DR. ANTON POLENEC PAJKI Z ERMANOVCA (1026 m) Kdor je doslej vsaj malo zasledoval, kje vse smo lovili in nabirali pajke na loškem ozemlju, je mogel ugotoviti, da smo hodili predvsem po krajih, ki so nam bili že od mladega dobro znani: od Crngroba, Sentjošta, Hrastnice in Sopotnice do Lubnika, Tošča, Blegoša, Ratitovca. Tako smo se pač seznanili s pajki, ki žive v Ločanom bolj znanih krajih, predvsem s tistimi, ki žive v gozdovih na najvišjih vrhovih Loškega pogorja. Seveda nam je ostalo tako še nemalo neraziskanih gozdov, travnikov, senožeti, saj se pregledana pod ročja ob pogledu na planinsko karto Škofjeloškega pogorja in soseščine (1 : 40.000), ki jo je ob tisočletnici Loke izdala Planinska zveza Slovenije, kar zgube v nepregledanih. Pa vendar stvari le niso tako obupne, saj nam vsako lovišče osvetli tudi bližnjo in daljnjo okolico, kjer so enake oziroma podobne življenjske razmere. Tako je bil v letošnja raziskovanja vključen malo znani Ermanovec, 1026 metrov visok kopast hrib, ki se dviga nad Trebijo in Staro Oselico. Tudi neznani kraji imajo svojo privlačnost. Seveda povsem neznani nam niso, saj nam jih naš opisovalec loškega ozemlja Fr. Planina v svoji knjigi o Poljanski in Selški dolini lepo prikazuje. S takim znanjem sem se torej podal 6. maja, sredi najlepše pomladi na vrh, ki je za 5 metrov višji od Tošča (1021 m) in celo za meter višji od Lubnika (1025 m)! Bukov gozd (Fagus silvatica), v katerem sem nastavil pasti, se je ravno odeval v sveže zelenje. Tudi mogočna pobočja sosednega Blegoša (1562 m) so že zelenela. Res, samo trikrat sem mogel doslej pregledati, kaj se je ujelo v 8 forma- linskih pasti, pa vendar nam tudi ti maloštevilni pregledi omogočajo kar dober vpogled v pajčjo družbo, asociacijo, ki živi na vrhu Ermanovca. Doslej se je ujelo v pasti 155 pajkov, ki pripadajo 15 vrstam, navedenim tu po njihovem številčnem nastopanju: Harpactes lepidus C. L. Koch Microneta viaria Blackwall Lepthyphantes tenehricola Thorell Coelotes poZeneci Wiehle *m = Mannchen **ž = Weibchen V 21m* + 10ž** 3Im + 6ž 3m+— — VI 21m+— 2m + lž 2m + 4ž VII 3m+— Im + lž 2m + 2ž 9m + — 15* 227 V VI vil Coelotes inermis 8m + — — L. Koch Wideria cucullata 6m + —• C. L. Koch Tegenaria luxurians 5m+— Kulczvnski Trochosa terricola 3m + lž Thorell Troglohyphantes poleneci — Wiehle Cybaeus tetricus — C. L. Koch Saloca diceros 2m+— — — Cambridge Panamomops sp. — lm+— — Macrargus rufus + lž — 'Wider Hahnia pusilla lm+— — — C. L. Koch Na travnatem vrhu Ermanovca so bili doslej ujeti: Lycosa pullata Clerck (2m + 3ž, V) Lycosa monticola Clerck (2m + 2ž, V) Meioneta saxatills Blackwall (Iž, V) Xysticus erraticus Blackwall (Im, V) Pod Preskarjevo kmetijo na travniku: Lycosa pullata (lm + 5ž, V) Aulonia alhimana Walckenaer (Im, V) V bukovem gozdu med Trebijo in Staro Oselico: Coelotes inermis (Iž, V) Centromerus jaksoni Denis (Iž. V) Troglohyphantes poleneci (lm+2ž, VIII) Na robu gozda in njivah na Trebiji: Linyphia frutetorum C. L. Koch (3ž, V) Lycosa chellata O. F. Muller (Iž, V) Lycosa saccata Linne (lm + 4ž. V) Tarentula trabalis Clerck (Im, V) Poleg navedenih vrst pa so bile ujete tako z roko kot s sitom in lovilnico še druge, vendar nedorasle vrste; to so predvsem tisti pajki, ki predejo mreže in pajčevine bolj ali manj visoko nad zemljo, med travo in grmovjem. Te vrste večinoma dozore šele v drugi polovici poletja in jeseni. Zaradi teh in pa ker bodo pasti nastavljene še vse leto, do maja 1974, se bo število pajkov in njihovih vrst še povečalo. Ko pregledujemo vrste predvsem tistih pajkov, ki so se ujeli v bukovem gozdu na vrhu Ermanovca, se srečujemo pravzaprav s samimi znanci: z znanci 228 Samica rakovičastega pajka z zapredkom S Tošča, Pasje ravni, Lubnika, Starega vrha, Blegoša, Ratitovca. Toda ne samo v gorskih bukovih gozdovih, tudi v nižinskih mešanih hcstah, povsod, kjer je dovolj sence in vlage kot v Mali Hrastnici, Crngrobu, v dolini Luše, žive vrste navezane na pogoje, ki jih najdejo skoraj v vseh gozdovih Loškega hri bovja. V svetlih in suhih gozdovih, kakršen je npr. borov gozd pod Sentjoštom (Loški razgledi XIX, 1972), pa smo našli razumljivo drugačne vrste. Združba, asociacija pajkov z Ermanovca je torej v svoji sestavi podobna združbam iz omenjenih gozdov, zlasti tistim, ki žive v bukovju v podobnih višinah. Toda, kakorkoli pregledujemo vse doslej ugotovljene združbe dveh, enakih asociacij, v katerih ne bi bile samo iste vrste, temveč bi bile te vrste tudi številčno pcdcbno zastopane, ne najdemo. Čeprav so si prevladujoče, dominantne vrste res zelo podobne, vendar ne nastopajo v istem zaporedju; pa tudi vrsta, ki je v enem gozdu prevladujoča, je lahko zastopana v drugem 229 le v manjšem številu. Res smo našli v naših gozdovih zelo razširjenega šestero- okega pajka Harpactes lepidus v številnih združbah na prvem mestu (Pasja ravan, Tošč, Stari vrh, Blegoš), toda na drugem mestu nismo doslej v Loškem hribovju nikjer našli drobnega rdečerjavega baldahinarja Microneta viaria; na Pasji ravni in Tošču je npr. na 6., na Starem vrhu na 8., na Blegošu na 7,, na Ratitovcu pa na 5. mestu. Z drugimi besedami: v enakih ali podobnih življenjskih razmerah smo našli glede vrst torej kvalitativno podobne združbe, ki pa se glede številčne zastopanosti posameznih vrst, torej kvantitativno, povsod ločijo. To velja zlasti za prevladujoče, dominantne vrste, ki si morajo povsod, v vsakem ožjem življenjskem prostoru (biotopu) priboriti svoje mesto. Predvsem je važno, da te vrste ne svatujejo vse istočasno; nekatere svatujejo celo dvakrat. Na Ermanovcu so pasti delovale prekratek čas, zato se bomo s tem zanimivim vprašanjem raje pomenili drugo leto, ko bomo imeli pred seboj pajke, ki se bodo nalovili v vseh 12 mesecih leta. Kot smo že v začetku omenili, žive na Ermanovcu in na pobočjih, ki vo dijo do njega, v glavnem pajki, ki smo jih že srečali; nekatere povsod, kjer smo začeli brskati, druge, zlasti tiste, ki nastopajo le posamič, pa le na neka terih loviščih. Dvorožnega pajka Saloca diceros smo ujeli npr. le v dolini Luše in na Ratitovcu, sorodnega rogatega pajka Panamomops sp. (mogoče gre za novo vrsto, treba je ujeti še samico) pa samo v Sopotnici. Prvič pa je bil na loškem ozemlju ujet rakovičasti pajek Xysticus erraticus, in sicer samec prav na sončnem travnatem vrhu. Na podobnem odprtem pašniškem področju je bila ta vrsta ujeta na Krasu pri Divači (Polenec, Biološki vestnik XVI, 1968). Prvič pa je bil ne samo na loškem ozemlju, temveč za ozemlje celotne Slo venije in Jugoslavije ugotovljen droben (2 mm) baldahinar (Linyphiidae) Meio- neta saxatilis, ujet ob pajčevinici tudi na travnatem vrhu. Za popolnejši do kaz je treba ujeti še samca, ki je navadno bolj značilen kot samica. Naj ob koncu omenim še jamskega pajka Troglohyphantes poleneci, ki je bil prvič najden in opisan v Mali Hrastnici. Po dosedanjih raziskavah tega drobnega pajka lahko uvrstimo med naše najbolj razširjene vrste, saj smo ga našli doslej povsod, kjer je bilo le dovolj stelje in vlage: njegov življenjski prostor so opuščeni rovi malih sesalcev — miši, voluharic, rovk. Tod si spleta izredne kot dih tanke pajčevinice, pod katerimi visi in čaka na plen. Kot lahko razberemo iz pasti, kamor sta se ujela dva samca in ena samica, mo rajo te vrste ponoči zapuščati svoja podzemna bivališča verjetno le tedaj, ko svatujejo. Sicer so pa ljubezenska pota in navade teh jamskih prebivalcev še skoraj popolnoma neznane in neraziskane; mogoče jih bodo prav ti izven jam živeči predstavniki kot naš jamski baldahinar z Loškega hribovja polago ma osvetlili. LITERATURA Poleg sproti v tekstu navedene literature, naj navedem še: Polenec, A.: Eko loška raziskovanja arahnidske favne iz nekaterih gozdnih tipov v okolici Kranja. Biološki vestnik VI, 1958. — Tretzel, E.: Reife- und Fortpflanzungszeit bei Spinnen. Z. Morph. u. Okol. Tiere. Bd 42, 1954. — Tretzel, E.: Intragenerische Isolation und interspezifische Konkurenz bei Spinnen. Z. Morph. u. Okol, Tiere. Bd. 44, 1955. — \Viehlc, H.: Iiinyphiidae. Tiervvelt Deutschlands 1956. — Wiehle, H.: Micryphantidae. Tienvelt Deutschlands 1960. 230 Zusammenfassung DIE SPINNENFAUNA DES BERGES ERMANOVEC Am 6. Mai 1973 wurden im Buchenwalde (Fagus silvatica) auf dem Gipfel des Ermanovec, eines 1026 m hohen Berges oberhalb der Ortschaften Trebija und Stara Oselica im oberen Poljanetal Formalinfallen aufgestellt. Die hier veroffentlichen Ergebnisse beriicksichtigen nur das Material aus drei- maligen Kontrollen der Fallen. Trotz der vvenigen KontroUen konnten wir einen leidlich guten Einblick in die auf diesem Gipfel des Berglandes von Skofja Loka lebende terrestrische Arachnidenfauna gewinnen. Es wurden 155 Individuen ge- fangen, welche 15 Arten angehoren; ihre Reihenfolge ict ihrer zahlenmaBigen Hiiufig- keit (der Abundanz) nach auf S. 227—228 verzeichnet. AuBer den terrestrisch leben- den Spinnen, die i.n Fallen gefangen wurden, sind auch Spinnen angefiihrt. die mit der Hand bzw. dem Sieb auf dem grasigen Gipfel des Ermanovec, im Buchenwalde oberhalb Trebioas und auf den Ackern in Trebija selbst erbeutet wurden. Nahezu alle gefangenen Spinnen sind uns schon aus ahnlichen Buchenwaldern des Stari vrh, des Blegoš, Ratitovec, Lubnik, der Pasja ravan und des Tožč bokannt (Loški razgledi XVI-XVII1); ahnliche Assoziationen haben wir auch in den Misch- waldern bei Crngrob und Miala Hrastnica sowie im Lušatal gefunden (Loški razgledi VI. VII, X). Es ist verstiindlich, daC wir bei ahnlichen Lebensbedingungen auf ahnliche Assoziationen stoBen, doch gilt das nur der Qualitat, nicht der Quantitat nach. 'VVie namlich die Assoziationen in den erwahnten Biotopen qualitativ sehr ahnlich sind, so sind sie in quantitativer Hinsicht verschieden. Der sechsaugige Harpactes lepidus ist wirklich in vielen Assoziationen die dominante, die erste Stelle behauptende Art, doch stand Micronefa viaria noch in keiner Assoziation des Berglandes von Skofja Loka an zweiter Stelle, wie dies auf dem Ermanovec der Fall ist. Die dominanten Arten haben voneinander getrennte Kopulationszeiten, was aus den spateren voUstandigen Forschungen auf dieser Berghohe ersischtlich sein \vird. Im Bergland von Skofja Loka wurde erstmals auf dem Ermanovec Xysticus erraticus festgestellt, und zwar als Mannchen auf dem grasigen Gipfel, doch ist er auch aus einem ahnlichen Weidegebiet bei Divača am Karste bekannt. Zum ersten Male aber wurde nicht nur im Gebiet von Skofja Loka, sondern in Slowenien und Jugoslawien iiberhaupt die zu den Baldachinem gehorige Meioneta saxatilis gefangen, und zwar auch auf dem grasigen Gipfel. Unter dem Laub in den Gangen kleinster Saugetiere (Micromammalia) lebt eine unserer verbreitetsten Spinnen, der Troglohyphantes poleneci; weil sich in der Falle ein 'VVeibchen und zweii Mannchen gefangen hatten, diirfen wir schlieBen, daB diese mikrokavemikolen Spinnen nachts auBerhalb der Gange kopulieren. Das Leben dieser Spinnen, die im Grunde genommen Hohlentiere sind, ist noch wenig erforscht und bekannt. 231