kar pa tiče zakramente, so reformatorji veliko tesali in strugali, kaj bi jim bilo zakrament, kaj pa ne, ter poslednjič nekteri terdijo še kaka dva (kerst in večerjo [abendmal]), drugi pa še teh ne. Pastor William Ellis n. pr. je bil protestanšk misijonar na otocih velikega oceana. Učil pa je divjake, kakor sam pravi, da kerst nima nobene moči zveličanja, temuč da je le samo očitno spoznanje vere, — tedaj da kerst ne podeli nobene milosti (gnade). Za „abendmal'' pa, je djal, jim dajejo protestanški misijonarji kacih iz sadja pečenih miincev. Tudi jih ni učil nikakoršne apostoljske vere ali kacih verskih členov. Reformatorji zametujejo dobre dela, duše so samo mašine, kterih djanja, češ da, so že napre) nepreklicljivo odločene. Zakramenti pa po nauku sv. Cerkve dele milosti; kakošen pomen tedaj bi zakramenti imeli pri tacih, ki vso njih moč taje? In v namen najine obravnave: kakošno svetost bi imeli taki zakramenti ?! V. Zdaj se več ne čudim temu, kar se ravno Be-danji čas večkrat sliši, da n. pr. v Berlinu so protestanški tempeljni tudi ob nedeljah tako prazni, in da starši komaj tretjino otrčk še kerstiti dajejo! Slišal pa sem ravno te dni, da nemški Viljem, ali kakor mu tudi pravijo, „stari Olem", je bolj veren, kot so mnogi drugi protestantje in da je govoril celo o nekem „apostoljskem veroizpovedanji", — ti je li kaj znanega o tej reči? O. Drago mi je, da si me tega opomnil, kajti do-godba sega prav v sedanji čas. Znano je, da v evan-geliških pruskih okrajinah so pridigarji in srenje, ki so že odpravili ali pa hočejo odpraviti vero aposteljnov: „Verujem v Boga Očeta, vsegamogočnega Stvarnika nebes in zemlje, in v Jezusa Kristusa, Sinu njegovega edinorojenega" itd. Tam gori imajo nekak „protestan-tenverein" (protestanško društvo), kterega udje so boje po večem delu „umovčrci", ali „opičarji" in ,,frajmav-rarji". Ti možje, se vč, nimajo slasti za vero Kristusa, aposteljnov in pervih kristjanov, tudi za Lutrovo in Kal-vinovo ne. To pleme živi kakor mezgi in umira kakor opice. Je pa v Berlinu protestanški konzistorialprezident dr. Hegel, ki se derži še stare luteranske vere, in je pred nekaj časom prosil cesarja Viliema, da naj ga reši omenjene verske službe. V. Naj ti smem malo v besedo seči, ker rad bi vedil, kaj je to „konsistorialpresident" in kako posvetni cesar verske službe oddaja, ali od njih režnje? O. Pri protestantih se imenuje „konsistorium" naj višji verski svet, kakor je pri katoličanih „konsisto-rium" to, kar sbor kardinalov ter papežev svet. V. Že včm. Tedaj je cesar Viljem naj višji včrski sapovednik, kakor papež pri katoličanih, — pa kdo ga je sa to postavil, kdo mu oblast dal? O. To sva že v druzih pogovorih obravnavala in spomin jas se menda, da krivoverci in raskolniki, ker od Kristusa postavljenega papeža nočejo, pa posvetnjaka imajo sa papeža, in če je kraljica, imajo celo papeževko, kakor zdaj Angleži. Toda postavil, ss v6, Kristus tacih ni, k večerno če jih je Luter Martin odpadnik. Dr. Hegel tedaj je naj višji ali predsednik v protestanškem verskem sveto; ta Hegel pa je stare loteranske vere, kakorini so se nekaj verskih resnie ohranili; sato ga cesar ni hotel izpostiti iz složbe. Spomina vredno pa je, kar je stari Viljem Hegelno odgovoril. Rekel mu je: ,,Na osebno pismo od 23. sveč. t. 1. do mene Vam naznanim, kakor nasleduje. Takrat ko sem bil dal ukaz včlikega sinodalnega reda in sem zaslišal predsedstvo velike sinode (naj višega verskega zbora), sem rekel: „Pred vsem je na tem ležeče, da cerkev ostane na pravem temelju, na temelja apostoljske vere; Jaz atojim na tem temeljo (?), na veroizpovedanji, ma kterem sem keršen in birman, in nič Me ne more nagniti, da bi ae od njega kaj odmaknil; ako se mi bo v tem ogovarjalo, bom vselej savernil." S tim sem se očitno in naravnoat s besedo spoznal k apostol)-stvu (Apostolicum), na ktero nisem le samo Jas sa svojo osebo, ampak so tudi moji očetje in domačinci Moje hiše sprejeli kerst in konfirmacijo (birmo, poter jenje). V tem trenutku, v kterem, kakor se je pred kratkim zgodilo, se je pa pri členih sinodalnega zbora glavnega mesta očitno pokazal kvas nevčre in verskega pačenja — in pa tako silno, da se je nasvetovalo apo-stoljsko veroispovedanje odpraviti: v takem trenutku ne morem is (verske) službe ispušati vradnikov, kterih stanovitnost v terdni veri je snana; sakaj sicer bi (verske) misli Svojega ljudstva begal. Iz tega vzroka Vašo prošnjo za odpust iz službe s tim zavornem. Pri tem pričakujem, da zaupanje, ki ga Vam s tim določilom skažem, boste z zvestim spolnovanjem od Mene za evangeliško cerkev dajanih zapoved opravičili ter ae bodete višjemu odločilu tudi potem podvergli, ako bi se na Vašo kaj drugačno misel, ki jo vsakemu drogemo deržavljano enako smete izreči, ne mogel ozir imeti." V. Tacega pa ae nisem slišal! Tako lepe cesarjeve „apostoljake besed e", pa tako „n e a p o s t o 1 j s k o" počenjanje zoper katoliško Cerkev, njenega poglavarja, pa zoper škofe! Taki „apoatoljaki mož", pa ima take neapoatoljake alužabnike, kakor je Bizmark, Falk itd., zraven pa je še glavni steber tako neapostoljskega reda (frajmavrarjev)! Tako moram klicati in se zavze mati s starim Maksimilijanom Oertelnom v novem Jorku, ki je bil boje svoje dni tudi protestant, ki je pa spoznal, da taka vera ni sveta, ne more biti nrava, in je sdaj torej katoličan in veri vrednik katoliška lista ,,New-Y<>rker Kirchenzeitung". O. Moško si jo povedal. Naj ponovim pa še jaz nektere čudne prikazni v tem cesaro-papeškem odgovoru. Kakor je sploh pri odpadnikih od katoliške Cerkve, tako je tudi ta cesarjeva beseda polna zopergovo-rov in čudnih nasprotij. 1. Cesar hoče biti sam svoj „apostoljski(< mož, dasiravno s Lutrom vred taji več naj bistveniših naukov, ki so jih „Jezas in aposteljni" učili! 2. Pri naj višem včrskem protestanškem zbora, pravi Viljem, se je prikazala nejevera in pa- čenje vere, in to hoče posvetnjak cesar Viljem določiti: kdo bo pa to verjel? je mar on nezmotljiv? ali se spominjaš, kako je stari mož otresal, ko so ma sv. Oče Pij IX pred nekterimi leti pisali neko opominjevanje? Da je papež v verskih in nravnib naukih nezmotljiv, to je določila vesoljna Kristusova Cerkev z njenim poglavarjem vred, ki jo vse katoliško keršanstvo od pervih časov in vselej spoznava za nezmotljivo; od kod pa bode cesar Viljem dokazal in prepričal, da je on nezmotljiv in se ma mora verjeti, ako reče: to je pravi, to pa je spačeni nauk? — 3. Dr. Herder ne smč odstopiti is cesarsko-verske vradniške službe, zato ker se ne vjčma v mislih z najvišim protestanškim verskim svetom, temuč je luteran stare korenine; mora pa vender zvesto spolnovati cesarjeve cerkvene sapovedi — še tudi, ko bi se s njegovimi mislimi ne vjemale! Od kod ima stari Olem to pravico? Kje je prosto preiskovanje v verskih reččh, ki ga protestanštvo terdi? Ubogi loterani, kam se čejo oberniti? Ce je bila v babilonski zmešnjavi svetost, je todi v takem veroizpovedanji. Ni čado, da protestantje, kteri res svoj stan po smerti resno premišljujejo, se povračajo v edino, sveto in nezmotljivo rimsko kersansko-katoliško Cerkev. MHoiiko fe vredna čistost po svojem sadu• Vie, kar se ceni, se ne d& primerjati z zderžljivo dalo. (Sir. 26, 20.) Pervo, kar kaki reči di veljavo, je enoglasna sodba svedencev ali splošno čislan je; čistost ima po spriče-vanji sv. Duha zares pri Bogu in pri ljodčh posebno veliko veljavo in čast; ona je tedaj v resnici oblačilo časti za Človeka. Droga mera, s ktero moramo meriti čistost, da spoznamo njeno vrednost, je dobro, kar človeka pripravi. Od nje se more reči, kar pravi Salomon o modrosti: Vse bogastvo mi dojde z njo, in brezštevilne čssti po njeni roki; ona je neusošljiv saklad za človeka. (Modr. 7, 11.) Dokler je pri mladenču, pri dekletu sto čednostjo dobro, je veči del s vsim dobro; zakaj čistost je pri veliki množini ljudi sploh pogoja nedolžnosti, t j. kdor je čist, je po navadi prost todi dragih velikih grehov. Sposnaj tedaj, keršanska mladost, sposnaj vedno bolj vrednost te čednosti, da jo ohraniš po svojem stsno. Dvakrat obžalovanja vredni so tisti, ki nedolžnost zgubč, morebiti še predenj poznajo velikost tega zaklada, in se potem v bolestnem kesanji ne morejo znebiti misli: O ko bi bil sposnal zaklad, po vsaki ceni bi bil ostal čist! Vse, kar se ceni, se ne d& primerjati z zderžljivo dušo; tako oči sv. Doh. Čistost je zares preobilen studenec naj večih dobrot nature, milosti in slsve. Slavni zdravnik Hufeland vpraša po vzroka, zakaj naj več ljudi ne spolni časa življenja, temuč merjč prea časom, ter najde vzrok zlasti v nečisti rasusdanosti; sakaj ona oslabi život, posuši življenja moč, pobere življenje. On imenoje zlasti nečistost tisto sredstvo, po kterem se mladosti gotovo in grosovito prikrajšuje in saši življenje. Is tega sledi, da je čistost prav poseben pripomoček za zdravje in dolgo življenje. Zares, ona ne varuje le pred notranjimi in zunanjimi nadlogami, ktere so sklenjene z nasprotno pregreho, temuč njen delež je tudi jasnost in zadovoljnost, dušni mir in pravo veselje življenjs. Ako tedaj hočeš, keršanska mladost, svojemu življenju pripraviti cvčt, moč in stanovitnost, glej, poglaviten pripomoček k temu je zderino, čisto, neoskrunjeno iivljenje. Na deviško, ali stanu primerno čistost je tudi na-vetana pri človeku čast in postavljenje v svoje pravice. Naj ima kdo tudi drugotne pomanjkljivosti, se mu še nekako pregleda, da je le čist, je vendar lahko nekako ponosen, zakaj on ima neprecenljivo blago. Nasproti ps, naj si kdo domiiljuje še take prednosti, če se mu pogreša stanu primčrna čistost, je njegova prava lepota zmazana, njegov dragoceni zaklad zakopan, njegova blatena sreča življenja zapravljena, je morebiti, kakor Kristus pravi, pobeljen grob, to je, zunaj se ljudčm lep dozdeva, znotraj in pred Bogom je pa ognjusen, oger-den. Devištvo je v keršanstvu storilo ženo to, kar ima biti po Stvarnikovem namenu; devištvo samo jo zamore in jo bo tudi ohranilo na njeni častni stopnji in v njenih zopet pridobljenih pravicah. Čistost je dalje glaven pripomoček čverstosti in bi-strenja duha. Zgodovinar Rufin pripoveduje, da je sv. Gregor Nazijsnški v mladosti imel prikazen, v kteri ste se mu prikazali dve ženski posebne lepote. Ko se je ta deviški mladeneč ustrašil, ste mu rekli: „Mladeneč, najina nasočnost naj te nikar ne moti; mi dve sve sestri, ki ji dobro poznaš; ena naji se imenuje modrost, druga čistost Prišli sve te obiskat, ker si nama pripravil v svoji duši prijetno stanovanje." Čistost je res sestra modrosti. Vednost zamore kdo imeti tudi brez čistosti; toda prave, serce in duha povzdigajoče, človeka resnično osrečujoče modrosti ne more imeti brez čistosti: »Modrost ne gre v hudobno dušo, in ne prebiva v te lesu, ki služi grehu." (Modr. 1, 4.) Naj slavnejši zdravniki so v tem ene misli, da nič tako zelo in tako nepovračljivo ne slabi naj lepših duševnih zmožnost, kakor mesena razuzdanost. Res tudi splošna skušnja uči, da nečista nasladnost mladini jemlje in suši umnost in zmožnost, čas in prostost sa viši namene in prizadevanja, ker slabi spomin in mišljenje, duhu skerha bistroumnost in krepkost ter spravi živalski del k gospostvu nad umom. Ko sta mladeneč, devica odperla serce nečistemu nagnjenju, potem je skor ne mogoča delavna pridnost, domače mišljenje, prava omika duha in serca, s eno besedo vse resno počenjanje: vse njuno mišljenje, govorjenje in djanje se suče okoli na-sladnih podob, umišljenih ničnost in posvetnih razve-seljevanj; gledati druge in skazovati se z vsemi sani-karnostmi, ki se pridružijo meseni pohlepnosti dopasti, to je potem skor edino, sa kar je še mar taki sužnji duši. Reč sama to prav tako nanaša; zato so ie modri med pogani to spoznali. Seneka piše: „Ne more se povzdigniti k občutku božjega, kdor iše veselja v našito-vanju svojega poželenja, ktero vselej kesanje ali sramoto za seboj privleče." Brez nravne velikosti je toraj o duhovno še tako obdarovan človek goljufiv biser, terega bliš le nespametne slepi, v oččh razumnih pa svojo nevrednost le toliko bolj pokaže. Tudi tukaj je Hofeland veljavna priča, ko pravi: »Povsod nahajamo v starem svetu, da so se tisti, od kterih se je kaj posebnega pričakovalo, mogli zderiati mesene ljubesni." Ta zderžnost je naj terdnejši podlaga nravne terdnosti in možatega značaja; ona razjasnuje dnha, dela serce pripravno za vse dobro, lepo, plemenito in podeli duši moč, da se zamore brez sadertka k Bogu povzdigniti in se z božjimi rečmi pečati. Kako resnično je toraj, kar Hufeland zopet pravi: »Poznam malo čednost, ktere bi bile ie tukaj na zemlji tako bogato in tako imenitno poplačevane." Če je tedaj čistost ie v redu nature tako rodovitna, da rodi in obvaruje naj veči dobrote, telesne in dušne, koliko rodovitnejši mora še le biti sa Čeznaturne dobrote ! Brez čistosti je ni prijaznosti s Bogom; zakaj prava prijaznost zamore biti le med enakimi ali saj podobnimi v mislih; človek pa, ki je nečist, stopi iz okroija duha, — je tedaj nezmoien za prijaznost z Bogom. Nasproti temu pa človeka nič tako lahko in tako tesno ne zedini z Bogom, ki je čist duh, kakor čistost; nič nas ne stori Bogu podobnejših in dopadljivsih. Zato je pisano: »Kdor ljubi čistost serca, bo zavoljo svoje preserčnosti imel Boga za prijatla." (Preg. 22, 11.) Čistost je zato posebno znamnje svetosti, kakor tudi piše sv. Pavel Tesaloničanom (I. 4, 4.): To je volja Boija, vaše prsvečenje. In v kaj stavi apostelj to po-svečenje? Da se zderiite nečistosti, in da sleherni izmed vas svoje telo, to dušno posodo, vč ohraniti v Časti in svetosti; zakaj ni nas Bog poklical k nečistosti, temuč k svetosti. — Tako tudi piše večkrat Hebrejcem (12, 14): Hrepenite po svetosti, brez ktere ne bo nobeden Boga gledal; in če ga vprašamo, v čem je ta svetost, odgovori zopet: Da ni kdo nečistnik. Po besedab sv. Pavla se tedaj nečistost in svetost isključnjete, čistost in svetost ste pa enacega pomena. (Konec nasl.) Ogled po Slovenskem In dopisi. lx LjvMjaae. „Glasi katoliške družbe"; II. zvezek. — Katoliška drniba nadaljnje s svojim lističem »Glasi", kterega 2. zvezek je ravno natisnjen in ga bodo drai-niki v kratkem imeli v rokah. Kakor je bil pervi zvezek ves poln koristnih in vedrilnih ter času primčrnih naukov za občinstvo, tako je tudi drugi. Obravnava pa ta zvezek v kratkih spiskih naslednje reči: Za vvod: »Nekoliko od pravice" (posebno podučen spisek za sedanji čas). — »Sporočilo o popotvanji pri-godom škofovske 501etnice Pija IX" (nekoliko daljie naznanilo kranjskih romsrjev v Rim, kako so izročili sv. Očetu naše vošila in darila itd., — popisano od predsednika katoliškega društva dr. Ant. Jarca). — Naslov: »Mične in podučne" ima te-le sostavke: Mladina! Vari se hudih dčl. Kratka je zmota, dolgo je kesanje!" (Prav čverst in ginljiv spis, poln lepih naukov, od nekega šolskega moia.) — »Na smertni postelji sta se spoznala." (Prav spodbudna dogodba.) — »To oblačilo te bo enkrat toiilo. Doklej kaka stvar iivi. Dajte BogA, kar je Boijega" itd. — Pod naslovom: »Smešne in zasoljene" najdejo čitatelji spiske: Turčin pri brivcu. Novi Salomon. Teh pa nimam. — Nasleduje: „Kaj posebnega se je godilo po svetu od Velike noči do pervih dni vel. serpana 1877 (na 6 strančh). K sklepu so se začele naznanjati »imena društvenih udov", in sicer to pot do čerke I. Ako kteri v novo pristopijo v tem ko se bo zapisnik dajal, zli ko bi se kteri po naključja izpustili, se bodo naznanili na koncu. Iz tega je očitno, da čast. udje katoliškega društva dobijo zopet snopič prav lepega in koristnega, pa tudi vse skozi prav vedrilnega in tako kratkočasnega branja, da še za denar ne more kdo pri njem dremati. Upa se, da bode nekoliko zvezkov ostalo čez tč, kar jih gre udom, in te bode lahko dobivalo občinstvo v katoliški druibi ali pa pri bukvarjih po spodobni ceni. Iz Ljlbljaae. (Naznanilo o bolniških bukvah.) Pred kratkim so bile v »Danici" bolj natanko popisane nove bukve imenovane: »Dušna pomoč s a bolnike." Druge bukve. Zdaj se s temi versticami naznanja, da se dobivajo pri gosp. Henriku Ničmanu, bukvovezo na starem tergu, in bodo v malo dneh na prodaj pri vsih slovenskih bukvarjih. Po tvarini so maDjsi memo pervih; sato tudi, dasiravno se je vse podražilo, so nekoliko cenejši. Stanejo namreč terdo vesane s pol usnjem: 90 kr., vse v usnji: 1 gl. 10 kr. Kar koristne bukvice se posebno priporoča, je to le: Čast. g. pisatelj in založitelj, ki je imel toliko truda in stroškov, je v svoji dobrotljivosti vso zalogo (razun malo iztisov) velikodušno daroval ljubljanski hiralnici, kteri je že popred odstopil veliko število ostalih iztisov pervih bukev. Zato upamo, da bodo duhovni in verni še bolj segli po tih koristnih bukvicah, ker z malo soldi dobe koristne bukvice in ob enem podpirajo potrebno napravo, hiralnico, ki je še sedaj močno zadolžena, da še ne more po volji in obljubi zadostevati svojemu namenu. Zato, Slovenci, ne pomiŠljujte si omisliti teh koristnih bukvih in podpirati dobro reč, sebi in bolnim v prid, Bogu v čast. Blagoserčni zgled čast. g. pisatelja, ki je v ta namen daroval toliko truda in denarja, vas glasno in resnobno vabi in kliče, da dvakrat dobri namen vsaj s pridnim kupovanjem teh bukev gereče pospešujte. Z Gorenjskega, 7. avgusta. (Nova maša na Koroški Brli. Pogreb pri sv. Križu v Rovtih.) Bilo je 27. p. m. 7 novih mašnikov posvečenih. Ali kaj je to za toliko (okoli 140) praznih prostorov v škofiji? Eden teh novo-mašnikov, Čast. g. Gašpar Vilman, je pretečeno nedeljo (god Marije Snežnice, 5. avgusta) na Koroški Beli per-vine Begu daroval. Spremilo ga je k pervi njegovi daritvi 8 duhovnov in 5 bogoslovcev, in je bil res veličasten sprevod iz šolskega poslopja v cerkev. Je pa ta nova maša posebno v dvojnem oziru spomina vredna: glede novomašnika in glede slavnostnega govora. Kar gosp. novomašnika zadeva, se pač vidi, da Bog tiste po posebnih potih vodi, ktere v ta stan kliče. Dasiravno bornih staršev, in dasiravno so se mu hribje in gore, kakor je g. govornik omenil, na pot stavili, je z Božjo pomočjo vender dosegel, kar je želel sam in so želeli njegovi starši, kteri so tudi ta dan veselje z njim delili. G. govornik pa je v lepi besedi in živo popisoval brit-kosti in veselje duhovskega stanu. In dasiravno je govor terpel čez celo uro, so ga vender olikani in kmečki po-slušavci pazljivo spremljali do konca; tako presunljivo in prepričevalno je pridigar govoril. — K obedu so bih povabljeni samo duhovni. Bodi ponovljeno, kar se je giasilo pri obedu, namreč: Bog živi mnogo let g. novomašnika in g. govornika! l>rugi dan, t>. avgusta, pa je bilo žalostno opravilo pri sv. Križu v Rovtih nad Jesenicami. Tam so namreč k večnemu počitku spremili ondotnega duhovnega pastirja preč. g. Janeza Dolničarja (roj. v Smart-nem pri Ljubljani 4. maj. 1813, posveč. 1840). To opravilo ;e še bol j žalostno delala nanavadna in Čudna smert ranjcega gospoda. 2. avgusta popoldne namreč gre po opravkih na Jesenice. Ob <3 se napoti proti domu, dobro uro h« da v hrib pa po lepi cesti, ki je narejena nalaš za vožnjo rude in lepo izpeljana, kar vsak ve, kdor je ondi hodil. Ali, da se Bogu smili! ne pride več živ domu, ampak sredi p. ta mertev obleži. Okoii 8 se vzdigne ticti večer strašen vihar z bliskom in gromom. Ranjkcga gospoda brat, medicinski svetovalec iz Tersta, dr. Dr lničar, ki je bil ravno s svojo gospo v Rovtih na počitnicah, pošlje človeka s svetilnico bratu na proti, ker ga je jelo skerbeti, da bi se mu pri taki nevihti utegnilo kaj hudega pripetiti. In rej najde ta človek okoli 9 pri pervi lesi gospoda na obrazu ležečega in mertvega. K« lika groza in žalost je brata in domače presunila, ko so ob 11 gospoda mertvega pripeljali, si lahko mislimo. Gospod brat, skušeni zdravnik, poskuša duhovnemu bratu življenje nazaj priklicati, pa kmalo se prepriča, da zoper Božjo moč človeška učenost nič ne premore. Ker nikogar ni bilo zraven, se tudi prav vediti ne more, kako se je nesreča zgodila. Da bi si bil ranji gospod te prežalostne smerti sam kriv, tega ne more živa duša misliti, ker je bil povsod znan kot trezen in postaven mož in ga nismo nikdar vidili, da bi se bil kdaj spozabil. Tudi strela ga ni ubila, kakor so nekteri govorili, ker potem bi morale vendar kakšne znamenja biti. Mi si ne moremo te nesreče drugač razjasniti, kakor tako, da je gospod hitč proti domu pervo leso naglo odrinil; ta pa ga je na noge zadela, še preden ji je odšel. Pri tem je pa tako nesrečno padel, da se je do smerti pobil. Na desnem sencu je namreč imel hud udarec in drugo rano verh glave. — Hudodelstvo ni moglo biti, ker so dobili pri ranjcem uro in denar. Da bi ga bil kdo iz sovraštva umoril, tudi ni misliti, ker ni imel nikakoršnih sovražnikov. Pa kaj pomaga vse vgibovanje, ko ločene duše nobeden več nazaj ne prikliče? Žalostni smo toraj v ponedeljek jutro ra-njega truplo položili k večnemu pokoju, dasiravno so se njegovi farmani silno težko od njega ločili, kar je kazal glasni jok med pridigo in pri pogrebu. Tisti časi so namreč minuli, ko je kak nerodnež in hudobnež o smerti ali pri odhodu duhovna rekel: E kaj to, če smo tega zgubili, bomo pa druzega dobili! Ta nenadna in čudna smert ranjcega duhovnega pastirja pa uam jresoo in glasno v spomin kliče Gospodove besede: „Čujte, ker ne veste ne dneva ne urel" (Mat. 25, 13.) Zato smo se tudi žalostni razšli, poprej pa smo še v slovo zdihnili: V miru počivaj, ljubi duhovni brat, dragi sosed! v miru počivaj; kmalo tudi mi za tabo pridemo! In Bog daj, da se skupaj dobimo in snidemo na srečnem kraju, na Očetovem domu, kjer ne bo več vpitja, ne joka, ne bolečin, kjer tudi smerti in ločitve več ne bo. - Pri pogrebu so bili samo štirje duhovni in dva bogoslovca. Pri sv. maši in na grobu pa so posebno izverstno in ljubeznjivo peli gg. Raktelj, Razinger in Majer, za kar jim bodi zaslužena pohvala. Na Trati, 5. avgusta. Sprejmi, draga „Danica'(, žalostno vest in zaznamnjaj v svoje predale prerano smert blagega slovenskega miadenča 2. avgusta t. 1. spremili smo k pogrebu Ivana Jezeršenika, poštarjevega sina, iz Gorenje vasi. Ranjki, rojen 20. maja 1853, bil je lepih zmožnost, zato se je šolal v Ljubljani in zdelal spodnjo realko, spričala njegova kažejo naj boljši vspeh. Pri-deržal pa ga je oče doma, da mogel mu je izročiti postno opravništvo, ktero je vodil in opravljal le slovensko. Kolikor mu je ostajalo prostega časa, porabil ga je v to, da je nadaljeval in spopolnoval to, kar je v šoli pričel, izobraževal se je se sam doma. Postregel je rad vsakemu, kdor je le potreboval njegove pomoči. Duh sedanjega časa pokvaril ga je tako malo, da vestno je spolnoval vse svoje keršanske dolžnosti. Bil je pokoren staršem tako, da naj manjšega ugovora ni nikdar imel zoper njihove ukaze. V drušini je bil sploh priljubljen ; kaj bi ne, sej ni nikdar nikogar razžalil. Govoril je vedno modro in premišljeno, naj manjše nerodne besede ni bilo slišati iz njegovih ust. Surovo obnašanje bilo mu je gnjusoba, z eno besedo, bil je izgled keršanskega miadenča. To cvetlico hotel je imeti nebeški Oče v svojem verta, presadil jo je. V začetku letošnjega leta okoli svetih treh Kraljev ulije se mu kri skozi gerlo; vsled tega je jel slabeti, prijela se ga je susica. Kmalo je sprevidil, da se mu bo konec približal, a ostal je miren, naj manjše pritožbe ni bilo slišati v bolezni iz njegovih ust, kajti terdno zaupal je v Boga ter popolnoma vdal se v njegovo sveto voljo. Petkrat je prejel v svoji bolezni ss. zakramente s tako pobožnostjo, da so bili spodbudovani po njem vsi pričujoči. Tako pri- bližala se mu je smert, ki ga ni našla nepripravljenega; dočakal jo je pri polui zavednosti. Poljubovaje sv. križ sklenil je svoje blsgo življenje, ko je malo poprej tolažil svoje žalostne starše, rekoč: ,,Nikar ne žalujte preveč, aej pridete kmalo za menoj." Pogreb njegov na Trati je bil primeroma sijajen, kajti prihiteli so k pogrebu ne le domači farani, ampak tudi iz bližnje Loke. Spremili so ga na pokopališče tudi šolarji in šolarice. Solarice zapele so mu na grobu slovensko žalostinko „Blagor mu". Maraiktero oko, ne aamo domaČih, ampak tudi drugih, ki ao ga poznali, se je solzilo, naj boljši dokaz, da rajni bil je res blaga duša. Bog mu daj večni mir. Iz Adrijanopelna. (Pijeva petdesetletnica pri preS. očetih vstajenja J. K, v Adrijanopelnu.) Tretji rožnik t. 1 ., ta znameniti in zaželeni dan, ko so namestnik Jezusa Kristusa na zemlji Pij IX praznovali 501etnico svojega škofovskega posvečevanja, je bil prišel kakor drugi prešnji dnevi, in kakor vse minljivo je tudi zopet minul; toda spomin tega dne ostane v spominu tisuče-rim, in ko tudi tih že davno ne bo, bo še zgodovina vedila povedati potomcem o tem lepem dnevu. Bil je to zares častitljiv in velikansk družinski praznik katoliškega sveta; njegovo očitno razodevanje vdanosti do vesoljnega in prečastitljivega poglavarja sv. Cerkve je milijonom ljudi v lep izgled in v velik blagoslov. Akoravno Pij IX niso edini, ampak so bili tudi nekteri njih spredniki, in sicer poslednji Benedikt XIII, doživeli 50. leto škofovskega posvečenja, je vendar toliko gotovo, da katoličanstvo o takem prazniku nobenega ni razveselilo z večim sočutjem in obilnišimi darovi, kakor sedaj. Iz vseh delov katoliškega sveta so vkljub težavam in nevarnostim romali tisučeri neduhovni in duhovni k temu prazniku v večno mesto v imenu vsih sobratov položit zagotovila vdanosti, brezštevilne adrese in dragocene darila k nogam vesoljnega Očeta keršanstva. — Kdo prešteje svete maše, ki so se ta dan darovale po vaem svetu ljubemu Bogu v zahvalo, ali svete Obhajila, ktere ao verni prejemali za častitljivega jubilanta Pija IX! Poleg tih sv. Očetu gotovo naj bolj dragih svečanost so še z raznoterimi drugimi slovesnostmi po moči preslavljali zares velikega Pija o njih slavnostnem dnevu. Ker so se za praznik sv. Očeta skušali vsi njih zvesti otroci, kako bi jim svojo ljubezen in spoštovanje očitno pokazali, pridružili so se jim prečastiti očetje vstajenja J. Kr. v Adrijanopelnu s toliko večim veseljem, ker ta praznik jim je dal zaželeno priliko, sv. Očetu razodeti svojo hvaležnost in ljubezen, da so jim sami izročili ondotni misijon. Poslali so jim nekaj dni pred praznikom v ilim adreso v laškem jeziku, ki se slovensko glasi: Nj. svetosti papežu Pijv IX. Sveti Oče! Veliko je bilo veselje tistih, kterim je ljubi Bog v raznih dobah dal gledati velike čuda, in ktere so zato zavidali oni, ki so še le pozneje živeli in so se mogli zadovoliti s pripovedovanjem o čudovitih dogodbah; ravno tako je brez dvoma vesoljnemu katoliškemu svetu v veliko tolažbo, da mu je dano biti priča čudovitega dogodka, da je namreč, med tem ko se Cerkev Božja zdaj Kristusu enako nahaja v velikem terpljenji, ljubi Zveličar svojemu namestniku na zemlji in njegovim besedam ne le do zdaj dajal toliko moči in veljave tolažiti z njimi vesoljni katoliški svet, temuč mu je tudi v sredi britkega terpljenja in tež&v dal doživeti 50. leto svojega škofovskega posvečevanja. Če je ta dan za vse dan nenavadnega veselja, mora bito to veselje toliko veče za naa, ker ao naa Nj. svetost sami poslali v misijon v Bulgarijo, in pripisovati moremo le njihovemu velikoduhovskemu blagoslovu, da se je ta, dasiravno težavni misijon, ne le mnogim in neprestanim zaprekam do zdaj ustavljal, temuč se tudi vedno bolj razširjal. V tem ko zato z vao serčno gorečnostjo vsaki dan pošiljamo k Bogu v nebesa molitve za ohranjenje in Brečo Nj. avetosti, prosimo tudi ob enem ljubega Jezuaa neprenehoma za dolgo zaželeni mir in zmago njegovi Nevesti sv. katoliški Cerkvi, s preserčno željo, da bi se to zgodilo še pod papeštvom Nj. svetosti. Klečeči pred prestolom Nj. svetosti poljubujemo njihove čaatitljive noge in prosimo preponižno av. apo-stoljskega blagoslova. Sledijo podpisi vsih redovnikov vstajenja J. Kr. ▼ Adrianopelnu. Praznik 3. rožnika so očetje vstajenja v Adrianopelnu praznovali tako-ie: Najpred so peli aloveano mašo po greškem obredu v greški kapeli, potem so šli akupno v farno cerkev k latinski maši z leviti, in a to dvojno Božjo alužbo je bilo minulo pol dne ter en del tega lepega praznika; drugi del, namreč glasbeni in govorniški koncert, je bil ob 4 popoldne v samostanu. Dolgo pred napovedanim časom se je zbralo obilno ljudstva tukajšnjih naseljencev in druzih narodnoat, njim na čelu nemški, francoski in angleški konzul. Zadnji del prostorne in slovesno ozališane dvorane je bil razdeljen v tri oddelke; srednji oddelek v podobi kapele za govornike, druga dva ob atrani za godce in pevce. V središnjem prostoru na steni je visela pod bal-dahinom prav dobro zadeta podoba sv. Očeta z znamnji škofovske in papeške časti ob straneh, spodej pa jeklo-rezna slika, ki kaže, kako Kristus od aposteljnov obdan sv. Petru izročuje ključe. — Vsa dvorana je bila pre-prežena z mnogobarvnimi tkaninami in okuano ozališana z vsakoverstnimi naravnimi cveticami, ki ao o tem času na Jutru popolnoma razcvetene. Tla so bile pregernjene 8 krasno preprogo; na čelu dvorane ae je bral z mnogobarvnimi in z beršlinom ozališanimi čerkami naslednji latinski napis: Sanctissimo Patri Noatro P. Pio IX Pontitici Maximo Christi Ecclesiam Indesinenter Excruciatam Feliciter Annis XXXI Gubernanti Hodie Quinquagesimum Annum Consecrationis In Episcopatum Celebranti. Ad Cujus Thronum Cum Ingenti Gaudio Totius Orbis Christi tideles Sua Persolvunt Vota Die III Junii 1877. Poslovenjen se glasi tako le: Svetemu Očetu Papežu Piju IX neprestano terpečo Cerkev Kristusovo 33 let srečno vladajočemu danes petdeseto leto posvečenja za škofa obhajočemu. Pred njegov prestol s prevelikim veseljem vesoljnega sveta verniki Kristusovi . pokladajo svoje vošila dne 3. rožnika lb77. (Kouec prih.) Hrepenenje k nebeški Materi o njenem vnebovzetju Odpri, odpri Se, sveti raj, Oččm odkri Se zali kraj; Presladki iar Mi seroe vžgi, Naj dah moj kar Hiti k Marij . Za Njč, sa Njč So vse ieljč; Za Materjo, Kipi sercč; Naj rajski sor Se sasvitli, Da dojdem skor Že k Materi. Oj srečne res Ste zvezdice, In is nebčs Vse mnoiice: Veličaie Ste Nje sprevod, Jo spremljale S častjo od tod. Ostani svčt Le sa menčj, Za Mater vnčt Ves do h je moj. Želim naprej Tje v večni dom, Kjer sirotej Nič več ne bom! Vesel semljč To sapustim, SerčnO, serčnč Ker hrepenim Za Tabo, Mati, Tvoja stvar, Ti čast spevati Tam vsikdar. Le pridi smert, Se ne bojim, V Marijin vert, V nebč hitim, Tje v cvetni gsj, NikdAr venčč, Kjer vekomaj SolsA ni več. — Ah da; tam jas Bi srečen bil, Bi se obras Mi Tvoj odkril, Obsenčil me Lepot usor, Postavil tje Med pevski sbor! Rosnih oči, Glej, Tvoj otrbk, Ksk srčč medli V nebi obok; Pomigni mi, O Mat' z višin, Ds, kjer si Ti, Bom jas, Tvoj sin! Radoslav. Misijonske sporočila r. P. Valjavca. XL. Pod Triglavom na Dovjem od 1.—8. marca 1872. (Konec tega oddelka.) Spovednikov smo imeli dosti; gospodje kaplani in eksposit dobravski so spovedovali nepretergoma. Predmeti in spovedi so se verstili tako jaderno, da smo bili prec na konci sv. poslanju. Petek, sklepni dan, nam je tako hitro prišel, da sami nismo vedili kedaj. Ljudstva se je pa toliko nabralo is vsih bližnjih krajev, da je v cerkvi vse gomzelo. Popoldne ob trčh je bil sklep sv. poslanja; ljudi od vsih krajev toliko, da jih je bilo veselje gledati. Is Kranjske gore, Rateč, is Gorjkn in Bleda, is Dobrave in Jesenic so bili, celč od Senlenarta čes goro so Korošci in Korošice prišli k sklepu misijo-novemu. Križ misijonski je ležal pred župnim domom. Lep krii, od domačina isdelan is Radolice, čem, in Kristus na njem poslačen. Nosili so ga možje is Dovjega in Mojstrsne, is občh vasi, tako je bila vsa dohovnija zastopana. Vreme je bilo krasno, pomladansko. Solnce je sijalo po dolu in verhovib gori kakor malega travna v sredi prijasno in toplo na osrečene Dovje. Na levi pred nami oče Triglav v svojem veličaatvu, v naj čisteji solnčni blišavi s svojimi sosedi okoli. Ljudstva okoli in okoli velika mnoiica, prasnično oblečena. Triglava sinovi in hčerke v obličji njegovem so stali mirno in potoino med svetimi obredi. Ta je imel križec, nni krii, eden podobe, drugi molke, svetinje ona v rokah svojih. Vsim se je bralo is obrasa verno serce. V lepem sprevoda smo dospeli do iupne cerkve. Zvonovi so mimo in ljubo nam priterkavali po potu. Duhovni smo vbrano peli „Benedictus", pevke pa „misijonski krii". Ovenčani križ je kmalo visel na steni stranske kapele. Dve lepi, posrebernjeni svetilnici ste ie koj visele srsven križa, klečilo se je postavilo pred krii in mahoma je bilo vse černo ljudi v kapelici molečih. Sklepni govor je bil kratek, pol ure samo. Pri tem govoru so ponavljali ljudje svoje kerstne obljube misi; jonske glasno in krepko ter obljubili v veri katoliiki živeti in umreti. Višnjevi škapulir je pa tolikanj ljudi sprejelo, d» ne kmalo kje toliko, kakor na Dovjem. In posebno lepo je bilo to, da ga je prejelo tolikanj m6i in mla-denčev. Vtis ie bil velik. Moije so se sa misijon zahvaljevat prišli, in so vnovič prosili sa ponavljanje misijona. Ravno tako je tudi častitljivi starček 701etni g. župnik rekel: Ako le iivim, čes dvč leti mora biti tudi ponovljenje misijona na Dovjem. Io tudi gosp. župnik jeseniški, 791etni moi, ki je kakor mladeneč neprenehoma v misijonu spovedoval, je djal: k letu pa na Jesenicah sv. poslanje! Ni bilo dolgo potem, je ie v resnici ljubljanski „Tagblatt<( sraven drusih tudi to naie poslanje na Dovjem iskal oblatiti. Is zagrizenega sostavka soper nas bi lahko sodili, da je bil Jeseničanov eden svoj ielč v ger-dem ,,blatniku" islil soper nas. Kakor je ie stara navada tega sovrainega časnika nas napadati, nas je spet s svojimi navsdnimi frasami napadal... „da sta cel6 dva možska obnorela" v tem misijonu 1 Ko naš repinjski prednik g. duh. pomočniku dov-škemu to neznani in ga popraia, je-li res, kar „Tag-blatt" pravi o tem poalanji, gospod kaplan v „Zgodnji Danici" določno odgovori, da ne, in na očitno lai postavi gerdega dopisuna. Zraven tega pa tudi še dvakrat piše, koliko se posni sv. poslanje pri vsih dov&kih dobo vnjaoih, ter nas sagotovlja, da dobro sejano seme Boije lepe klice poganja za večnost pri vsih stanovih ter se serčno zahvaljuje sa dobrote svetega poslanja fie enkrat. Tako je navadno s vsim dopisovanjem soper nas, soper misijone. Kedsr nas ksj ogerdijo lsži — svobodnjaki, nam pa javna resnica od dobrega, storjenega po misijonih, veliko veselja napravi. In tako ne le nič no zgubimo, ampak še le pridobivamo s t&cimi gerdimi psovkami soper nas. Taki in enaki dogodki pa tudi med ljudstvo pridejo, ki potem ie le prav vč ceniti to lažisvobodo is tacih njegovih ostudnih djanj. Za dom in šolo. Molitev pred Najsvetejšim za nespokomega greinika. V Bolonji, mestu na Laškem, stoji pri ondotnem ssmostanu sv. Klare cerkev; v nji je altar, na kterem sedi za steklenasto ograjo podoba, oblečena v dragoceni svilni obleki; obličje, roke se vidijo, noge so bose. Dasi-ravno so udje nekoliko bledi, se zdijo tako nestrohnjeni kakor pri živem človeku. Ta podoba je pravo truplo sv. Katarine Bolonjske, ktero še do dandanes ni atroh- nelo, dasiravno je od dneva njene smerti že minuio nad 400 tet. V tem truplu je nekdaj bivala ljubezni do Boga in do bližnjega vsa vneta duša. Posebno je pa imela Katarina nepopisljivo usmiljenje a grešniki. Prav obilno je prosila usmiljenega Boga sa njib spreobernjenje, ter je ielela in molila, naj bi se nji sami naložile vse muke pogubljenih v peklo, da bi bili z njenim peklenskim mučenjem drugi oteti. In da je bila njena želja in prošnja tudi resnobna, je z djanjem pokazala. Izmed toliko drugih naj sledi tukaj en sam zgled. Neki dan je imel hudodelnik iti na morile, ki pa ni hotel nič slišati o spovedi, temuč nasproti je na pomoč klical peklenskega duha. Ko to zvč Katarina, se je njeno za zveličanje neumerljivib duš goreče serce s grozno britkostjo napolnilo. Podi se zveččr v samostansko cerkev, v kteri je prečula celo noč blizo do jutra ter je pred sv. Rešnjim Telesom klečala, se bridko jokala in goreče molila. Z raztegnjenimi rokami je zdi-hovala: „Moj Bog in Gospod! s tega mesta nevstanem popred, dokler mi ne daš tiste duše, ktero si s predrago ceno svoje svete kervi odkupil. O Gospod, nikar ne saverzi mojih obilnih, dasiravno nevrednih prošenj; poslušaj glas moje molitve, ko kličem k Tebi!" In prejela je tolažbo v dubu, da je dobri Pastir uslišal njeno molitev. — Zjutraj ji prinesejo poročilo, da se je dosedaj tako terdovratni hudodelnik spreobernil, ter poklical klošterskega spovednika, kteremu se je ves skesan in potert spovedal svojih grehov. Obsojen je bil k smerti v ognji, in slišali so ga še iz plamena večkrat klicati ime „Jezus", kar ma je bila Katarina nasvetovala v pismu, ktero mu je pisala. Dobro je pred Najsvetejšim ali pa tudi v domači hrambici moliti — zlasti za terdovratne umirajoče, da bi saj poslednje trenutke obernili v svoje otenje, ako so poprej živeli v pregrehah. Pa še nekaj posebnega. Kolike tisuče jih pade n. pr. v sedanji vojski v malo trenutkih, v malo urah; vsak pride pred sodbo, vsak bo zveličan ali pa pogubljen. Pa v kakošnem stanu je duša premnozih? Veliko je razkolnikov — brez prave vere, veliko jih se celo ni keršenih; kaj bo z njimi? Molimo za vse pred Najsvetejšim (delajmo „Memento"), da bi usmiljeni Bog še poslednji trenutek saj dal tčm kerst želji in kervi, drugim goreče želje v pravi Kristusovi Cerkvi živeti in umreti in ob enem vsim serčno obžslovanje vsih grehov, pa ljubezen, ki »pokrije veliko število grehov". Če imsmo res kaj serca, kaj človekoljubja, bodimo usmiljeni, sočutni do vojskujočih vsih in kri prelivajočih, skerbimo pa za njih pravo, za njih večno srečo, dokler je še kaj mogoče; drugo jim nič ne pomaga. Poganski pregovor ,,Dulce est pro patria mori" — sladko je za domovino umreti, naj se pri kristjanih spremeni v pomenljivi pregovor: „S 1 a d k o je v prijaznosti Božji umreti;" to samo je resnica! Cref in sati zveste motitre. Zahvala. Št. 1. Moja hči je bila lansko leto prav hudo in nevarno abolela; priporočila sem jo v veliki skerbi N. lj. G. presv. Serca, in prav hitro se je bila ozdravila. Zato bodi večna čast Bogu, preserčna hvala Naši ljubi i Ljubljani, 6. avgusta 1877. Št. 2. Češena bodi Naša ljuba Gospd presv. Serca sa naglo pomoč v hudi vratni bolezni. Prošnje. Št. 1. Mati serčno priporočajo svojega sina pijanca v bratovsko molitev N. lj. G. presv. Serca, da bi opustil to ostudno pregreho. Št. 2. Neka družina je prav živo priporočena ▼ molitev, da bi dobrotljivi Bog na mogočno priprošnjo Naše ljube Gospč presv. Serca in sv. Jožefa ji pomagal v neki silno veliki potrebi; ter obljubi, če pomoč zadobi, se Bogu in Mariji Devici, Naši ljubi Gospej, po „Zg. Danici" zahvaliti. Št 3. Za smert bolna, nekoliko zmešana in obupana oseba bodi v usmiljene bratovske prošnje iaro-čena, da bi se je na posredovanje N. lj. G. dobrotljivi Bog usmilil ter ji svojo mogočno roko podal k otenju. Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili. IV. Sv. Pantaleon, zdravnik in spričevavee. (Dalje.) Po prejetem sv. kerstu je bila Pantaleonova edina želja in serčna molitev, naj bi Bog njegovemu očetu podelil milost (gnado), da bi spoznal gnjusobo maliko-vavstva in sprejel sv. keršansko vero. Bog je njegovo prošnjo uslišal, ter mu je naklonil naslednjo priliko. Pantaleon je bival v hiši svojega očeta, kar mu pripeljejo slepega človeka s prošnjo, naj bi mu oči ozdravil. Slepec reče Pantaleonu: „Pri vsih zdravnikih tega mesta sem že bil, in po njih nasvetu sem mnoge zdravila rabil, pa mi niso nič pomagale, še le popolnoma sem po njih oslepel. Slišal sem pa, da si ti v zdravilstvu med vsemi naj bolj izveden, prosim te, pomagaj mi, in z veseljem ti bom dal, kar mi je po toliko velicih stroških denarja še ostalo." Pantaleon mu nato odgovori: „Pogled ti bo dal Bog, Oče luči; to pa, kar si meni namenil, daj ubogim!" Njegov oče te besede sliši in ga k sebi pokliče, rekoč: „Moj sin! kaj, ti se upaš slepemu oči ozdraviti, ki jih stari in skušeni zdravniki ozdraviti niso mčgli? Glej, moj sin! preveč si mu obljubil; vsi se ti bodo smejali." Pantaleon mu odgovori: ,,Moj oče! nihče ne zn& te zdravilne umetnije, kakor jaz, ki sem se je naučil od svojega učenika." Oče misli, da govori od svojega učenika Evfrosina, toraj reče: „Moj sin! tudi ta zdravnik je svojo umetnijo nad slepim poskušal, pa ni nič opravil." Sin odgovori očetu: „Le nekoliko počakajte, in delo samo bo govorilo." Pantaleon se dotakne slepčevih oči, kliče Jezusovo imč, in slepec zdajci vidi; pa tudi dušne oči so se obema — očetu in slepcu — odperle, oba sta verovala v Kristusa in sta se dala ker-stiti. Kmalo potem je umeri oče Evstorgij, in je zapustil svojemu sinu silno veliko bogastvo. Pantaleon je dal vsim sužnjem prostost, ter jih je tudi prav bogato obdaroval, vse drugo premoženje pa je razdelil ubogim. Mladi zdravnik Pantaleon ozdravlja v Jezusovem imenu bolnike tega mesta; vsi le pri njem pomoči išejo, že tudi zato, ker iih brez zdravil in zastonj ozdravlja. To zbudi v mestnih zdravnikih nevošljivost, sovraštvo, jezo in maševanje, ker nimajo nobenega zaslužka več; sklenejo tedaj Pantaleona tožiti pri cesarji, da je kristjan, kar bo bili od ozdravljenega slepca zvedili, da ga je bil namreč s klicanjem Jezusovega imena ozdravil. Podajo se k cesarju in peljejo seboj Antima, ozdravljenega slepca, da naj bo sam povedal, kako je bil ozdravljen. Zdravniki svojo tožbo s tem začnejo: „Glej, mogočni cesar! Pantaleon, ki si ga bil dal zdravilstva učiti, za-te kaj malo mara, ozdravlja take, ki tvoje bogove preklinjajc, pa še druge zapeljuje, da naše bogove zaničujejo; ker terdi, da le urno Kristus bolesni ozdravlja, ne pa Eskulap, nas slavni bog zdravilstva. Cesar vpraša Antima, kak6 je on pogled zopet zadobil? Antlm mu odkritoserčno pove, rekoč: „Slavni cesar! vsi zdravniki, ki tukaj pred teboj stojč, so dolgo, dolgo Eskulapa na pomoč klicali, pa mi niso čisto nič pomagali, se malo iskrico mojega pogleda so mi 8 svojimi zdravili ugasnili in me popolnoma oslepili, in ob tem so skorej vse moje premoženje povžili. Pantaleon pa se je mojih oči dotaknil in Jezusovo ime poklical, in zdajci sem bil ozdravljen. Veliki cesar! zdaj sam presodi, kdo me je ozdravil, Eskulap ali Kristus?" Cesar mu ni mogel nato nič odgovoriti, le rekel mu je: „Vender ne bodi tako neumen, da bi mislil, Kristus ti je oči ozdravil; naši bogovi so ti jih ozdravili!" Ozdravljeni slepec mu odgovori: ,,Ne bodi vender tako aboten, da bi terdil, da so mi vaši bogovi, ki so sami slepi, pogled podelili!" Cesar se nato tako razserdi, da ukaže Antima ob glavo djati. Pantaleon kupi od rabeljnov njegovo truplo in ga s častjo pokoplje zraven svojega cčeta. (Dalje sledi.) Listek za raznoterosti. v ls Ljnbljane. Cč.