TOSAMA GLASILO DELAVCE SAME I oktobra 1965 | Št. 9 september 1986 Število izvodov 1400 Leto izdajanja XXI Tudi v vlaknovinskem oddelku se moderniziramo Prepričan sem, da ni nikogar v našem kolektivu, ki ne bi vedel, da so v toku pripravljalna dela naše do sedaj največje investicije v strojno opremo. To je v stroje, ki bodo sestavni del linije za proizvodnjo vlaknovin po tekočem postopku. Da smo lahko podpisali pogodbo z dobaviteljem strojev firmo RAMI-SCH Kleinewebers iz ZRN smo pripravili elaborat na osnovi katerega smo dobili soglasje in dovoljenja naših samoupravnih organov, kot tudi številnih zunanjih inštitucij. Doba in rok je potekel in stroji so na našem dvorišču, čeprav bo verjetno v času do objave tega članka del strojev že preseljen in zmontiran v oddelku. Da bi lahko začeli z montažo, so bila potrebna obsežna pripravljalna dela pri katerih so bile močno angažirane službe za gradbeno dejavnost ter vzdrževalna in elektro služba. Prestavili smo cisterne za kemikalije v prostor, ki ga je uporabljala elektro služba za skladišče rezervnih delov, odstranili predelno steno, zgradili prostor za pripravo kemikalij, prestavili nekaj strojev sedanje linije, postavili mostno dvigalo in izdelali temelje in kanale za instalacije za novo linijo. Na strehi SV dela oddelka bomo zgradili še prostor za toplotno oljno napravo in tako bodo pripravljalna dela za montažo končana. Da lahko potekajo vsa potrebna dela vskladno, je bil izdelan mrežni plan. Po planu bomo pričeli z montažo strojev 8. septembra in bo trajala cca 6 tednov. Potem je predvidena še tri tedne poiskusna proizvodnja in v kolikor ne bo nepredvidenih ovir bomo pričeli z redno proizvodnjo v drugi polovici novembra tega leta. Ker so stroje proizvedle firme kot SO: RAMISCH KLEINEWEFERS, SPIN- 'BAU.AURA, EDELMANN in nam že poznani firmi TRUTZSCHLER in TE-MAFA, bo montaža potekala pod vodstvom 8. tujih monterjev, ki jim bodo v pomoč naši mehaniki, varilci, elektrikarji, in potrebni ostali delavci. DM, z vsemi pripadajočimi dinarskimi sredstvi, visoko investicijo? Tudi mi sredstvi visoko investicijo? Tudi pri izdelkih v higienske namene se kažejo na trgu vedno večje zahteve po kvaliteti. Zahteva se belina izdelka, primerna propustnost in predvsem trdnost v mokrem stanju. To pa je možno doseči samo s termično povezanimi sintetičnimi vlakni. Poleg tega pa so tudi naše potrebe na predelovalnih strojih tolikšne, da jih komaj krijemo z obstoječo linijo, čeprav obratujemo v treh izmenah. Na novi liniji bomo lahko proizvajali vlaknovi-no v zahtevani kvaliteti. Surovino t.j. polipropilenska vlakna — kemikalije ne bodo potrebne, ker bodo vlakna termično povezana — bomo dobili na domačem trgu pri ITES Lola Ribar, Odžaci. V naslednjem letu planiramo proizvesti na novi liniji 620.100 kg vlak-novine v gramaturi 18 g/m2. Od tega bomo porabili za plenice, higienske Iz vsebine: — nova linija v vlaknov. oddelku — doživljaji našega dopustnika — 10. september — Tosame — mladinski kotiček — koristni nasveti — nagradni rebusi praznik vložke in plenične predloge 292.210 kg, ostanek pa bo namenjen za prodajo. V kolikor bodo kupci želeli vlak-novino v drugih gramaturah od 14 — 60 g/m2 ali iz drugih termoplastičnih sintetičnih vlaken kot so PA, PES in ipd. oz. mešanic teh vlaken z viskoznimi vlakni, bo to možno izdelati na novi liniji. Tudi na obstoječo linijo nismo pozabili. Na tej predvidevamo v začetku naslednjega leta izvesti 14 dnevni remont in še naprej proizvajati vlaknovino za izdelke, kot so: čistilne krpe, rjuhe, posteljne predloge, maske in ipd., t.j. za izdelke pri katerih se zahteva tekstilni karakter in velika vpojnost. Čeprav bo linija avtomatizirana in kontinuirna proizvodnja od priprave vlaken do navitih in na poljubno širino rezanih rol vlaknovine, bo močno odvisna od kvalitete vlaken in tehnoloških pogojev. Zato smo vključili v linijo tudi avivirno napravo in Projektivni biro Kranj nam je izdelal projekt za klimatizacijo proizvodnega prostora. S tem bodo izpolnjeni vsi pogoji, da bomo dosegli kvaliteto vlaknovine kakršna se zahteva na svetovnem trgu. Iz ekonomskih razlogov bomo proizvajali na novi liniji v treh izmenah, medtem ko bomo prešli pri obstoječi liniji na dvoizmensko delo. Število zaposlenih v oddelku se s tem ne bo povečalo. Za nadzor in posluževanje pri novi liniji bodo skrbeli 3 delavci na izmeno, medtem, ko bodo to opravljali pri obstoječi liniji 4 delavci, tako, da bo za pripravo vlaken pri obeh linijah zadolžen en delavec na izmeno. Tudi na delovne pogoje nismo pozabili in bomo poleg klimatskih naprav zgradili še vetrolov, odsesalno napo za vroč zrak, vgradili dušilec ropota v cevovodu pri obstoječi liniji, popravili tla v proizvodnem prostoru in prepleskali stene. Že v tem mesecu pa bodo tudi delavci ALPREM-a Kamnik postavili prostora za vzdrževalce strojev in vodje izmene. Gornik Franc, dipl. ing. O požarnem varstvu NALOGE ORGANIZACIJ IN ORGANOV ZVEZE SINDIKATOV PRI ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU ZAŠČITE PRED POŽARI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Zaradi stalnega naraščanja števila požarov in vse večje ogroženosti družbene lastnine in človeških življenj ter nalog, ki smo jih sprejeli in potrdili v Resoluciji 10. kongresa ZSJ, kot tudi zaradi neugodnega stanja na področju zaščite pred požari je Predsedstvo sveta ZSJ obravnavalo aktivnost sindikata pri organiziranju in delovanja zaščite pred požari v ozdih. Predsedstvo je ocenilo, da je stanje na področju zaščite pred požari nezadovoljivo. Požari predstavljajo resen družbeni, ekonomski in varnostni problem saj ogrožajo gospodarske in druge materialne potenciale ter seveda človeška življenja. V letu 1985 je bilo blizu 14.000 požarov, ki so povzročili 22 milijard materialne škode, življenje je izgubilo 142 ljudi 650 pa jih je bilo poškodovano in nekateri med njimi bodo ostali invalidi do konca življenja. V letu 1986 število požarov narašča in s tem tudi materialna škoda. Samo v prvih treh mesecih je zabeleženo 2496 požarov pri čemer je nastala neposredna materialna škoda v vrednosti 17,5 milijarde, kar pomeni več kot dve tretjini skupne škode prejšnjega leta. Če neposred nim izgubam pri požarih dodamo še posledice, potem vidimo, da Jugoslavija letno izgubi okoli 2,5 °/o nacionalnega dohodka. Dosedanja družbenopolitična aktivnost je dala določene rezultate, vendar ni bila dovolj dejavna in ni prispevala k učinkovitejšemu reševanju zapletenih problemov pri zaščiti pred požari. Takšno nezadovoljivo stanje na tem področju je predvsem posledica subjektivnih slabosti, nezadostne preventive, slabe organizacije, neznanja, neizpolnjevanja zakonskih in samoupravnih obveznosti, skrajne neodgovornosti, nediscipline, zanikrnosti in drugih slabosti. Vendar pričenja prevladovati mišljenje in pripravljenost delovnih ljudi, da se temu — zelo pomembnemu delu ob-rambno-samozaščitnega sistema in ukrepom zaščite družbene lastnine posveti večja pozornost. Rdeči križ Slovenije IZREDNA KRVODAJALSKA AKCIJA 27. avgusta so se s skupščine Rdečega križa Slovenije obrnili na sindikalno organizacijo s prošnjo, da naj jim pomagamo pri reševanju težav zaradi pomanjkanja krvi. Redne krvodajalske akcije niso zadoščale, saj so vse zaloge krvi sproti porabili. Obljubili smo pomoč. Seveda je težko v dveh urah nabrati ljudi, kajti akcija naj bi bila že kar naslednji dan. Začeli smo z objavo po ozvočenju. Menila sem, da se bo prijavilo največ deset kandidatov, a sem podcenjevala njihovo pripravljenost. V dobri uri se je spisek razširil na 26 prijavljenih, še šest pa se jih je na akcijo odpravilo brez prijave. Vsem, ki ste se odzvali vabilu se za vaše humano dejanje RKS najlepše zahvaljuje. Izredne krvodajalske akcije so se udeležili: — Drobne Ljuba — Brnot Irena — Pervinšek Avgust — Planinc Peter — Berdajs Franc — Urbanija Marinka Kremič Marko Kerč Alma Kerč Janez Kremič Uroš Cerar Franc Štirn Mojca Poljane Janko Pirc Brane Pirnat Marija Lampret Irena Burja Julka Dernulovec Urška Žankar Antonija — Hribar Ivi — Drešar Pavla — Prelovšek Ivanka — Kovačič Ani — Pervinšek Stane — Križman Oton — Kump Ciril — Kerč Miha — Jarc Marija — Lukane Tončka — Vrenjak Elica — Križman Brigita — Kerč Jože BEOGRAD - HARARE Glavni mesti, ki na videz nimata nič skupnega. Med njima so tisoči kilometrov. Med njima je tudi 25 let. V Harareju se je 1. septembra začel vrh neuvrščenih držav, točno pred 25 leti, 1. septembra 1961 pa se je začela 1. konferenca neuvrščenih držav v našem glavnem mestu. Ponosni smo lahko, da se je ravno pri nas začelo gibanje, ki je od 25 držav leta 1961 naraslo v široko svetovno gibanje. kjer je vključeno preko 100 držav in osvobodilnih gibanj. Tretjina človeštva sledi klicu neuvrščenja, ki so jo začeli Tito, Naser, Nehru, Sukamo, Maka-rios in še mnogo drugih. Gibanje je postalo zgodovinska nuja za vse male in slabše razvite države. Vse do tedaj so bile več ali manj zgolj figure na šahovnici velesil — dobesedno. Spominjam se namreč karikature v časopisu leta 1961. Stric Tom in Rus Ivan sta igrala šah. Kmetje na šahovnici pa so v koloni zapuščali šahovsko desko noseč transparent v BEOGRAD. Ta karikatura se mi je vtisnila v spomin. 25 let je za zgodovino le trenutek, vendar je v tem kratkem času gibanje neuvrščenih pokazalo svojo življenjsko moč. Izhajajoč iz nuje preživeti in živeti v svobodi, nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav, z medsebojno solidarnostjo, ki bo v sedanjem težkem gospodarskem položaju držav svetovnega juga prišla še bolj do izraza. Ponosni smo lahko, da se je ravno pri nas začela zgodovina neuvrščenosti in da je Tito eden temeljnih tvorcev mednarodne moralne sile, ki pomeni vest tudi velesilam. Tudi zdajšnji osmi vrh neuvrščenih držav v afriškem Harareju bo to potrdil. Milan Drčar V anketi smo povprašali Ali redno berete naše glasilo Tosa-ma? • ja vedno vzamem in berem Tosamo • to pa, našega časopisa ne pozabim vzeti pri vratarju • vedno, kadar ga ne zmanjka • včasih mi ni zanj, pa ga ne vzamem, ampak na splošno kar redno • ta časopis imam za redno čtivo Kaj v glasilu Tosame najprej preberete? • kadrovske vesti • male oglase in kadrovske vesti • začnem na zadnji strani, nato preberem vse naslove do prve strani in izberem zanimivejše prispevke, ki so kratki, tiste o poslovanju ne preberem v celoti, ker mi je stanje poznano iz sestankov • rešim križanko, nato pa vse ostalo, prvo stran še najmanj • vse manjše članke preberem takoj, ostalo pa počasi v večih dneh Katere članke, prispevke si želite še v glasilu? • da bi naš karikaturist zopet uvedel Vatka Votek in Filip Filter oziroma, da bi bile zopet karikature v glasilu • mesečno poročanje službe za nagrajevanje in organizacije dela, kaj vse je v načrtu in od tega izvedeno • da bi vodilni pisali o svojih poslovnih potovanjih ° da bi imeli zdravniški kotiček (marsikdo ima izkušnje kako si je z zdravili iz domače lekarne pozdravil, pa bi lahko izkušnje posredoval drugim) 0 ne vem, tako kot je, mi odgovarja, saj je iz meseca v mesec kaj novega Naš znanec Sloke postave, resen v pripovedovanju domislic in vicev, več na lestvi kot na tleh pri svojem delu, to je naš slikopleskar JANKO NAGLIČ. Že več kot petindvajset let izvršuje v Tosami pleskanje zidnih, železnih in lesenih delov. V začetku je hodil k nam iz družbenega sektorja, nato pa kot zasebni obrtnik s svojimi delavci. Sedaj, ko ima še tri leta do upokojitve (sam pravi, da je v zatonu), hodi k nam sam in nima več delavcev. Del orodja že tudi prodaja, ker doma ni naslednika za to obrt, sin se ukvarja z elektroniko. Pri svojem delu se mora prilagajati vlagi, višjim temperaturam, prahu, višini, svojevrsten problem so tudi nepremični stroji. Taka težja dela so v mikalnici, tkalnici in oddelku netkanega blaga. Velikokrat dela v prostih sobotah, nedeljah, praznikih, ko je mir in prazen prostor. Je kadilec, zato zelo pazi, da ne prižge nobene cigarete drugje kot v posto-rih vratarnice, niti v garderobi oddelka ne. Meni: »Ne, zaradi mene ne sme biti nikoli nič narobe v tej tovarni. Zadnjič sem bil prisoten pri začetnem požaru v mikalnici. Vsa čast vašim ženam, kako so hitro reagirale in v trenutku zadušile požar. Že nekaj dni so mi v mislih in prav občudujem jih.« Pogovor rad obrne na duhovito stran. Meni, da so mu dolgoletne izkušnje potrdilo, da vsakega provokatorja obvladaš najbolje z dobro voljo in humoristično besedo. Dva izzivača na kupu, se ne moreta pametno pomeniti in najti dobro rešitev. Pri svojem delu se vedno trudi biti inovator. Že pred leti se mu je porodila zamisel o poldisperzijskih barvah, ki se danes prodajajo pod ime- nom Jupol. Tudi orodje za brušenje, pri katerem ne trpijo oči in roke je njegova zamisel. Za zaključek svoje delovne dobe pa bi še rad izdelal omet, ki bi bil kot tapeta in bi s tem odpadlo lepljenje. Vsako njegovo delo je dobro izdelano, ko je prostor čist, brez madežev, to pa doseže včasih pri kakšnem zidu šele po desetkratnem pleskanju. Najslabši prostori so gostinski lokali zaradi nikotina. Na zaključku pogovora je naš znanec še dodal, da želi tovarni uspehov, napredka, da bi imeli vsi zaposlitev in kruh. OLivljenje teče Svoj življenjski jubilej sta v mesecu avgustu praznovala JANEZ ZALOKAR in FRANC BIZILJ. Janez ni praznoval svojega jubileja zaradi smrti mame, Franc ga je prestavil v mesec september, ko bo prišla sestra iz tujine in tudi sin bo imel rojstni dan. »Rekel sem svojim domačim, da nisem letal za leti, tudi za njimi ne bom. Če se bodo zbrali bomo praznovali, drugače bo tudi dobro,« se je posmejal Franc Bizilj. Njemu se tudi zdi, da je to bila v primerjavi z današnjo generacijo, izgubljena generacija, če se spominja vojnih let, nemške šole, pa nezmožnosti šolanja, ker ni bilo prevozov, internatov. Janezov sin je avtoličar, hčerka pa še hodi v osemletko, Francovi hčerki sta poročeni, zato ima veliko radosti s 3 vnuki, sin pa je še šoloobvezen. Oba sta poklicna gasilca in jima je delo v veliko skrb, ki jo ne odložita niti v popoldanskem času. Vse strožji so predpisi, v oddelkih je veliko va-renja pri različnih materialih in je potrebna požarno varnostna zaščita. Poklicni gasilec je prisoten v nočni izmeni, v prostih sobotah, nedeljah in praznikih. Pri delu naleti na situacije, ki jih mora takoj razreševati ob pomoči vratarjev. Zato je najtežje prenesti pripombo, ki je včasih izrečena s strani kakšnega člana kolektiva o nepomembnosti poklicnega gasilca. Janez in Franc si želita v prihodnosti predvsem zdravja ter veliko sodelovanja in razumevanja v kolektivu. Sprejmita tudi našo čestitko k življenjskemu jubileju z željo, da sta zdrava in zadovoljna v družinskem krogu in med nami. LJUBITELJSTVO BRANE RIHTAR je veselje do risanja občutil že v otroških letih, največ pa se je z risanjem ukvarjal med služenjem vojaškega roka. Risal je v glavnem s svinčnikom. Poleg risanja pa je Brane odkril še eno področje likovnega izražanja, ki ga je tako prevzelo, da se je intenzivneje začel ukvarjati s tem. Prve kiparske kolonije se je udeležil v Vidmu ob Ščavnici — »Od Gubca do Lacka«. Izdelal je skulpturo gozdarja v naravni velikosti iz lesa. V republiški koloniji je bil doslej trikrat po 10 dni. Včlanjen je v društvu Petra Lobode v Domžalah — od samega začetka. Preko društva si je tudi nabral nekaj teoretičnega znanja. Z društvom razstavlja po celi Sloveniji na izmenjalnih razstavah. Društvo tudi vsako leto okoli 4. julija organizira tridnevno likovno kolonijo v različnih krajih. »Oblikovanje iz lesa je garaško delo, vendar me veseli. Najraje delam človeške figure. Zadnje čase sem poskušal tudi z železom — varjene skulpture. Teh del ne prodajam, kar pa naredim v koloniji, pa tako ali tako ostane tam. Rišem čedalje manj — če sem pri volji še naredim kakšen portret. Pred leti sem za svoj hobi imel več časa, .zdaj mi ga pa kar zmanjkuje.« Brane posebne likovne izobrazbe nima. Po osnovni šoli se je hotel učiti za rezbarja, vendar je pri sprejemanju odpadek Tako je pač ostal pri ljubiteljstvu. Nekaj izobrazbe pa si je nabral v likovnih kolonijah in na društvenih sestankih. Brane rad eksperimentira z odkrivanjem novih materialov, barv in oblik. Zanimivo je slikanje na opeko zaradi grobe strukture, kjer detajli odpadejo. Poleg tega je pri slikanju na opeko odkril tudi komercialno stran, vendar se s tem ne ukvarja redno. Sliko na opeki izdela le po naročilu prijateljev in znancev. Brane Rihter se je rodil 24. 7. 1951 v Domžalah, kjer še danes stanuje. Po poklicu je kovinostrugar, zaposlen pa je v vlaknovinskem oddelku kot vzdrževalec. Trikrat je s svojimi izbranimi deli sodeloval na republiški razstavi, ki je vsaki dve leti. Dvakrat je razstavljal slike, enkrat pa avtoportret iz varjenega železa v kombinaciji s kovanim — glava v naravni velikosti. Upamo, da bomo njegova dela imeli priliko spoznati tudi v TOSAMI. Marjana Lubinič Naš športnik Varpa je šport, s katerim se lahko ukvarja vsakdo, ne glede na starost in spol. To je gibalni šport, ki zahteva nekaj moči, kondicije, tehniko metanja varpe, samodisciplino, oziroma dobre živce, kot vsak drug šport. Igra ali tekmuje se posamezno ali moštveno. S tem športom se ukvarja naš TONE POŽAR. Tone, kakšne oblike je varpa? Varpa je ovalne oblike, izdelana iz aluminijeve zlitine, težka od 0,5 do 4 kg. Od kje prihaja? Domovina je Švedska. Pri nas jo je sprejelo železniško gospodarstvo Ljubljana pod pokroviteljstvom Milana Koširja. Mene pa je navdušil Peter Pirnat iz okteta bratov Pirnat. Sedaj igram in tekmujem v klubu Krašnja. Kako, da si se navdušil za metanje varpe? No, s športom se ukvarjam kar veliko. Sedaj sem kolesaril na maratonu Franja, pa kegljam in streljam. Varpa pa me še posebno veseli in nisem sam pri tem športu. Zelo dobri so naši fantje Marjan Štrukelj, Janez Rode, Janez Pervinšek. Kaj je potrebno pri tekmovanju varpe? Potrebujemo primeren travnat prostor, oblačilo ni važno, je pa dobro imeti dres ali trenerko. Preveč vetrovno vreme ni primerno tudi zelo sončno in vroče ne. Igrišče mora biti zavarovano, da ne pride do poškodb. Če bi varpa priletela v nogo, jo odreže. Dolžina tekmovalne steze je 20 m in je označena z daljšim železnim žebljičkom. Za glavo žebljička se priveže barvna žica, da se žebelj pri iskanju lažje najde. Na leseni letvici je pritrjen svetleč kovinski trak. Naloga podzemnega količka je v tem. da ni treba ponovno meriti tekmovalne razdalje, če kateri igralec zbije zunanjo ničlno oznako. Čim bližje je varpa količku, toliko boljši je rezultat. Oddaljenost varpe od količka se meri v cm. Meri se od najbližjega roba varpe do odgovarjajočega roba navpične letvice ali traku. Varpo mečemo od enega ciljnega količka proti drugemu in nasprotno v obratni smeri. Tone, kje tekmuješ? Na različnih krajih. Od Kranjske gore, Gorij, Štanjela, Blejske Dobrave,- bil sem tudi na Švedskem na otoku Gotland. Na slovenskem prven- stvu sem dosegel 3. mesto, na Švedskem pa smo se tudi dobro uvrstili. Kako težka je tvoja varpa? Težka je 2,10 kg, mislim pa, da bom že začel s 2,50 kg. Kakšna so navodila za trening? Najvažnejše je, da se izurimo v tehniki metanja. Varpa mora ostati na mestu, kamor je padla. To pa dosežemo, če ji damo primerno rotacijo. Važen je pravilen let varpe proti cilju. Varpa naj na svoji poti proti cilju leti skoraj vzporedno s tlemi. Le pri zaključku naj bo sprednji rob varpe nagnjen za 20 do 25° navzdol. Kako mečeš varpo? Varpo mečeš tako, da ciljaš z iztegnjeno roko ter pri tem držiš varpo v višini prsi, zapestje obrneš navzven, tako, da gledajo členki zapestja navzdol. Zapestje mora biti ves čas v tem položaju, sicer bi se varpa nagnila na eno ali drugo stran in met ne bi uspel. Medtem, ko si varpo pravilno prijel, jo z iztegnjeno roko vihtiš nazaj in naprej. Vihtenje ponoviš nekajkrat, nato jo v višini prsi izpustiš in usmeriš proti cilju. Predno izpustiš varpo, imaš kazalec nekoliko upognjen, ostali prsti pa so zravnani. Pri zadrževanju s kazalcem daš varpi potrebno rotacijo, ki omogoča uspešen met. Desna noga je zaradi vihtenja porinjena nazaj, v trenutku, ko varpa zapusti roko, premakneš desno nogo naprej, da se obdrži navnotežje celega telesa. Kakšna je razlika med centimetrskim metom in ekipnim metom? Centimetrski met je i ndividualni met. Meče se v dveh rundah. Na vsaki tekmovalni stezi tekmuje po šest tekmovalcev. Vsak tekmovalec opravi največ 36 metov (3 x 12 metov). Medtem, ko trije tekmovalci prve runde mečejo, dva merita uspešnost metov, tretji pa piše tekmovalni zapisnik. Ko prvi trije končajo, sledi 10-minutni odmor, med katerim lahko naslednji trije tekmovalci trenirajo. Po vsaki rundi t.j. po opravljenih 12 metih, centimetrske rezultate seštejemo in o rezultatu obvestimo tekmovalca. Tekmovalec, ki je dosegel najkrajšo skupno razdaljo je zmagovalec. Švedski absolutni rekord je 96 cm v 36 metih oz. 2,67 cm v enem metu. Za razliko od centimetrskega meta se pri ekipnem metu seštevajo točke po posameznih metih. Točko dobi tista ekipa, katere varpa je najbližja ciljnemu količku. Runda je končana, ko je ena od ekip dosegla skupaj 12 točk, ta ekipa je tudi zmagovalec runde. Zmagovalna ekipa je tista, ki zmaga dve rundi. Tekmovalec, ki je vrgel varpo najbližje ciljnemu količku, drži položaj za svoje moštvo in ostalim članom iz tega moštva ni treba vreči varpe vse dotlej, dokler nasprotnik ne vrže varpe bližje ciljnemu količku. Tekmovalec, ki je dosegel točko, začne s prvim metom v nasprotno smer. Pri ekipnem metu ostanejo varpe na mestu, kamor so padle vse dotlej, dokler nista obe ekipi opravili vseh metov v eno smer. Pri tem načinu tek- (S sončne strani Alp) Ponavadi, ko se zapro šolska vrata za našo mladež, začne naraščati počitniška mrzlica. Prvi znanilec počitnikovanja nastopi, ko se naše boljše polovice prično pogovarjati o raznih shujševalnih kurah, ker da imajo od prejšnjega leta toliko in toliko gramov več. Kdo bi vedel zakaj. Morda se bojijo, da bi morje preveč naraslo, ko se bodo potopile v sinjino Jadrana. Nemara je to glavni vzrok. Seveda je tudi vprašanje kam na dopust, za koliko časa, koliko bo vzdržala denarnica in seveda vreme. Tako je tudi za nas nastopil dan slovesa s kontinentom — smer Mareda — nekje med Umagom in Novigra-dom. Zaradi obvoznice niti ne veš kdaj si iz Ljubljane in začne se Slo-venika — ponos naših cest. Po nekaj zaplatah na vozišču in rjavi odbojni ograji me je ponos kar minil. Potem pa še karambol. Nič kaj obetavna napoved za vožnjo od Razdrtega dalje. V Bujah srečamo predhodnika. Lepe bronaste barve je golorok krma- movanja je dana možnost, da nasprotnik s preciznim metom zbije (odstrani) nasprotnikovo varpo s položaja ter tako prevzame točko. Pravilo, ki velja tako za centimetrski kot za ekipni met: na novo postavljeni progi ima vsak tekmovalec pravico do štirih poskusnih metov. Po vsaki rundi pa je zaradi obrabe terena dovoljeno premakniti cilj vsaj za 50 m. Na prestavljeni tekmovalni stezi niso dovoljeni ponovni poskusni meti. Tone, tebi in vsem fantom z varpo želimo veliko uspeha in metov tik ob ciljnem količku, še posebno na tekmovanjih. Upam, da bo opis športa varpe sedaj pritegnil še kakšnega člana, ki se bo vključil v Klub varpe Krašnja. ril proti domu. V Umagu začnemo pozorno pogledovati obcestne table. Aha, Mareda, tule na desno! Kam pa zdaj? Hej, tam je naselje! Zavozimo vanj. Toda tu našega kažipota ni — iščemo recepcijo. Nazaj, pa proti avtokampu. Oho, to je pa prav. Takole se je pričelo naše počitnikovanje. PRVI DAN! Recepcija: — Dober dan! — Nober dan! A iz radne organizacije, preuzet če koleginica. — Hvala! — Molim! — Tosana, da ali tu nema ključe-va? — Imam jih sam. — U redu lične karte molim. Izvolite. — Znate gde vam je smeštaj? Prijazna mladenka se potrudi izza pulta in mi zunaj pokaže zgradbo. — Tražite u prizemlju, ima oznaka! — Hvala, kaj pa osebne izkaznice? — Sutra, prepodne jih možete uzeti. — Nasvidenje! — Želim vama ugodan boravak! Ob tem sem si mislil: »Glej, glej tudi k njim seže geslo — turizem smo ljudje!« Verjeli ali ne počutil sem se polaskanega. DRUGI DAN! Naša belina se je spremenila v rdečico. Klima in morje pa naredi človeka žeeeejnega. Otroške misli so se tako in tako vrtele okrog sladoleda. — Dvakrat dve kepci sladoleda prosim! — Šta? — Dvakrat dve kepci! Še vedno me je gledala kot bi govoril tekoče kitajsko izpod frizure a la Frankeštajn. Zaradi te frizure je takoj dobila vzdevek Miss PigY- Preostalo mi ni nič drugega kot, da sem pomolil prste na obeh rokah v zrak, kot je to počel Churchill med vojno. Uh, uspelo je! TRETJI DAN! Zvečer smo se srečali z znanci, pa smo zasedli kar dvojno mizo na terasi Konobe. Mladenič, ki se suče med mizami pove, da samo servira. No, končno pride pravi, 7 piv, 1 Coca cola in 2 soka — naročimo. Žeja postaja vse hujša in hujša. Približa se dekle in izprazni pepelnik. To se je zgodilo še drugič in tretjič. Končno le pride zaželjena pijača. Kar takoj smo naročili novo rundo, ker, ko bodo prinesli, bomo spet popolnoma dehidrirani. In res. Vmes so bili pepelniki spet dvakrat izpraznjeni. Napol za šalo in napol zares smo spraševali zakaj toliko časa nosi pijačo. Odgovor je bil približno takšen: »Veste, temu so krivi gostje, kar vsi naenkrat (!) bi radi pivo, vrčki pa se tako počasi polnijo.« Mislil sem si: »Mi s sončne strani Alp naročili 7 piv, s tistimi iz senčne strani ni bilo toliko dela — eno malo pivo in Coca cola za cel večer.« ČETRTI DAN! Gotovinski mošnjiček se je pričel nevarno manjšati. V recepciji — nije bilo koleginice. Kmalu še osebnih zaradi tega ne bi bilo, pa se je možakar okorajžil in le dal eno, da je bilo možno dvigniti denar na pošti v No-vigradu. Ta večer smo se spet srečali z znanci. Povabili smo jih na kavico na našo teraso. Kava je bila, pivo tudi, snovi za debato še več. Prileti koščica breskve iz nedoločljive smeri. No, se pač zgodi. Prileti še druga, tretja — četrta. Slučajnosti ponavidi niso tako pogoste. Napeli smo oči — toda strelski junak se je pritajil. Ostal je le korpus delikti — koščice. PETI DAN! Otovorjeni smo odhajali na plažo. K obvezni opremi je sodila tudi hladilna torba, ki je skrivala vse sorte dobrote. Malo tega — malo onega, za vsakega nekaj. Tako se fino raz-prostremo po skalah. Na našo levo pridejo štirje mladi Nemci, na desno češka zakonca z otrokom. Čehinja je TURIZEM SMO LJUDJE Počitnic, v hladu smrekovega gozda Tudi gostilne niso več, kar so bile... Jih bo tur'zeIT1 bolj po^ zal? A' ve' e Počitnice na Marsu x\£ ^ »Kdor srce .«/■ daje, sebe vsega daje« V precepu med željami in resničnostjo venomer čebljala in vlačila iz svojih cul sok, pa kruh. Mali približno petletni dečko je veselo čofotal v nepre-več visoki vodi. Očitno nihče ni bil plavalec. Mamica je venomer klicala malega: »Lukas pokraj hoti«. Naša torba se je venomer odpirala in iz nje so romala zgodnja jabolka, pa sok, pa pivo, pa sendvič. Naši levi sosednje Nemci pa nič. Nekam žalostno so pogledovali proti nam in se nemara čudili, kako je sploh mo- Izgleda, da je nekaj akcijskega. Streli, škripanje avtomobilskih gum, topi udarci pesti. Od zgoraj prihaja zelo ubrano petje. Triglav moj dom ... in to na morju! Z nasprotne strani prihaja otroški jok. Nekje z desne strani poslušam uspešnice z najnovejše TOP lestvice. Malo bolj v ozadju so si zabavo popestrili z narodnimi vižami. Nekje okrog polnoči se počasi umirja. Tam zgoraj pa še vedno pojejo. Pesmi se pridruži še hihi, haha. No, vseeno še ni bilo pijansko prepevanje — kar ubrani glasovi. Ura je že ena. Naši višinski sosedje — še kar pojejo, to pot venček narodnih. Povsod drugod je že tema. Zlomka že dve je ura. Tale koncert pa malo dolgo traja. Krmežljav na pot, to pa ne, pa čez Črni Kal. Se bodo ja utrudili? Vraga so se! Pa so spet zapeli: »Dekle, daj mi rož rdečih ...«. Poslušte vi tam, al ste žvali al Ide? Pr nas mamo otroka, k ste ga zbudil! No končno je bil »gmah«. Zjutraj smo odprli oči v nov dan, ki je obetal vročino. V novi dan — dan povratka. Morje baj, baj za eno leto. Zakaj prijetno tako hitro mine? Zakaj samo sedem dni časa počivati na soncu, v vodi in gledati »zgoraj brez« (to velja zame). Saj res, znanci so bili 14 dni. Kako? Lepo! Oba sta v isti DO pa sta dobila vsak po en teden. Drugi znaci so bili še na boljšem — bili so 20 dni. 10 dni v Fun-tani, kjer ima prikolice ženina firma in 10 dni tukaj, kjer so prikolice moževega podjetja. Kako dobro, da sva oba v TOŠA MI, ker bi drugače naš turistični pri spevek s sončne strani Alp bil še večji — za Istrane seveda. Turizem sme ljudje — mi smo bili zaradi tega tudi — kleine turisti. Pripis: Vsaka podobnost z resničnimi dogodki je zgolj slučajna! Turist z moje dežele goče toliko dobrot spraviti v to torbo. Mladeniči so se mi kar malo smilili, pa kaj, saj imajo močno DM, jaz pa shirane din. V Delu sem bral, koliko nočitev smo imeli dosedaj. Kar milo se mi je storilo — nočitev že, kaj pa ostalo. V enem od šotorov v kampu je bilo videti cel štos pločevink piva, toda MADE IN GERMANA. To se je poznalo tudi v trgovini. In to je že druga zgodba. ŠESTI DAN! Hladilnik v počitniškem stanovanju je venomer delal pi-pi-pi, kajti, če je odprt se oglasi. Tako je kar naprej delal pi-pi-pi in s tem ustrezno tudi praznil. Košara je z lastniki kar pogosto romala v obsežno trgovino. Postaviš se v vrsto in slišiš kleine brott pri kruhu, pri mesu — kleine šnicel, pri mleku l/2 1 embalaža prevelika in iščejo klaine pakung. Pogled v košare pred blagajno je odseval narodnosti, kajti tisti, ki je imel 1 (eno) radensko in 1 (eno) Coca colo, pa »ta mal puter« in Podravka marmelado (tudi »ta malo«), gotovo ni bil s sončne strani Alp. To bo devizni priliv — dinarski bo gotovo!. SEDMI DAN! Urice se iztekajo, to se vidi tudi po tem, ko vidiš kar precej »bledo-ličnikov«. Izmena se bliža. Oh kako hitro to mine — sploh pa če spotoma opazuješ turizem in se učiš tujih jezikov (kleine). Tudi ta dan smo malo dalj pokonci. Pospravljanje, ah kaj bi govoril. In zvečer? Malo daljši sprehod, še eno pivo (cenejše kot doma, to se ne sme zamuditi). Potem pa spet. Nekje iz leve se sliši televizor. Denarnice so prazne. Čekovni računi globoko v minusu v upanju, da bo zaradi počasnosti administracije zahtevki in računi prišli šele okoli prvega v banko. Ata in mama sta rjava. Otroci dvakrat olupljeni. Sladoledi polizani, meduze preklete. Razglednice napisane in odposlane. Konec dopusta. Za eno leto. Konec ležanja in obračanja po soncu. Davna preteklost so prepiri in nervoza ob odhodu na dopust. Za nami gneče na cesti in na trajektih. In ogorčenje nad cenamil Avto kar sam pelje na domače dvorišče. Vsem je nekako mehko pri srcu. Kak kilometer pred domom mamo sicer natiho skrbi, ali še stoji hiša ali pa je vse skup že kup pepela in pogorišče, saj jo je cel dopust preganjala misel, da je pustila vključen likalnik. Toda ne, hiša še stoji. Očetu je malo tesno pri srcu, ko se vzpenja po stopnicah, ali ni bilo med odsotnostjo kakega vloma; saj imajo vlomilci kljub naši' strašni revščini še vedno kaj odnesti. Toda tudi vlomilcev ni biloč Odprejo vrata, stopijo v predsobo in vzkliknejo: tHvala bogu, spet smo doma . . .« Potem sledi vlačenje kovčkov, prenašanje hladilnih torb, košar in cekarjev... Toda brez nervoze in prepirov, saj se ne mudi kakor ob odhodu . . . Mama dviga rolete, ata pregleduje pošto. tElektriko moramo plačati!« tKurbe, premog so podražili!« y>Jebemti, jutri bo kasirala za časopise ...« »Saj v trgovino sploh ne bom šla, bogve kaj so medtem spet podražili .. .« »Saj prihodnje leto sploh ne bomo mogli več na morje!« »Če bomo še sploh živi prihodnje leto . . .« Potem vsa družina pregleda razglednice in ugotovi, kje letujejo sosedje, prijatelji in sorodniki. Po razglednicah se tudi lepo vidi, kdo letos sploh ni šel na dopust. »Blagor jim, ki so ostali doma!« si misli mama, reči pa tega le ne upa. V ponedeljek pa bo že treba v službo. Hvala bogu, si bo človek vsaj odpočil in izvedel, kaj je novega. Hitro še pogledajo časopise, da vidijo, ali je uspelo umreti kakemu znancu, medtem ko so bili na dopustu, in se odpravijo spat. Domača postelja, jogi vložek, moje ležišče ... Kdo ti bo kdaj zapel pravično odoV »Tako se samo doma spi ...« »Hvala bogu, spet sem v svoji postelji...« »Povsod je lepo, doma pa najlepše!« se strinja cela družina. Le najmlajši vpraša: »Zakaj pa potem sploh hodimo na dopust?« Tone Partljič POROČILO 0 GIBANJU OD V DO TOSAMA ZA MESEC JULIJ 1986 štev. poročile 7/L6 Razredi v din TOZD SANITETA TOZD D S S S DO TOSAMA PR TO AT BE MI SK CK V L VOD. SKUPAJ ER S TRS SKS KS VOD. SKUPAJ 70000-80000 1 2 5 3 2 13 4 1 3 1 5 22 Roooo-ooonn 5 13 7 89 11 15 1 no 90 2 0 4 19 26 155 90000-100000 6 1-7 11 59 50 27 1 171 25 ? 3 8 13 25 222 100000-11000C 4 13 .13 2 13 15 9 6 1 81 13 5 s O 9 22 121 110000-12000C 5 2 8 2 8 3 4 32 4 3 10 P 4 19 55 120000-180000 1 1 7 5 P 1 3 1 25 4 2 12 6 9 29 59 130000-140000 1 3 4 5 5 2 1 1 1 93 8 13 2 6 1 30 53 140000-150000 3 6 P 1 1 1 14 3 3 10 2 3 2 20 37 150000-150000 P 2 4 P 1 X 1 p 15 2 5 4 7 16 33 150000-170000 2 1 1 4 2 4 1 5 1 13 17 170000-180000 2 2 2 1 7 1 4 3 2 4 13 O"! 1 90000-190000 1 P 1_ 5 O 1 3 6 n. 190000-900000 1 -1 P 9 1 4 1 3 9 12 200000-210000 1 \ 4 4 910000-220000 2 3 5 5 220000-230000 1 1 1 od '230000 P P 1 1 1 1 3 1 7 10 SKUPAJ 31 53 53 31 151 !90 58 PP 8 505 95 34 31 38 99 251 839 Najnižji OD 70.072 71.404 73-595 70.072 Najvišji OD 259.392 253-498 294.295 294.295 Povprečni OD 94.425 93-300 125.447 103.346 Ob tovarniškem V mesecu septembru — od leta 1950 — praznujemo naš praznik, obletnico izvolitve prvega delavskega sveta v TOSAMI. Ko so naši predhodniki, nekateri so morda še med nami, v, za samoupravljanje prelomnem 1950, letu pričeli uresničevati delavsko načelo »to- prazniku varne delavcem«, niso slutili pomen tega revolucionarnega ukrepa in vseh njegovih posledic. Tako tudi niso slutili, da bomo po dolgoletnem neprekinjenem razvoju samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov prišli v obdobje hude gospodarske krize, ki bo imela tudi močan, vendar upajmo, za- časen negativen vpliv na samoupravne odnose in na samoupravljanje na splošno. Vse prepogosto se sprejemajo birokratske odločitve, ki krnijo samoupravni sistem in onemogočajo, da bi o pomembnih zadevah znotraj delovne organizacije odločali sami. V bogati, 63-letni zgodovini TOSA-ME je bilo veliko pomembnih dogodkov, ki so vplivali na njen razvoj. Začetek je bil skromen, vendar je bil ustanovitelj dovolj ambiciozen, saj je iz majhne delavnice nastala tovarna, ki je bila že pred drugo svetovno vojno pomemben proizvajalec raznih sanitetnih izdelkov. Vrsto let že ponavljamo, da čas v katerem živimo ni prijeten ne glede na to ali stanje ocenjujemo na nivoju svetovnih ekonomsko političnih odnosov ali pa na razmere znotraj Jugoslavije. Kljub mnogim sprejetim sklepom, odločitvam, programom, kongresnim in drugim resolucijam, katere cilj naj bi bila stabilizacija naših ekonomskih in družbenih odnosov, obstaja občutek, da pravih poti še nismo našli in da še vedno, predvsem po administrativni poti iščemo recept za odpravo krizne situacije. Zaradi tega se stalno srečujemo z novimi predpisi, ki nam določajo pogoje gospodarjenja in ki nas pogosto omejujejo pri realizaciji načrtovanih programov. Mladinski ZDRAVO ZLATA MLADINA TOSAME Upam, da ste se odlenarili od lenarjenja vaše lene lenobe, ki je že kar kritična ter zrela za v karanteno. TOREJ! GLAVNO: VOLILNA PROGRAMSKA KONFERENCA prisotni bodo tudi člani iz OK ZSMS Domžale. Razčistili se boste na tej konferenci kar se da. Da ne bom zmeraj jaz za vašo tarčo. Par se jih je že pritožilo glede izletov in samoprispevka (200.-), ki ga dajejo v mladinski sklad. Češ, da pa nič ne vejo. Plakati bodo ob pravem času razobe-šeni na istih mestih kot zmerom. Pri vratarju, v jedilnici. (ŠKODA PAPIRJA, NE.) Ne postavite se v sramoto. Mislite na druge, ki bodo pobrali naše delo in ga izročili proti letu 2000. Nihče vas ne bo spraševal poštevanke ali ulomkov. Nihče ne bo nadiral posameznikov, ki bodo zamudili. Važno je, da pridete! NOBENIH IZGOVOROV, DA MOJSTRI NE PUSTIJO. AJD ZDRAVO Dajem javni opomin predsedstvu OO ZSMS TOSAMA. Vsi tisti, ki še niste evidentirali mladincev v svojem oddelku, storite to čimprej. Čas teče, nič ne reče. Ne čakajte do novega leta, da pride sprejem mladincev, češ tokrat bomo pa vse skupaj opravili. To je na željo vseh tistih, ki so stari 30 let, pa še kar plačujejo mladino. Čisti računi, dobri prijatelji. Razumeti je treba, da je predsednik OO ZSMS Tosama siten, ker njega sprašujejo, kdaj bo. Na mojo željo, z vašo delovno silo (milo rečeno) bo hitro storjeno. ZDRAVO, PREDSEDNIK OO ZSMS SEPTEMBER PRAVI: Grom in tresk v Mihaeli, hude vetrove pomeni. Če ptice selivke pred sv. Mihaelom ne lete, se pred božičem ni bati zime trde. Če zgodaj se selijo bo huda zima v božiču. Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši. Na sv. Mateja vreme ugodno, ostane tako štiri tedne prihodno. OD 1800 DO ... — 2. 9. 194S je kapitulirala nacistična trdnjava — Japonska — 4. 9. 1852 se je rodil pisatelj Janko Kersnik — 6. 9. 1930 je bil ustreljen v Boro-vici pri Trstu Bidovec in tovariši — 7. 9. 1943 je bila ustanovljena Šlandrova brigada kotiček — 16. 9. 1947 je bilo Slovensko primorje formalno priključeno k Jugoslaviji — 28. 9. 1831 se je rodil kritik in pisatelj Fran Levstik MINI HUMORČEK Pasji pogovor »Nekam slab si videti, pojdi k veterinarju.« »Saj sem bil, pa nič ne najde.« »Pa pojdi k psihiatru.« »Ah, saj je brez veze, tam pa na kavč ne smem!« Teorija in praksa Profesorjeva žena: »Lahko bi rekel uradnikom v založbi, naj ti izplačajo akontacijo za sprejeto knjigo »Premagana bojaznost«.« Mož: »Si ne upam.« Samci in samice Afriški raziskovalec je pripovedoval svojim gostom o čudih narave. »Samo pomislite, srečal sem tudi takšne opice, pri katerih samci prav obupno kričijo, kadar se ženijo in vabijo samice. Nekako takole ...« In potem je zatulil tako pretresljivo in pošastno, da so šli gostom lasje pokonci. Iz kuhinje pa je pritekla raz-iskovalčeva žena in nežno vprašala: »Dragi, si me klical?« Kebrček Kako zabavati bolnega otroka Če vam bo zmanjkalo zamisli, vam bo nemara kak namig pomagal, da se boste domislili igre, s katero boste ohranili vašega okrevanca pri dobri volji. Nekateri otroci bodo prav srečni prebili pri knjigi več ur, ko se jim zdravje začne vračati, vendar naj imajo ob postelji še druge igrače. starost 1-4 let družba — mehke igrače, punčke za preoblačenje, igrače telefon koristne igrače — kocke, žoge, sestavljenke, plastične čaše, hiša za lutke, avtomobilčki zaposlitve — slikanice, izrezovanje, barvanje, veliki gumbi, kroglice za nabiranje na nitko igre — otroške pesmi, pravljice in igre za spodbujanje domišljije starost 4-8 let družba — mehke igrače, drobne premične igrače, lutke, živalice, ptice, radio, gramofon koristne igrače — kocke, žoge, mozaiki za izdelavo modelov, igrače za graditev, miniaturne garaže, kmetije, živalski vrt, avtomobilčki zaposlitve — branje, risanje, slikanje, modeliranje iz gline, šivanje, pletenje, vezenje, izrezovanje, izdelovanje delovnih zvezkov igre ■— igre za ugibanje, preproste igre s kartami, igranje zdravnik-bolnik z otroškim priborom za zdravljenje starost 8-11 let družba — mehke igrače, živalice, ptica, hrček, riba, lutke, igrica za enega, igre s kartami, radio, gramofon koristne igrače — žoge, izdelovanje modelov, sistemi za graditev zaposlitve — branje, pisanje, slikanje, šivanje, pletenje, vezenje, izdelovanje mehkih igrač, gledališče igre — igre s kocko in igre s priborom za zdravnika in medicinsko sestro starost 11 in več let družba — živalice, punčke, igrice za enega, igre s kartami, radio, telefon koristne igrače — žoge, izdelova nje modelov igrač in obeskov, zapleteni sestavi za graditev zaposlitve — branje, pisanje, slikanje, šivanje in druge spretnosti, izdelava malega vrtička, zbiranje znamk, značk, slik itd. igre — branje iger, besedne igre, križanke, igre s kocko in kartami TUDI NESMISLI IMAJO SVOJ SMISEL ® Naloge sicer ne poznamo, vendar jo opravimo dvojno. ® Pri nas lahko postane vsak kar hoče, če hoče ali ne. • Sicer ne vemo, kaj hočemo, ampak to z vso močjo. • Kjer smo mi, nič ne »klapa«, ampak povsod ne moremo biti. • Vsak dela, kar hoče, nihče ne dela, kar bi moral, vendar vsi sodelujejo. • Da bi lahko vedno več ljudi vedno manj delalo, nas mora vedno manj vedno več delati. • Pri nas delamo z roko v roki — česar ena ne naredi, pusti druga pri miru. • Operativna vnema nadomesti duševno brezvetrje. • Človek stoji v središču in je torej vsem napoti. • Glavno je, da gremo naprej - smer ni važna. DOBRO JE VEDETI. .. če le redko uporabljamo žepni računalnik, moramo redno znova preveriti ali morda ne dela napak zaradi slabih baterij. To storimo enostavno z računsko operacijo: Vse številke od 1 do 9 (123456789) odtipkamo in jih pomnožimo z 9. Če računalnik deluje v redu, bo pokazal same enice. Vračanje h goram Čelna svetilka svedra v temo. Vzdiguješ noge, kot bi ne bile tvoje, ker se premikajo na ukaz noči. Rad bi si oddahnil, pa ne smeš, ker veš, da bo svetilka odpovedala že davno prej, preden prisopeš do tistih oči, ki so podnevi čisto navadna okna. Zdaj pa bi zavriskal, če bi ti prisve-tila naproti za naslednjim klancem. Tiho kolneš vase, ko ropotaš glasno in trdo, kot bi hotel poteptati lastni strah in pogoltniti do neba segojočo votlo črnino. Korak že sam straši, kot da hodi nekaj za tabo — črno, votlo. Tišina se poganja v zadržan krik, se lomi v korak, korak. Kakšen norec, ker si mislil, da bo okoli koče vse žarelo od svetlobe. Tudi tu je temno, kakor je, saj so tudi tako visoko ljudje podvrženi redu. To pa pomeni: ob uri vsi spat! Pa vseeno čutiš tajanje strahu, ki odteka svinčeno težak v noge, da no- čejo več ubogati. Nasloniš se na topel les in strmiš predse, kot bi hotel pogledati, če je postelja že odgrnje-na, naposled pa te mraz neprijetno strese, njemu pač ni mar ne postelje ne tebe. Navlečeš vetrovko, zlezeš v vrečo, se položiš na ozko ležišče. Trdo ko kamen bo do jutra, a kje je še to! Veter buta z ledeno govorico, da mu pojdi s poti, ti pa molčiš, še premakneš se ne. Naoknice cvilijo kot mačke, trepetajoče se zlivajo v tenko črno tuljenje, ki preglasi šumenje vode nekje pod tabo. Ne veš več, kdo je na boljšem — ti, ki molčiš, ali vse ono, kar tuli. Na obroke dremlješ temo, ves čas čutiš, kako te zebe v kosti. Misli ole-denijo v sovražnost, v nerazsodno privoščljivost. Naj se prebadajo tolsti trebuhi s tem ostrim mrazom. Z vojaško strogostjo bi naredil vrsto iz tistih tečnih babnic, ki zjutraj kar ne morejo dočakati pogretega mleka, fine damice, ki besnijo nad siromaš-nostjo planinskih domov, ker si ne morejo prati svojih nožič v dišeči kopeli, in še vse tiste pijane smrduhe, ki smrče zgoraj na skupnem ležišču. Potem bi gledal, kako jim mraz slači pamet, in vmes bi poslušal ozeble prošnje, pomešane z neizprosnim odgovorom gore, da ni kupljiva, da tudi ničesar ne prodaja, dopušča le, da nekaj prigaraš. Polagoma pa ti misli zamrznejo, kot bi se bale, da bi zaradi njih sonce vstalo bolj pozno, kot je prav, in si zato obljubiš, da ne boš nikoli več preklinjal vročine, pa da boš spoštoval svojo posteljo. In ko te pobožne prisege zadrgetajo s tabo vred, samo še čakaš, da do kraja zamrzneš ali po čarovniji oživiš. Čudež se ti zazdi med vrhovi in ko se zaveš, da jo občutiš neizpovedljivo lepo, tudi veš, da si živ. Še vedno živ ali na novo živ? Zlezeš iz vreče, treseš se kot žolica, odhodiš nekaj metrov, se opreš na plot, si zaželiš vročega čaja, toplih mehkih rok na mrzlih očeh. Samo to, ničesar več, kajti dotik grebenov se prelije v žgočo sončnost. Ta počasi seže k tebi čeprav še dolgo ne greje, toplo pa je le. In pomisliš, da imaš goro še zmeraj rad, veš, da se boš vračal k njej zaradi nje, da znaš ce- niti tisto, k čemur se vračaš. Ivan SCVENS!© NABODNO CLEDUJSCE LJUBLJANA OPERA IN BALET OPERA IN BALET SNG Repertoar za sezono 1986/87 Premierske uprizoritve Opera Giuseppe Verdi: MOČ USODE Ermano Wolf-Ferrari: ZVEDAVE ŽENSKE Charles Gounod: FAUST Modest Musorgski: BORIS GODUNOV Balet Franc Lehar: VESELA VDOVA Baletna predstava — koreografija: JEAN-LUC LEGUAV Ponovitve: Giuseppe Verdi: DON CARLOS TRAVIATA NABUCCO RIGOLETTO OTHELLO Giacomo Puccini: TOSCA Peter Iljič Čajkovski: JEVGENIJ ON-JEGIN Wolfgang Amadeus Mozart: DON JUAN Gaetano Donizetti: LUCIJA LAMME-RMOORSKA DON PASQUALE Bedrich Smetana: PRODANA NEVESTA Anton Foerster: GORENJSKI SLAV-ČEK Robert Kurka: DOBRI VOJAK ŠVEJK Pridržujemo si pravico do morebitne spremembe repertoarja. Drama SNG Repertoar za sezono 1986/87 Premierske uprizoritve Veliki oder Bratko Kreft: KRAJNSKI KOMEDIJANTI Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI Bernard-Marie Koltes: ZAHODNI PRIVEZ Sofokles: FILOKTET William Shakespeare: VIHAR Vasilij Aksjonov: ČAPLJA Mala dvorana Samuel Beckett: ČAKAJOČ NA GODO-TA Goran Gluvič: VIDEO KLUB ali Israel Horrowitz: VRSTA Raymond Cousse: OTROČARIJE N. V. Gogolj: NORČEVI ZAPISKI Marcel Proust: SWANN (avtorski projekt Lojzeta Rozmana) Reprize Kot običajno se bomo trudili, da bomo najboljše uprizoritve iz prtekle sezone še ohranili na repertoarju. Veliki oder Bertolt Brecht — MALOMEŠČANSKA Osebne vesti ® Rojstni dan praznujejo v mesecu septembru 1986 TOZD SANITETA Majce Ljudmila Vodstvo Sanitete Drčar Marta, Pungerčar Marjeta, Gorenc Vojko Sanitetna konfekcija Cerar Marija, Jeretina Karolina, Kokalj Pavla, Mihajlovič Dragana, Pirnat Matevž, Popovič Radmila, Račič Terezija, Rode Biserka, Smolnikar Ljudmila, Stupica Franc Mikalnica Cimbola Ana, Česen Slavka, Hribar Marija, Korošec Jože, Korošec Marija, Kveder Poldka, Lazarevič Marica, Miš Franc, Murič Rozalija, Oražem Jože, Pivk Marija, Lamut Ema Otroška konfekcija Jančar Terezija, Rudolf Joži, Urbanija Irena, Bernot Antonija, Cvirn Dragica, Hafner Vikica, Kerč Jože, Marn Marija, Rihtar Ivanka, Rode Marija Belilnica Čebulj Janez, Grum Milena, Pele Marjan, Planinc Peter Vlaknovinski oddelek Černohorski Miro Tkalnica širokih tkanin Gregorič Joži, Glavič Marija, Marinko Branka, Prašnikar Doroteja, Ravnikar Marija, Šuštar Pavla, Videmšek Andrej, Kokalj Vincenc SKUPNE SLUŽBE Bizilj Jože, Florjančič Matevž, Jeretina Matija, Jemec Damjan, Miš Franc, Novak Marjan, Rebolj Milica, Račič Martin, Volčini Peter, Jančigaj Anton, STAVBA Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT Nikolaj Vasiljevič Gogolj — KVARTOPIRCI Joseph Kesserling — ARZENIK IN STARE ČIPKE Drago Jančar — VELIKI BRILJANTNI VALČEK Tone Partljič — MOJ ATA, SACIAL-NI KULAK Mala drama Milan Jesih — TRIKO Dane Zajc — KALEVALA Pridružujemo si pravico do male spremembe repertoarja. Hojkar Vesna, Hribar Ivanka, Ferlič Cecilija, Jerin Miha, Jeretina Metka, Jamšek Franc, Kos Martin, Mavrin Slavica, Osolnik Martin, Pivec Peter, Peternel Edvard, Primožič Vlasta, Peterlin Franc, Žendar Edvard, Kerč Jože, Požek Melita • Odšli iz delovne organizacije: Judež Milica — upokojena Korant Helena — sporazumno Velkavrh Iva — upokojena Merkužič Danica — upokojena Bučar Milica — sporazumno Kuhar Viktor —- sporazumno • Prišla v delovno organizacijo: Klakočer Robert — belilnica Lamberšek Iztok — TŠT • Poročili so se: Blatnik Brane Kos Tončka in Kušar Franc Marenk Mateja in Breznik Tomaž • Rodili so se: Slapar Nevenki — hči Kokalj Vinku — hči Lavrič Janezu — sin Vesel Albinu, Tatjani — sin ZAHVALE Ob smrti moje mame Katarine Zalokar se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za izrečeno sožalje. Zahvaljujem se sindikalni organizaciji in ožjim sodelavcem za denarno pomoč. Lepa hvala oktetu »Tosame« za lepo odpete žalostinke. Vsem prisrčna zahvala, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Janez Zalokar Ob smrti mojega očeta, MIHE NOVAKA se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije za spremstvo na njegovi zadnji poti ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Marija Gabrič Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam iz otroške konfekcije za darilo in upravi DO za knjigo. Posebej se zahvaljujem še ožjim sodelavkam. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Velkavrh Iva Prisrčno se zahvaljujem svojim sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije za izkazano pozornost ob odhodu v pokoj, prav tako pa tudi vodstvu DO. Albina Zajc Uredniški odbor: Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Paštebar Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing. Mer-lin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik. Stare Tone — fotograf, Lubinič Marjana, dipl. iur. — glavni urednik Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD Papirkonfekcija Krško NAGRADE 1. nagrada: PERVINŠEK JOŽI — mi-kalnica 2. nagrada: MIKETIČ MIRA — pripravljalnica 3. nagrada: PAVLI JANEZ — belilni-ca Čestitamo! MALI OGLASI ® PRODAM popolnoma nov štedilnik — vstavljiv — (plošča, pečica), 2 plina — 2 elektrika, Gorenje, rjav emajl, 10.000 din ceneje od prodajne cene. Int. 301 g&spMUSfj® POSKUSITE, MORDA VAM BO VŠEČ Koktajl Marjan V mikser damo: 2-3 žličke zrnatega ledu 2 žlički sladke smetane 1 rumenjak 1 žličko sladkorja 1 žličko kavnega likerja ali ruma Mešamo toliko časa, da se pijača speni!