iCIX )M . 5VET' L. 12 >|< MAJ 193^ Za odlično naravno zdravljenje uporabljajte „Planinka" - zdravilni čaj, kije pripravljen večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je „Planinka" - zdravilni čaj, ki vsebuje preizkušene in dobre zdravilne sestavine, dober regulator za čiščenje. Šest do dvanajst - tedensko zdravljenje s „P lan i nka" - zdravilnim čajem deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: Pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delovanju črevesa iu napetosti telesa, omotici in slabosti, oboljenju na hemero-idih in bolezni jeter. „Planinka" - zdravilni čaj pospešuje apetit. Zahtevajte v lekarnah samo pravi „Planinka" - čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih plombiranih zavojčkih po Din 20'—, s proizvajalčevim napisom: Lekarna Mr. Bahovec v Ljubljani Kongresni trg 12 Oglas regislr. Sp. br. 1S9 od 9. II. 1ÜS.S. Izkoristite priliko! Imamo na zalogi še nekoliko izvodov knjige „Oprema za neveste". Knjiga je bogato ilusiiirana in ima 5 prilog s kroji in prvovrstnimi risbami za žensko osebno perilo, prte, zavese, posteljna pogrinjala i(d. Knjiga, ki je stala Din 40" — , se dobi za malenkostno ceno 12 Din s poštnino vred. Ne pozabite naročiti našo novo knjižico „Dekliško perilo", v kateri dobite vsakovrstno perilo za dekleta od 12-18 let; na prilogi je 18 krojev in 42 narraz iičneišlli risb za okras ženskega perila. Stane samo Din i'—. ŽENSKI SVET MAI 1934 LIUBLIANA LETO XII-S Materinski dan leta 1934 ... Pavla Hočevarjeva Pred leti so kultunni zapadni narodi obstali prad Teličino materine duše in ji posvetili posebno svečamost. Materinski dam naj počasti prirodno poslamstvo mateire, naj se pokloni mjenemiu trpljenju in nesebičnosti, naj da njeni neumorni delavnosti nekaj trenuitkov počitka, degaoske l,iiuhe2iQi in tcplili misli. Domače ipraanovanje, javne akaideanije, olblasitvonio ukazane proslave, cvetje, prisirčm^a pisma so poveličevala in pričala njeno pouLembnost ter ji vzbujala zavest velike življeaijske vredinosti. Toda v sleherni materi živi imati Canikairjeva ■— skromna, dobra, ne-sdbična. V idnevu, katerega je evet določil češčeaiju njene osebe, je videla le opomin za novo delo in močnejše raadajanje svojih isil: Sfpommila se je ta dan svojih sester v trpljenja. Prvotni namen materinsikega dne — po-češčenje nje same — je po nujnosti svojega materinskega pojmovaaija preusmerila v drugi smoter: žene isame prix'ejajo glavno proslavo materinskega dne z editnim raizlogom im namenom, da pridoibe sredstva za podporo siromašnim maiteraim im njit deci. Iz zaivesiti telesmeiga materdulstva se je dvignilo pojmovanje socijalnega materinstva. Bili so časi, ko je marsikatera žema občutila mataninstivo koit srečo, kot edino im najlepšo življenjsko vsebino. Danes je «bčutelk materinstva trpek, prečesto le še pekoč očitek. Skupna življenje v družim, nekdaj živi jem jski pristan žene, je danes vir aktrbi in obupavanj. Tu je mož brez dela! Ženi fse trga srce oil> pogledu na gladne otroke, katerim je z rojstvom dala tudi prirodno pravico do življenja: boli jo mioževa potntoisit, ko me more dati družini kruha; boli jo njegovo ponižano človeško dostojamstvo, ko zaman ponuja svetu 'Svoje mlade sposobnosti in voljo za delo; boli jo njegovo im lastno spoznanje, da je prišla v hišo ibeda in ponižanje brez njune krivde in da sta oba brez moči... Tam nekje imajo še vsakdanji kruh. Ali mater taire slkrb za eedamjost in bodočnost otroJt. Dorasli so, iizučeni in pripravljeni za samostojni vstop v življenje. Toda kje so vrata v delavnico življenja? Zamiam je bilo toliko gmotnih žrtev in duišervmega trpljenja, da so se hčerke in sinovi izšolali. Dela, ki bi bilo primarno nijdih izobrazbi, ni. Če je kateremu sreča posebno mila, dobi morda službo, katero bi lahko opravljala oseba z nižjo izobrazibo im apoisdbnastjo. Marter boli pomižamje, ki muči njenega otroka na nepravem delovnem mestu. Ne radi nizkotnosti dela, saj je zlasti danes vsaiko delo časitnio, boli jo prezir, s taiterim ,gleda naduti delodajalec na 97 svojega preJco služlbene poireibe izšolanega delavca; še holj pa iboli mater apoznanjie, da zavidajo njenemu otroku ta iborni ikošceik krulia mtnogi, ki so sposobni saono za to delo in ki mu upravičeno očitajo, da ga odjeda nJim. Še so matere, katere lahko odreže j o svojim malčkom kiruha in katerih še ne skrbi oddaljena otrokova bodočnost. Toda pogled na bedne otročiče na cesti, na obupane družine boli tudi njiliova srca, da ne morejo odrezati kmlia svojemu otroku brez notranjega očitka o življenjski nepravičnosti in brez strahu pred enako pretečo uisodo. Zato je danes materiaistvo tako ti-pek občutek. Dajiasnji materi je n-eikdainji prostor ob družinskem ognjišču močiio premaknjen. Minili so čaisi, ko ji je bila mieel, da vzdržuje iliož njo in otroike, naravua in umevna isama po sebi. Minila je tudi doba, ko ji je bila potreba, da mora s isvojim pridobitnim delom, prispevati k vzdrževanju družine, še težko iu krivično 'breme. Današnji maiteiri je življenje naložilo tajko velik del materijalne odgovoirnosti za družino, da ji je pridobitno delo le uteba in, zadoščenje, čerprav si ne zapira oči pred spoznamjcm, da dom in otroci težko občutijo njeno odsotnost. Ukloniti se pač mora pred bridko resnico: otrokova zalitef\'^a po stvarnem koßu kruha za sedaj in za bodočnost je nujjiejša kaikor njegova želja po toplleto materinsikem. objenuu. Ob letošnjeim materinskem dnevu pa stoji žena še pred težjo postajo bridko preizkiušenega mate^rinstva. Ker je žena in- mati, ker hoče s svojim delom omogočiti otrokom dostojno življenje, zato jo pode od dela, zato iz-guiblja njeno delo svojo absolutmo vrednost! Dasi ga opravlja s tako sposobnostjo, s takim naiiwroon in uspehom kakor mož ali samiska žena, jo vendar tstvamo manj vredno. Današnja mati, ki ®e je pač po svojom telesnem materinstvu dvignila do pojmovanja socijalnoga materinstva in- širjih socijalnih potreb, razume, da je prevrednotenje dela le nnjna posledica perečih socijalnih potreb. Toda tista človeška družiba, ki po nujnosti razmer ne ocenjuje žeinsfcega dela po njegovi absolutni vrednosti nego po socijalnih okoliščinah delavke, bi morala z istega socijalnega vidika pogledati globlje; ni socijalno pravično, da se ob enakem moževem dohodku prikrajša plača one matere, ki pomaga vzdrževati otroke, prav toliko kakor plača poročene žene brez otrok! 'V .v Tako stoji mati pred majterinskim dnevom leta 1934: Kot obtožen k a pred lastnimi otroki: Mati, ki si nas postavila v življenje, kje je naš najpotrebnejši vsakdanji kruh? Kot tožnica človečke družbe: Če ne moretie dati možu in očetu toliko, da bi preživljal družino, zaikaj jemljete še meni pravico do dela in do vrednosti mojega dela! Kot upornica pred urejevalci gospodarstva in zaikonov: Vi, ki v tem zavoženem socijalnean gospodarstvu še vedno trmoglavo vztrajate pri absolutni oblasti in eposobnosti moža, priznajte poleg očetovskih dolžnosti in pravic trudi materinske, priznajte mojo sposobnost in voljo do sodelovanja za pravičnejšo in boljšo ureditev človeškega sožitja, priznajte tudi meni materi in dclaviki politične pravice! Moji materi Vera Albrechlova V t&h tlrobnih guiljaii Tvojega obraza, mati, je pisal čas". In kdor zna tajme brati v tej 'knjigi življenja: bilo je dosti bridkosti, in vendar, mati, veirjemi mi, dosti radosti. Tvoje modre oči so leta in solze skalile, te jasne oči, ki so soLnce in raidost ljubileu Tvoja roka, uvela in trudna, še zdaj ne počiva, preveč je navajena dela, iai vbada in šiva, čeprav Ti četvero bčera je v svet odletelo, za vnuke in dom do groba komžano ni delo. In vendar, tako na večetr, ko znova dan se poslavlja, ko v zadnjem žaru solnce za jezerom tone, takrat za hip položiš roko na ograjo verande, v daljavo nemo ee Ti zajslirmi oko... O mati, mati, ikako je foi hudo! Jaz vem, kaj skrivno Ti mieel preveva, ipa vendar še pomisliti ne smeva, kako težko od vsega bo slovo. Življenje T. i z a B a g r j a 11 a — Iz bolgarščine prcv. Vera A 1 b r e c h t u v a Ko boš vrstice te prebrala, vem, mati moja, da se boš zjoikala. Dejala boš, otroka jaz poznam, kaj nisem z lastnimi i-okami ga zredila — n« sam, usoda vse je zakrivila. Na dlani moje si srce imela, kot mekanizem ure s kukavico, le če si z roko se je dotaknila, veselo v ko^u pesem je zapela. Prešla mladost je kakor bežne sanje: očetov dom, nad oknom polna trta, ti lepa, mlada mati sredi vrta, zapela si ob zori v beli dan. In dajies, ko ta čas je pokopan, še čutim vonj šeboja omamljivi, ta voiiij na sveže prekopani njivi, ta vonj na tvoji dragi, plodni njivi. 99 Saj Tem, da ves STet s prstom name kaže, edino ti boš mislila^ da laže, da tToj otrok — v molitvici večerni, ki ni pozabil psička, mačke, doma, ne siromaka, ki v saimoti roma, — zdaj je postal nosrečnik, potepuh. In če bi vse to zlo res zakrivila, in če ee v žalost, greli sem potopila, če sebe, svojce sem, Boga zgubila — pa vendar, mati, ko se naie spomnim, ljubezen moja je tako globoka, in spet srce postane m.i vee čisto, kot nekdaj srce Tvojega otroka. Žrtev Liza Bagrjana — Iz bolgarščine prev. Vera Albrcditova (Moji materi) Pred malo 'posteljico na kolenih že tretji dan kleči, ihti in moli in golta slane solze v trpki boli. — Bolau leži ödini sinko njen, 1b še na nitki mu vijsi življenje, otroci drugi rajajo tam doli, skoz okno solnce zre in žarko greje, ponuja kutnja svo-je težke veje, a on je nem in elep, leži brez upa... In prvi dan obstane pred ikono, in križa se in se v molitvi teši: „Ozdravi dete aui, .ga smrti reši." In drugi dan oči več ne odmakne iin moli reva v iskrbi omračeni; „Življenje njemu daj in vzemi meni." — A dames, tretji dan, komaj se vzdrami, razumno de: „Dovolj je, mati zlata, — odreši muke ga, odpri mu vrata." In čudo, glej! plamenček se zasveti: njen malček zgane svoja ustka suha in tiho se oglasi: „Mama, bruha!" 100 Pod dalmatinskim solncem Maša SlaTČeva Nadaljevanje N'jego študira na visoki šoli t mestu daleč od doma in ne ve, kaj _ se tam godi. Brat, ki živi doma med dvema ognjema, mu v pismih tega ne omlenja. Razume mater, ki jo bole krivi očitki; samo on ve, koliko je pretrpela. Očetu pa tudi ne more biti sovražen, čeprav jih je pustil same, saj je šel zanje delat. Z denarjem, ki jim ga je pošiljal, so si ustvarili lepo življenje. A srca jim oče ni dal.— samo denar ... Spominja se materinih vzdihov, kadar je štela s krvavimi žulji prislužene dolarje, ki jih je pošiljal mož. „Raje bi živela slabše z njim, nego brez njega s tem..in ozrla se je na zelene in rjave bankovce, ki so ležali na mizi... Neznosno postaja Tomu življenje med očetom in materjo, ki se prepirata dan na dan. Doma mu ni več obstanka. Pomlad prihaja, minil je čas ekvinokcijskih viharjev. Tomo se popelje z jadrnico v Zlarin, saj zdaj je čas za lov na korale. Zla-rinjani se pečajo s tem. Šel bo z njimi na morje za mesec ali več, morda se oče in mati spravita med tem. Nikomur ni ničesar omenil, nikogar vprašal za dovoljenje: če kaj opravi in se z zadrugo pogodi, je še vedno čas. Saj je polnoleten, kar hoče, lahko stori, starši, ki se prepirajo, mu pač ne bodo ukazovali ... -A- -h A Tiojambornica plove z razpetimi jadri po morju, v krmo ji püia veter. Biezdelno posedajo možje po krovu, le krmar je na svojem mestu. Noč--- Tomo sedi na kupu zvitih vrvi. Svobodneje diha, odkar je dom za njim. „Lovit grem korale z Zlarinjani," je dejal očetu. „Kaj ti je tega treba?" je stari namršil čelo in zamirmral nejevoljno, a sina ni pogledal. „Grem, dokler se vidva z materjo ne spravita." Preproste sinove besede so ga huje zadele nego vsak drugi očitek. Njegova nada, da bodo sinovi z njim zoper mater, ga je varala. Razočaranje ga je popolnoma zakrknilo, da še ono malo ljubezni, ki je bila v njem, ni mogel razdati. Mati je sina prekrižala: „Bog s teboj, sinko moj, za mirom greš, da bi nam ga dal Bog vsetm!" Samo to. In poljubila ga je... Ko je bil zopet na sosednem otoku in je bila ladja že pripravljena, so šli oni, ki so se imeli udeležiti lova, k slovesni maši. Mnogo prebivalcev malega ličnega mesteca se je zbralo v cerkvi. Po maši 101 je šla procesija za srečen lov. Dolg sprevod ljudi se je pomikal ua oLalo, kjer je ležala usidrana jadrnica. Tam je blagoslovil duhovnik ladjo, ki je plula to leto prvič na lov, priprave in moštvo. Šele ponoči, ko je vse mestece zaspalo, so odpluli, ne da bi jih. bil kdo videl. Med ribiči je bil prastari običaj, da odpluje jo iz luke neviđeni. Pravijo, da se boje uročnega pogleda, ki bi jim utegnil pokvariti lov, a bolj se skrivajo, da bi ne izdali radovednežem krajev v morju, kjer rasto korale. To je tajnost, ki jo ski>bno čuva vsak, komur je znana, in ki jo podeduje sin od očeta. A iV Čim sine prvi svit, se ribiči zbude. Pest posušenih smokev in požirek žganja je njihov zajutrek. Priprave so v redu. Na velikih lesenih križih, obteženih v sredini s težkim kamnom, so pritrjene na štirih krajih mreže. Iz tenke volne so, posebno pletene in tako občutljive, da ne izpuste najmanjše stvari, ki bi se zapletla vanje. Danes je ribarjem sreča mila. Ugoden morski tok zanaša njihove mreže pod skale, kjer rasto navzdol korale. Lov obeta biti obilen. Ko so ujeli na enem kraju dovolj koral, plovejo na drugega. Včasih love po cele dneve zaman. Školjke, ribe, gobe, različne rastline in kamenje vlove, a koral ne. Po mesec in pol ali še delj plovejo po morju. Samo takrat veslajo na kopno, kadar jim poide zaloga živeža in pitne vode, ali pa da si ob neugodnem vremenu preskrbe zavetje v bližnji luki. Edina briga so jim korale. Nihče ne govori o domu in svojcih, nihče ne misli nanje. Zdaj žive samo lovu, vse drugo jim izbriše ribarska strast začasno iz spomina. Ugoden veter jih žene proti jugu. Noči se, za ta dan je lov končan, na drugi kraj jadrajo. Iz dalje jim od časa do časa pomcžikne rdeč ali zelen svetilnik. Temna je noč, morje fosforescira. Ladja plove hitro in vsem je lepo in lahko pri srcu, ko da so odpadle vse brige z njih. Tomo leži na palubi, gleda v zvezde in misli na svoje dekle. Mare! Otroka sta se igrala in drugovala. Satma ne vesta, kdaj sta se vzljubila. Ko sta bila še majhna, je Tomo često dejal: „Mare, ti boš moja žena!" in Mare je vselej resno pritrdila. Zdaj ne govorita več o temi, to je dogovorjeno in ne samo onadva, temveč vsi v vasi so prepričani, da se bosta vzela. Kmalu, kmalu bo to... Samo da bi se že oče in mati spravila! V tak dom, kjer vlada prepir, Tomo Mare ne more in noče vzeti... A v njem je zavest, da se bo vse najlepše uredilo, in potem bosta srečna... srečna... Pogovori ribarjev postajajo tišji in tišji, vedno redkeje padajo besede v šumenje valov ... Noč jih neopazno ogluši in oslepi z globokim spancem. .. 102 Poletje je leglo na morje in otoke. Ladja se je večkrat vračala v Zlarin, nibarji so izročali svoj plen zadrugi ter se nanovo odpravljali na lov. Tomo je vselej odhajal zopet z njimi. Vzljubil je svobodno in mirno življenje na morju, zaslužek je bil dosti dober, domov ga ni mikalo. Vedel je, da prepir med starši ne bo tako Hitro poravnan. Vročina pali morje in otoke. Veter se je polegel, ko da ga je nenasitno morje vsesalo vase. Zrak je čudno težak, skoro svinčen, na vihar se pripravlja. Ribiči se ne zmenijo dosti za to, dobro vedo, da bodo še za časa prispeli v pristan. Našli so v morju mesto s koralami, z vso vnemo mečejo mreže in jih dvigajo. Debele, močne vejice so v njih. Obrazi jim žare od zadovoljstva. Takega lova še niso imeli, kar pomnijo. Zaslužek bo obilen, kdo bi ne bil vesel? Z nekako hvaležnostjo gledajo rožnate vejice v mrežah, z ljubeznijo jih jemljejo iz njih in spravljajo. Sami pri sebi in na glas pa se čudijo: „Čudne so žene tam v tujih deželah, kamor prodajajo Italijani naše korale. Nanizajo jih okrog vratu in si domišljajo, da so lepše... Kakšno veselje imajo pač ob tem? Ali se lišpajo, da ugajajo možem? Kaj je tega treba? Ko da bi jih zato vzljubili možje! Kadar jih potrebujejo, jim je vseeno, če imajo korale okrog vratu ali ne!" „Da, one tam so lišpajo i radi mož, a korale nosijo zato, ker jih ščitijo baje pred boleznijo. Indijke posebno ljubijo korale." „Čul sem pripovedovati, da so temnopolte in lepe in da se zavijajo v nekake pisane rute, ki jim pravijo sariji. Mnogo nakita nosijo na sebi in vsako jutro si narišejo na čelo sveto znamenje z rdečo glino . . One bodo nosile korale, ki jih love ti možaki v zadušnem poletnem zrakii, ko preže oblaki, polni nevihte za otoki, podobni nestrpnim zverem v zasedi. Od juga se žoltosivo kadi nevihta. Vroč jug, dušeč in paleč sunkovito zakrili zdajpazdaj čez valove ter zopet utihne. Tenko zapiska med vrvmi jader; znaanenje za pričetek divjega plesa, a možje še love. Telesa in lica so znojna, z vsemi močmi hite. Še malo, pred no se užgo prvi bliski in se oglasi grom. Tok, ki zanaša mrgže pod skale, je zanje vreden suhega zlata. Tam doli je zakladnica koral. Eh, da jim je videti to čudovito življenje tam doli v morskiL prepadih--- Star ribič pripoveduje o potapljačih, ki se spuste v globino šestdesetih metrov v potapljaški obleki in trgajo korale. Tam doli je pravljica... Okorne besede anožaka ne znajo opisati, kako je tam spodaj i rastline so slične živalim in zdi se ti, da te gledajo, da iztezajo božajoče ali grabežljivo čudne roke po tebi, kamenje in skale imajo človeške in rastlinske öblike, da te je 103 groza —--, školjke, ki jih popreje še nikoli nisi videl, in ribe ko sanjski prividi--- In ves čas strah---strah, da ne priplava morski volk in ne hlastne po tvojem življenju kakor po ribi--- V dalji se komlaj vidno prižge prvi blisk. Njegov odsev se bledo razlije po obzorju in grom zveni še tako oddaljeno. Mimo njih plovejo manjše jadrnice ko splašene ptice, ki hite v domača gnezda. Še love--- Vse bliže je čuti grmenje, slišno pohodu divjih bojnih trum, ko bobnajo bobni in buče trobente kaikor ob padcu Jei-ihe. Bliski se nžigajo, zlate sablje v zamahu, ko rode zimedo in smrt---Vedno gostejši so, že niso več sablje, temveč žareče vivi, ki se prepletajo okrog obzorja---Kakor da bi hoteli apokaliptični jezdeci z zanjkami zajeti pošasti, porajajoče se iz hudournih oblakov. Iz dalje se med postanki grmenja čuje šumenje — dež teče po valovih vedno bliže in bliže ter šumi---šumi---Valovi rasto. Belo se penijo in kipe okrog čolna. Poslednji čas! Jadra dvignejo, da se napno v vetru in plovejo v varen pristan. Daleč pred njimi, komaj vidna, beži majhna jadrnica čez raz-penjene valove. Lahko jih preskakuje, kakor da bi se smehljala-- V nji je Palmina usoda, a tega še nihče ne ve--- Ä * A Palma je v vinogradu. Vse popoldne je škropila trte z modro galico in zdaj sliči sama trti, obleka ji je modra od tekočine. Trudna je, da ji klecajo kolena, a še ni dodelala. Hiti in se ozira po oblakih, ki se kade čez nebeški svod. Skrbi jo, kako naj za časa dokonča svoje delo. Če se ulije ploha, predno bo dodelala? Vinograd je daleč od doma, kake pol ure hoda. Če bo trajal naliv delj časa, bo morala v dežju domov, zakaj daleč naokoli ni nobene hiše. A na srečo je skoro v vsakem vinogradu „bunja", to je duplina, zložena iz kamenja, ki so ga pri urejevanju vinograda izkopali iz zemlje. Na zunaj je prvi hip slična kupu kamenja, do metra visoka, z nizikim vhodom, da more jedva globoko sklonjen človek vanjo. V njej je prostora za tri do štiri osebe, a strop je nizek, da se ga sede dotakneš z iztegnjeno roko. Če zaloti seljaka pri delu nenadna nevihta, se ji lahko umakne v to kamnito zatočišče. Palma pridno dela kljiib bližajoči se nevihti. Ko se oglasi grom kot razsrjen velikan, zbeži detle v bunjo. Zunaj šumi ploha, pogled na morje in otoke je zastrt z dežnim zastorom. Tema je, siv mrak, ki ga razsvetljujejo bliski z modrikasto svetlobo. Še nikoli ni občutila taiko zelo kot zdaj, kako daleč od življenja in sveta je njihov otok. Nihče se ne zmeni za otočane, ki so kakor izobčenci — — — gobavci —--Sami so se zaprli življenju, a lOi ona noče in ne more tako živeti. Dušo bi dala, da bi mogla odtod. O, če bi se uresničila stara bajka in bi prišel vrag, ki bi jo v zameno za dušo popeljal v svet! Ne, ona ne bo sedela križemrok kakor Neda, prej ali slej bo šla v svet — mora, njeni mladosti se zdi, da bi tu umrla od presilne želje. Dež šumi enakomerno na razbeljeno, razpokano zemljo, ki ga vpija v široke brazgotine, vžgane po suši, žejno zevajoče... Vzhod zatemni za hip moška postava, ki stopi sklonjena v bunjo. Trenutno se prestrašita oba. Niti on, niti ona nista pričakovala v tej samoti človeka in vrhutega še tujca, kakor ji izda prvi pogled. „Si se prestrašila? Jaz tudi!" pravi on smeje se in ji sede nasproti. „Ujel me je naliv, zato sem tu pristal. Ker bi se v jadrnici zmočil kljub jadru, ki sem ga snel in jo z njim prekril, sem si mislil, da lahko vedrim tu. In glej! najdem zatočišče in čedno devojko v njem — e, sreča mi je povsod mila!" njegove svetlomodre oči se smejo kakor poletni dan. „Kaj pa če ti ne dovolim, da ostaneš tu? Kaj bi dejali ljudje, če bi naju slučajno videli?" pravi Palma, a nič resnične skrbi ni v njej. Ne želi si, da bi odšel, toda ve, da mora ugovarjati, ker ne sme kljubovati običajem. „Ne grem, če me spodiš! Kaj mi mar, kaj pravijo ljudje. Menda me vendar ne boš odpravila ob takem nalivu?! Kaj bi s temi smešnimi običaji in kaj pravijo ljudje! Glavno je, da imaš vest pred seboj." „Kaj bi mi hasnila čista vest, če bi me pa vsak obsojal?" „Ali bi bila raje kriva, ne da bi kdo vedel o tem?" njegov glas zveni čiidno vroče in nehote se odmakne Palma od njega, ki je približal svoje lice tesno k njenemu. „Kakšne stvari me vprašuješ? Veš, da bi ne hotela tega--" dahne Palma v strahu. Kakor ujeta ptica je. In on to čuti. Sladko je biti sam z devojko, plašno in lepo--- Jane se razgovori. „Kdor je bil v svetu, šele spozna, kako lepa so naša dekleta. Ali veš, da si lepa?" Palma zardi in ker jo je tega sram, vzkipi: „Daj no, kaj se norčuješ? Misliš si: mlada je in bedasta, pa rada čuje laskanje! Ti laskaj tvojim otočankam, mene pa pusti pri miru! To mi je zahvala, da ti dajem streho!" „Bore streho, saj skoznjo lije name dež!" se smeje in se primakne bliže k Palmi, kajti skozi zloženo kamenje, ki ni zamazano z malto, kaplje nanj voda. „Nehvaležnost —!"--- Palma molči. Opomba, da je bil Jane v tujini, ji ne da miru. Plaho ga vpraša: ,;Poprej si dejal, da si bil v svetu---kje? Daleč?" „Mornar sem bil na različnih parnikih, ki so vozili v Indijo in Ameriko, pozneje pa strežaj. To ti je lep posel, delo ni težko, a za- 105 služek dober. Samo bogata gospoda se vozi s temi parniki in daje bogate napitnice." „Povej mi kaj o njih —!" meliko in proseče zveni njen glas in v očeh ji je vroča prošnja, otroška in ganljiva. „Glej, glej, — radovednost? Ali te take stvari zanimajo?" Z vročimi lici prikima Palma in pričakujoče zre vanj. Grom se vali iz dalje po nebu, spremlja ga bliskavica in morje, spenjeno v visoke valove, buta v obrežne skale. Ko da je vsa narava sprta med seboj; morje, nebo, veter, oblaki in zemlja, se stresa v navalu strastne jeze, hoteč pogoltniti vse, kar se postavlja v bran. Videti je, ko -da hočejo naravne sile vse raztrgati, poteptati, raztreščiti in zaliti z vodo, in vendar so združile s svojim divjanjem dvoje tako tujih si ljudi. Okrog njiju je vzburkana narava, onadva pa, majcena stvora njena, v zavetju kupa kamenja spletaita pogovore o daljnem svetu... „ Dalje prih. „Ran mojih bo spomin in tvoje hvale" Odlomek iz romana o Prešernu IlkaVašletova Nadaljevanje Alia! Njen brat Frid-erik Baraga je sila pobožen mož. Gotovo mu Čopova svobodomiselnost ni všeč. Poznam, ga. Moj sošolec je bil in Čopov." „On ne brani. Saj ga ni tu. Zdaj je misijonar v Ameriki. A drugi! Pač ne vedo, kdo je Čop." Tnpinc je molče prikimal. Potem je od strani pogledal Prešerna. Rad bi ga bil vprašal glede Smoleta, nekdanjega zaročenca svoje žene; če se tudi on udeleži plesa? A beseda mu ni hotela iz ust, dajsi ga je pekla negotovost in zla slutnja. Zdelo se mu je, da bi mladi doktor takoj uganil njegov strah ini — molčal je. Srce mu je memimo bilo. Ko hi preprečil ženino srečanje s Smoletom? Izgovoril bi se, da mu ni dobro in pregovoril ženoi, da se vrneta domov. Nezmdselno!. S tem bi ji .priznal, da še vedno ni ugasnila v njem ljubosumnost, priznal bi ji svoj strah pred fantomom, ki ga je strašil vsa leita, odkar je bila lepa, a hladna Fina Češkova njegova žena. Bila bi užaljena zarajdi njegovega nezaupanja. Že jutri hi zvedela, da je bil Smole na kazinski prireditvi. Sicer pa, morda je prav tako', morda öe že v prihodnjih urah pretrga nejasnost, ki mu zakriva notranjost njegove žene. Težko mu je bilo v duši, ko se je pred Češkovo hišo na Glavnem nem trgu poslovil od Prešeraa. Težke so mu bile noge, ko je stopal navzgor po stopnicah. Odpel si je kožuh in si z robcem obrisal potno čelo, preden jo potegnil za zvonec tastovega stanovanja. Prešeren pa je hitel po Starem trgu. Oči so m.« žarele. Danes pade kocka. Sonetni venec mu Julijino srce odpre — ali pa mu ga odmakne za 106 vedno ... Koliko časa že, kar jo je kakoir svetnico častil in molil t svojih pesnili! V njem je od dne do dne rastlo čudovito čuvstvo, v katerega nekoč ni hotel verovati, ki ga je zamam iskal od ljubice do ljubice. „že so prevzetne misli mi vstajale, da mal', ali nič ljubezen ne opravi pri temu, ki se trdno v obran ji stavi." Tako jie pel nekoč. Zgrabilo mu je dušo, iZgraibilo telo, da mu je stala noč in dan pred očmi, da je tekal — o>n, triintridesetletni mož — za njo kakor petošolec za svojo prvo ljubeznijo! Kolikokrat je predirjal ljubljanske ulice s sladkim upanjem v srcu, da zagleda njo, vso nežno, milo in jasno kakor žarek jutranjega 'Solnca. In če jo je erečal in je dvignila k njemu pogled, če so zasijale velike modre zvezde v njogoive oči — kako ga je izpreletelo! „Pogleda njenga vžival sem sladkosti, dokler, da je srce dobilo rano, ki peče noč ini daji me brez liladila, ki ni dobiti ji nikjeir zdravila."-- Sam ni vedel, kaiko je pritekel pred svoje stanovanje v Rožni ulici, v hiši za šentjakobsko cerkvijo. Jemal je kar po dve stopnici, ko je zdirjal v prvo, nadstropje. „Katra! B.rž! Moje lokaste čevlje!" je planil v kuhinjo. „Oh! Saj ne gori voda!" „Ampak srce, Katra, srce!" je prišeipetala nečakinji majhna drobna ženica, sedeča v kotu za mizo. „Glej, glej! Tetka Lenčica!" ji je Prešeren stisnil roko. „Pa v takšni zimi pridete v Ljubljano!" Tetka .Lenčica je bila gospodinja pri svojem bratu, župniku Francu Prešernu na Goričici. „Zimi? Saj letos sploh ni bilo zime. Do evečnice nismo imeli ne dežja ne «nega. Vsak dan) sedimo na solmcu kakor spomladi. Le pridi, boš videl. Tu pri vas v večni Ijubljainski miegli je pa bolj pusto in mrzlo. Že dolgo te ni bilo k nam." „Pridem eno prihodnjih nedelj. Smo se s Crobathom in Aznlo že dogovorili. In stric Franc je) zdirav?" „Zdrav, Ttajpak. Le dolgčas mu je včasih, ko ni nikogar k nam. „France! Tu eo čevlji," je Katra ziaklicala iz bratove sobe. „Ali boš v kuhinji večerjal?" „Le sem daj! Se bova še s tetko kaj pomenila." Katra je nekaj zagodmjala in prišla zopet v kuhinjo. Brkljala je po štedilniku in postavila pred brata dišečo pečenico s kislim zeljem. „Teta so koline prinesli." „Kadar koline zaduham, mi je žal, da nisem postal fajmošter," je Prešeren poredno pomežilinil teti. „Hihi! Frantee! Še 2anerom si takšen šaljivec." 107 „Saj hi ti tudi sicer ne bilo škodovalo, če bi bil mater ubogal in postal dukoven," je zajedljivo: pripomnila Katra. „PvLsti ga, Kaitra, pusti! Je že božja volja tako," se je na sobnem pragu pojavil dvainosemdesetletni duiovnik, stari stric Jožef, blag mož, ki je bil Prešernu drugi očei, „Seveda! Vi mu dajete od nekdaj potuho, saj je vaš miljenček. Zato pa je takšen, da ga bo pri živem telesu —" „— hudič oiaesu!" je France ironično končal, „Tercijalke bodo pa glo-rijo zapele." Medtem, ko se je stric trudil, da potolaži razžaljeno jezično Katro, je France brž zmetal še nekaj grižljajev v se in vstal. Sestri ni več odgovarjal. Navadil ©e je že njene jezikavosti. „J«šč pa res nisi," je dejala teta. France je že iskočil v svojo sobo, da se preobleče. Čuli so ga, kako je hodil sem in tja, čofotal po vodi, odpiral in zapiral predale. Pogovor v kuhinji je tekel o Francetovi službi, o Prešernovem domu „Ribičevini" v Vrbi, kjer je bila poročena Francetova sestra Mina, in o Francetovem bratu Juriju, ki je že drugo leto služboval kot kaplan na Koroškem. Naposled je prišel France iz svoje sobe. Na obeh straneh brade sta mu štrlela konca snežnobelega ovratnika nad vratom, povitim z belo museli-nasto kravato. Izpod svetlega cilindra so mu valovili strbno počesani, dolgi temnorjavi lasje. Svilenomehki in jrahlokodrasti so obrobljali njegov zagoreli, moško rezani oibraz. Želel je lahko noč in odšel. „Zal mož je Framce," je rekla tetka Lenčica. „Redi se," je suho opomnila Katra, „kadar bo starejši, bo debel. Tm da bi ne nosil tako dolgih las! Kje vidite moža z dolgimi lasmi!" „Lepe lase ima," je zamišljeno dejala drobna ženica. Stric Jožef je s starimi očmi smiehljaje zrl na vrata, rekel pa- ni ničesar. • Ob isti uri je v Gledališki ulici v Primčevi hiši stala domača hčerka edinka Julija v svoji bogato opremljeni sobici pred ogledalom in si zatikala dve bledorožnati vrtnici v svetle, z velikim glavnikom visoko pripete kite, od fcateirih sta ji visela po vratu dva dolga kodra. Pri mizi pod svetilko je sedelo enajstletno, preprosto oblečeno dekletce s ipletetnjem v rokah. A ni delala. Roke iso počivale v naročju. Iz lepega temniopoltega obrazta so velike čme oči strmele polne občudovanja na Julijo, na oni dve vrtnici, ki sta bili prav tako nežnorožnati kakor Julijin olbrazeik. „Kako ste lepi!" je vzdihnil otrok. Julijine sveitlo modre oči so ise v oigledalti ujele s ciiganako črnimi otrokovimi. Nasmehnila se je in ozrla. „Ali ti ugajam, Ana?" lu hudomušno je priistaivila: „Greš z menoj na ples?" Ana Jelovškova, mala rejaaka Frimčeve gospe, je resno odkimala. „Saj še nisem šestnajst lat sitara. Tudi ne znam plesati." „O, to se hitro naaičiš. Nu, dajva!" 108 Prijela je malo Ano in se smieje zavrtela z njo po parketu. Široka Julijina krinolina iz nežnega belega tula, vezenega z rožnordečimi bider-majcirskimi venčki, se je zazibala na vitkem Julijinem telesu. „Hopsasa — hopsasa — tralala — tralala!" je Julija štela v razposajeni volji. Klopek z Anino prejico je veselo poskakoval za njima, nit pa se je ovijala ^odcrog dolgih čipkastih hlačic, ki .so otroku segale do gležnjev in jih dokolensko krilo po bidernmjer.ski anodi ni pokrivalo. „Moje pletenje! Gospodična, moje pletenje!" je klicala Ana. „Julie! Bist du toll? Du zerdrückst ja deine Toilette!" Kakor bi treščilo vanje, ista deklici odreveneli — na vratih je «tala stroga gospa Primčeva. Z uničujočim pogledom na malo brinetko je dostavila pol slovensko, pol nemško, kakor je bila slaba razvada Ljubljančank: „1n plešeš mit diesetm Schmutzfinjk!" Rjavi otrokov obrazek je zažarel od užaljenoBti in togotno so se za-iskrile orne oči: „Nisem Schmutzfink! Saj nisem umazana!" „Tiho! Kako se drzneš spet ugovarjati! Marš v kot! Dokler ne prosiš odpuščanja, ne dobiš večerje." Gospa je odšumela iz sobe, za njo Julija s pomiJovalnim pogledom na otroka. Mala Ana pa ni dvignila oči. Stala je v kotu med omaro in o'knom,' obrazek ves trmast in teman. Čula je, kako so se zunaj zaiprla vrata jedilnice, čula je hišno, ki je tekala z jedjo iz kuhinje v jedilnico, toda Ana se ni ganila iz kota. Kmalu se je julija vrnila. „Ana, pojdi h gospej in prosi jo odpuščanja!" je dobrohotno opammila otroka. Ana je molče stresla z glavico. Z velikimi očmi je resno gledala iz polteme in z belimi zobmi giizla traik, ki ji je visel spredaj od tesno pod vratom »privezanega ovratnika. „Julija ®i je ovila okrog glave svilen čipkast šal in si nataiknila dolge rokavice, ki so ji pokrile bele lakti sikoraj do komolcev. Potem je vzela iz omare široik, s kožuhovino podložen plašč in si ga previdno ogrnila, da bi ne zmečkala balonaetih rokavcev, ki so ji viseli od golih ramen. „Bist dn fertig?" je goapa odprla vrata in pogledala v hčerino sobo. ,,Takoj, >mama!" Prijela je za ipahljačo. Še en pogled .v ogledalo: čudovito eo žarele velike modre oči. Lica sveže rožnata, ustne vabočene, jioseik nekoliko orlovski upognjen. Saj obrazek ni bil izrezljan po vseh lepotnih pravilih, a bil je mlad in nežen in poln miline, pa tudi čistega dekliškega ponosa. Z očitnim zadovoljstvom je mati ob napol priprtih vrath motrila hčerko. „Dovolj je lepa. Kar lepote manjka, odtehtajo moji denarci," je bila misel bogate gospe. „Pojdi Ana! Ugasruila bom hič," je Julija opomnila. Dekletce ee ni genilo. „Vun!" je kriknila gospa Primčeva. 109 Trmoglavka je abežala mimo nje in, ne da bi se ozrlai, je tekla pirorti koncu hodnika naraTiio&t v ispalnico. „Rajša pojde laona spai, nego da bi se ukloinila. Strašna trma! Le kaj mi je bilo, da sem si tega otroka natopala na glavo! Das hab' ich jetzt von meiner Güte," se je goispa jezila proti ličeri, ko isita spodaj sedli v kočijo in razprostrli široke krinoline. „Kako fletkan o-tročiček je bila pred leti, ko aerai jo vzela za svojo! Mislila sem, da mi bo lo v veselje in mi nekoč s pridnostjo in zvestobo povrne, -svas sie Gutes bei mir genossen. Zdaj pa je postala solch ein trotziger, unartiger Fratz." Julija ni odgovorila. Že premnogokrat je slabo naletela, če je malo Ano zagovarjala. Mati .fe bila z rejento pač pretrda. Dekletce pa ni moglo razumeti razlike med seboj in domačo hčerjo. Čutilo se je zapostavljemo, Öutilo je polovičarsko stališče rejenke v hiši kot krivico. Kako bi otrok razumel, da je hotela gospa v njej vzgojiti le nekaikišnega boljišega posla, oporo in družico sebi in hčeri. Pridobiti «i je hotela s hivaležnositjo navezano zvasto skrbnico, ki bi živela nekoč le interesom svoje dobrotnice. Amipak — Ama je temperament! Saj je manogo dobrega v njeij: od-kritoBrčnost, pridnost, spretnost. A tudi mnogo slabega kaže njen značaj: trmo, silno jezavcst, izrazito sebičnost in — duševno plitkost. To pa so bile lastnosti, ti 'otroika nikakor niso mogle približati gospejinim ciljem. .Julija je z dobroto in prijaznostjo poizkušala na otroku popraviti, kar se je popraviti dalo. A kaij, ko je maii vse sproti podirala s pretirano strogostjo in njeizprosnoi natančnostjo!... Julija se je sklonila k oknu. TOočija je prehitela neikaj znancev. S plakata, visečega na gledališču, se je zasvetil mapis: „Quäcker und Tänzerin." Naznanilo gledališke igre za prihodnji dan. Voz je zavil s Kongresnega trga mimo deželnega dvorca v Gosposko ulioo. Julijiue misli so splavale dmigami. Sama sebe je zasačila na vprašanju, polnem čudno sladkega nemira: Ali pride tudi On? Kdo? Jožef von Scheucheiistuel, ki ji ga je mati — to jie Julija predobro čutila — določila za moža? Oh, ne. Jožef pač pride, kakor vedno. Kjer ona, tam on. To se razume. Ampak — doktor Prešeren! Čudni človek, ki s polzaprtimi očmi strmi ves večer vanjo, ki jo draži zdaj s to, zdaj z ono rečjo, kadarkoli se pridruži krogu njenih častilcev, ki objavlja čudovito lepe pesmi, o katerih vsi trdijo, da so zložene na] njo, na Julijo... >.Ali — ali me ros ljubi, kakor zatrjuje v svojih pesmih? Mama se jezi zaradi njih. A meni — ugajajo. Če bi mama vedela, da jih vselej izrežem iz časopisa, preden ga vržem v peč! In kaj šele, če bi našla celo zbirko izrezkov v globini moje omare!" Že ise je voz ustavil, saj je kabina ob onem času imela prostore prav blizu Julijinega doma, v nekdaj Zoisovi, tedaj pa Lepušičevi hiši v Gosposki ulici. Prostori sicer niso bili bogve kako primerni, zato se je novi odbor že nekaj dogovarjal, da zida kazina lastno hišo na oglu onkraj Zveade. Nu, vsekakor S0 jo onega večera odibor poitrudil, da je kazinske prostore moč slavnostno okrasil in razsvetlil. 110 v gairderoibi je bilo polno Ijadi. Pri vhodu v dvorano je stala gruča mladih goepodo^v. Smeh .in veselo razpoloženje je bilo med njimi. Bas jim je Baumgartenov koncipljent Prešeren povedal zasoljeno anekdoto, ko se je pri vhodu zasvetil oblak belega tula z rožnatimi bidermajerskimi venčki vezenega — Julija Primčeva. Za trenutek je Prešernu zastal dih, a že se je obvladal in mirno poklonil. Ošabno je odizdravila gospa Primčeva, njena hčerika pa resmo in ponosno kakor vedno. Vendar se je v njenih modrih očeh užgala hudomušna misel: Je že iu! Gospa Primčeva se je pridružila skupini stairejših dam in gospodov, Julijo pa so obetopili gosipodje s prošnjami za plese. Prepustila jim je svo.io pleisno kario, ti je bila kmalu s podpisi počečkana. Dve sesitri, dvajsetletna Marija in osem leit starejša Julija-na von Scheuchensteuelova, sta prišli mimo. „Pridi ipotem k nam, Julie! Tamle sino," sta pokazali s pogledom. „Pridem", se je nasmehnila Julija in se obrnila k doktorju Prešernu, ki se je pokloniil pred njo. „Ali vas smem tudi jaz prositi za ples, gospodična Primčeva?" „Ne vem, če so mi še katerega piiistili. O pač, a isamo še zadnjega." „In prav tega sem si želel." „Zakaj, gospod doktor?" ,,Oh, še vprašate, gospica!" se je vmešal doktor Jurij Hladnig, praktikant komorne proturatuTe. „Prepričan sem, da si naš doktor poet shraui pod steklo vsak par rokavic, ki je bil tako srečen, da se Vais je smel do-t^niti. Zato za' Vami noče plesaiti z nobeno danw več." Julija se je nekoliko v zadregi nasmehnila nerahločutni opazki. Prešeren pa je ironično pripominil: „Naiš doktor praiktikamt govori neslanosti. Rokavice pod steklo! Za moje skromne razmere predraga sentimeuitalnost. Takšno bi si mogel privoščiti le praktikant Hladnig, ki edini med nami uživa dohodke iz dveh služb." „Ilahaha!" so se zasmejali vsi naokrog, najbolj Hladnig sam; eaj je imel reö dvojno službo, a nobena mu ni donašala niti krajcarja; bil je neplačani pralkitikamt komorne prolcurature in pred dvema letoma si je pač pridobil advokaturo, na njeno prakso pa je začasno i-esigniral in osta! rajši v neplačani državni službi, upajoč, da kmalu napreduje. Še Julija se je od .srca zasmejala in požugala Prešernu: „Doktor! Vi imate res hudoben jezik! Ne upala bi se vam zameriti." ■ „A jaz sem se vam že dostikrat, ali ne?" „Vi meni? S čim neki?" Pogledala ga je s hlajdnim nasmehom. Prešeren jo je molče motril. Potem jo je vprašal: „Ali res niste bili nikdar jezni name? Mislim — zaradi mojih pesmi?" „Zaikaj naj bi bila jezna na vaše pesmi? Smejala pa sem se jim že dostikrat." Pogledala ga je — sicer z nasmehom — a v njenih očeh je čital ponosno «varilo: Čuvaj se! Konec prih. 111 Jurijevsko jutro siare Donke Slika z juga MilicaOstrovška — Saup Solnce razsipa samo belo srebro. Kakor sneg se bleščijo S'tene še spečih hiš m vntnih zidov, a rosne kaipljioe na mlađem drevju i« grmovju T tistiJi vrtovih so lelsiketajoči se demamti. Široka uiica se rahlo vzpenja v modro jutranjo meglico. V svežem zraku še trepetajo s hriba zadnji zvoki iskre koračnice. Stara Donka na prizidku svoje revne hišice jih še sliši. Navsezgodaj že jo je bila zbudila bučna pesem ciganske godbe, pomešana z živahjiim. cepetanjean mimoidočih. Pod oknom so hodile trume veselo čebljajočih inc-ščanov na „uranak" Jurijevega dne. na bližnji hrib k pojedini, pesmi in kolu. V sobi je bilo še mračno. Donka je bila vstala in si pobožno umila oči. Toga dnie se ne bo doteknila nobemeiga dela: praznik je. Iz skrinje je dvignila črno atlasto jopo, na širokih rokavih z zlaitim vezom obrobljeno; v la«e si je splela majhea fes, da ga je bilo komaj videti sredi gostih črnih, saimo malo osivelih kiit, ki so ji v tesni kroni krasile g-lavo. In zlato, prastaro brošo je pripela namj, praw v sredi, naid čelom. Stopila je na široko stopnišče, ti ae drži vrtnega zidu, in sadla na prizidek. V rastoči svetlobi se je vedno jasneje odražal njien obraz: temnopolt, okrog oči in na čelu že razoran, samo lica še napeta, zdrava, a oči — Pravijo, da je bila lepa Donka, pa je še. Kadar ti pogleda v dušo z živimi,, razumnimi očmi. V tem prazničnem jutru pa so sanjave, skoro dekliške. Nosnice ji vzidrhte. Skozi ositri jutranji zrak je zadehtelo po rdeči vrtnici, ki je to noč prvič vzcvetela v mjemem vrtu. Donka čuti: To je jutro, ko so pastirji adgnali prvič svoje črede ovac v plarane. To je jutro, ko ima zirafc in voda in vsaka zel posebno, poživljajočo moč- To je jnitro mdntafe, čarabne majitafe! Ozre se v svoj sikronmi -vrtičok pod seboj. Smehljajje sa ji obstoji oko na belo po-kmtem, iilovnatem loncu pod rožnim grmom. Vso noč so s pisanimi trakovi ipovezaaii šopki v vodi čakali proroške zore Jurijevega dne. Pol skrivDOiSitine, pol norčave so prišle včeraj, naj jim Domka prerokuje mantale. Samo ona da še zna kakor v starih časih. Druge, mlade, pa berejo iz istarih zapiskov, hladno, brez moči. Druga za drugo bodo prihiitele s še zaispanimi očmi. Oprezno se bodo ozirale, ali jih ni za5>aa;il kdo, da hite navsezgodaj k Donki na oibzidaini vrt. Druga za dmgo eo pritismile na zarjavelo, okorno kljuko in poitisinile velika, sxirova vrata. Posedle so pod rožni gimi, nad kraitkokrilnimi oblekami zavite v tople rute, ker hladno je jurijevsko jutro. Ob pokriten loncu pa sedi dekletce z zavezanimi očmi in Donka na nizkem .stolčku. Z očmi preleti sedem dekliških obrazov, ki nelstnpno zro vanjo, in se nasmehne. Nič ne reče, ampak misli: 112 Niste študemtka prava, modeitiia šivilja, gimjiazijka maturantka, zirav-nilkova Ispoitica, 'kotlaffijova pretkarika — Sedem bledih obrazov ste, ki v pričakovanjru trepetate za večno le-poito — Ijfuibezeu. Kakor v daivnili časih sßdem Tuaikimj, ki zavite v skrivnostne tenčice za zaiklenijeiiiimi vrtnimi vrati pod rožnim grmom čaka tuTOldi proro-ških izreikov. Kafcon- v starili dneh eed™ Srbkiaj, ki v pisamih šalvairalh,'' v svilenih ogrinjalih za zaprtimi vrati pod rožnim grmom čaka srbslkili dolgih prerokb. Dotaki se oibraa aresni in nepremično se zazre v odkrušeni košček bližnjega zidu. Sedem mladih teles se ratio zgajie ob njenem^ svežem glasn: „Ne vem, taj je prišlo vame! Odkan: sem' te zagledal, nimajo miru več ure moje. Zapustil bi dom, očeta in mater iai seatre in bi šel za tvojo mehko stopinjo, kamorikoli! Mimo mioje hiše pridi in droben kamen vrzi preko zidto. Pobral ga bom, ga poljiubil žarnico iin vedel, da veš za mojo, bol." Obmolkme Donka, seže po roJd deklice, ki «o ji bile zavezamo oči, im jo približa posodi. Vse oči sledijo gibu dekličine roke: iz lonca se prikaže z rumenim trakom obvezan šopek vijolic. Čigav jei? Žar v vseh oček zamre razen v dveh. Deklica zardi in seže po svojih vijolicah. Odslej je slišala Donkin glas, a razumela ni pomena več. „Ljubi, pridi zvečer mimo skrivnii vrtnih vratc. Skozi špranjo mi reci eno samo besedo, da zaslišim tvoj glas, da ovonjam tvoj dih. Odkar sem te zagledala, te božajoče spremlja moje hrepenenje vsepovsod. Pridi! Mrem brez tebe —" V dekličini reki se prikaže tulipan. Y zadregi »e dekleta eipogledajo. Čigav je? Ne oglasi se nobena. Kako bi svoje najtišje hrepenenje vrgla njim v poismeh? Spet je spregovorila Domka in pojoči glas je prerokoval 'ljubezen in sovraštvo, Ijiuibosumnost in samotaost. Na njemili licih sta vedno bolj viduo žareli dve rdeči lisi in oči so se bleščale, kakor bi no ibdle več Donkrne. Stare proroške beisade so z nezmano močjo odpahnile zarjavele diiri skritih kamric njene duše. Iz njih je neizživljena, zadušena mladost poslala zadnji bledi žarele v maijsko jutro. Donko je zabolelo in zapela je mantafe isvojega življenja: „Zakaj ne prihajaš več? Kako si me mogel zaipustiti? Ko pa si me znal tako I,TU'he£e božati, tako omanmo poljubljati,? Ni te več k meni. Zgrnili so se okrog tebe oče, mati, sestre, tete, vsi — in njihove vsiljive besede so mi te izitrgale. Njo, bogato, neljnhljeno popelješ v cerkev. Gorje —" bridko, zateglo je izzvenelo. Žalostno je zadnje dekle prijelo svoj šopek. Stara Donka sedi na prizidku Sfvojo revme hiše. Gleda po skrbno pometeni nlici za dekleti, kt, so oidhitele na svoje domove; še je čuti klepet lesenih nanul'"' po sosednem dvorišču. ' Šalvara so hlačam podobna tm-ška krila. Nanule so grškemu koturnu podobna obutev, ki sestoji iz visokega lesenega podplata, a na nogi ga drži en sam širok jermen. 113 Meglica jo apuhtola, salnce je že Tisofco; v njem poteze Donkinega obraza otrdijo, se poostrijo, gube mečejo ostre seoioe. Ona misli: „Kljiulb hpepeaieoem-u, melikemu sijaju v očeh (boste šle, kalkor odkajaijo yse. Pcyt«ptale boste swje jurijevske šopke iu stopite preko ujili v cerkev k svatbi. Ti, študemitka, oib dolktorju, bogatem, da boš brezskilbuio legla v novo, udobno življenje; odprav bo ves drugačen od fanta iz mianfate. Tebe, maturantka, bodo prepričali, da je ugleden trgovec redka priložnost. Šla boš z njim, čeprav bo raiöunaxsko pust. Iu ti, živa, nagajiva, boš v bolečini poklonila svojo mladosit staremu obrtniku, ker nimaiš dote iu te nie bi vzel Ijubljemi iz majskih saiuij. Vse boste šle in si boste lagale, da se je iapolnila prerokba, in ne boste ugledale več čudežne lepote jurijevskega jutra." Tudi Donko so snubili, mladi in bogaiti: ona je samo smeje odkimavala. Rogale so se sosede: mar nismo tudi me ljuibile., a drugega vzele?' Glejte jo, kadto se iprevzema, irevščina! Donka je stisnila zobe, toda ni sklonila glave — ni jxileptala jnrijev-skih cveilic. Zato jo sama na svetu. Domka. Za tuije ljudi posjMavlja, čisti, pere. Po vse dui je zaiklenjen njeu tihi vrtiček. V^časih pa negibno sedi na prizidku in sanja, zravnana, ponosna, še v psitarösti lepa. Eleonora Dusc, („La citfä morta"). 114 Eleonora Duše Malec Peter 21. api-jla pred desetimi leti je zatisnila svoje trudne, otožne oči največja igralka vseh časov Eleonora Duše. Ko so odprla po dolgih jDojili evropska gledališča vrata naturalizzau, je morala igral-slca umetnost iskati novih poti za ustvarjanje „novih naturalističnih ljudi", V tej smeri je šla od početka do konca italijanska igralska umetnost, ki je našla svoj višek v Eleonori Duše, umctnici, katere igra je pretresla svet bolj kakor sploh kdaj katerikoli teatrski dogodek. Italijanske krvi, rojena v malem mestecu severne Italije, vzgojena ob Chioggi, ob morju... Zato je bila grozna in pretresljiva, ko je zaklicala v Ibsenovi „Gospoj z morja" — „il mare". Starši so bili izgralci iz stare beneške teatrske familije. Torej ji je bila že vrojena teatrska kri. Prvič pa jo je zgrabil teater z vso močjo, ko je srečala 1. 1879. v Turinu ,Sarali Beru-Iiardtovo. Začarana od tega večera, je začutila, da je poklicana, da postane tudi sama boginja tc umetnosti... Eno je, kar tako razlikuje Duše od drugih velikih igralk in kar je imela ta v toliki meri: duša. J^use je podredila svojo, strastno umetniško voljo v veliko potrpežljivost, kajti čutila je, da njen čas šele pride. Ton, kretnja ne sme biti predpisana, naučena, razumarska. Izraz ji je narekovalo doživetje. V obrazu se ji je zrcalila duša. In koliko čustev! V tej. ženski je bila brezmejna dobrota in ljubezen, tako, da je morala biti obsojena na brezmejno nesrečo. In mogoče jo je ^ala tragična usoda v naročje moža, v katerem ni nasla ona, ki je bila polna ljubezni in dobrote, niti trohice razumevanja in ljubezni zase. Gabriele d'Anunzio je pisal Dusi romane... Ona pa je ustvarjala iz svoje sreče like, od katerih so živele cele g-eneracije. Svoje poprišče ustvarjanja, svojega pesnika je našla v Ibsnu. Duše je naredila za žensko emancipacijo prav toliko ko Ib'senova „Nora". Obudila je v tisočih zavest veličine in lepote ženske duše. Pokazala je vsem ljudem, koliko moči za trpljenje in ljubezni tiči v človeški duši, koliko božanskih sil počiva v nas ljudeh. Venomer je iskala in blodila, ta večna popotnica, kakor se je imenovala sama, v deželi čiste dobrote, ki je ni nikoli našla v tej žalostni dolini... Vedno iznova je romala k morju in daleč v svet: Dunaj, New-York, Petrograd, London so ji bile postaje na njeni trnjcvi poti. .. Malo pred Kainzovo smrtjo je nastopila poslednjič v Berlinu v Ibsenovi „Gospe". Potem pa je izginila brez sledu, čisto tiho in skromno, kakor je bila ona sama tiha in skromna. Dvanajst let je živela samotarsko življenje daleč proč od sveta in se hotela za vselej odtegniti svetu in javnosti. Pa se je oglasila po \'ojni v njenem domu žalost in beda. Pa bolj notranja kakor zunanja beda: od sovraštva, zlobe in zavisti pokvarjeni človeški duši je hotela pokazati Se enkrat resnični duševni obraz, še enkrat je hotela pokazati ljudem, koliko čiste ljubezni in dolirote je v človeških dušah. V majiL 1921. 1. je nastopila v Milanu zopet v „Gosipej z morja". Ni še stopila na oder — prve besede spregovori namreč za sceno: „Vrangel, si ti na vrtu", je zazvenelo od daleč — pa je završalo v avditoriju, vprek so kričali, vpili, jokali, in jo klicali na oder; in ko se je pojavila ta ozka, koščena postava te postarne ženske s srebrnimi lasmi, je poteklo nekaj minut, preden se je pomirila jniblika. Spet je pretresla njena igra z vso močjo ljudi s isivojo še vedno mlado, dekliško dušo. Zbirala je okoli sebe in vzgajala mladino in ji odpirala potihem skrivne, pravljične kamrice teatrske stavbe. Sanjarila je o velikem, nacionalnem italijanskem teatru. A zaman soi bile njene prošnje pri vladi in pri D'Anunzijfi. Duše je izgubila s temi prošnjami čas in premoženje. Da bi poplačala dolgove in prehranila svoje otroke, je šla še enkrat — poslednjič — na gostovanje v Amei-iko. ' Tukaj, v deželi jeklene industrije, v deželi dima in saj, prevar in zvijač je za-tisnila v siromašnem hotelu 21. aprila pred desetimi leti svoje trudne otožne oCi 65 le^na Duše. Z vc4ikim triumfom so prepeljali njeno truplo v Italijo in ga pokopali v mali gorski vasici Asolo, kjer je malo prej samotarila skoro 12 let pozabljena od vsega sveta — ona — Eleonora Duše — največja umetnica vseh časov. Književnost in umetnost Poljska di-žaviia literarna nagrada za leta 1933. je bila podeljena pisateljici M. Dabrowski (DomobrOYski). Poljska lavieatka je avtorica mogočne tetralogije „Noči in dnevi", od katero so doslej išzli trije deli v štirih zvezkib. Veliki roman Dabrowske je umetniško zrela zgodovinska slika poljske plemiške družbe po vstaji leta 1863., obenem pa prodorna psihološka študija poljske žene. Roman priča o pisateljičini globoki ljubezni do človeka in o nje temeljitem poznanju življenja. Spis Dahroivske je vzbudil lani izredno senzacijo in predstavlja najznačilnejšo novost v sodobni literaturni proizvodnji Poljske. 115 t Koncertna pevka Mira Costaperaria-Devova „Ni vsak operni'pevec tudi koncertni pevec, saj poslednji nima opore niti v inscenaciji, niti v orkestru, niti v mimilci niti v predbežnem dejanju. Njegova velika sila tiči edino le v besedi zvezani s tonom, ki naj poslušalcem plastično predočuje ii; oživlja misli." Y. Š. Edinost, 20. IV. 1914. Mira Costaperaria-Devova je bila' iz izrazito muzikalične rodbine. Njen oče, sodni svetnik, sam dober pianist, je vse svoje otroike poučeval v klavirju. Mala Mirica, poznejša umetnica, je že kot štiriletna deklica zapela na nekem družabnem večeru ob spremi je van j u klavirja poscm „Rožic ne bom trgala". Vsi navzoči so bili navdušeni; vsak bi bil malo pevko rad vzel v naročje in jo posrčkal, če bi ne bila zabranila Miričina mama. Ko ji je bilo deset let, je s svojim bratom Oskarjem, poznejšim skladateljem, mala Mira na neki prireditvi v Novem mestu pela v duetu, oče ju je spremljal na klavirju. S šestnajstim letom je Mira Devova prišla v šolo k mojstru Hubadu, ki je v svoji učenki spoznal že od p,rvega ^začetka izreden talent. Osemnajstletna mlada pevka je že pela Dvorak ovo balado „Mrtvaški ženin" v Ljubljani. Nato jc nastopala kakih deset let na vseli Matičniti koncertih, pa tudi na raznih dobrodelnih in narodnih prireditvah je rada sodelovala z vso njej lastno ljubeznivostjo in prijaznostjo. O priliki kronanja kralj ti P&tira je dne 6. septembra 1904. nastopila Mira Devova na jugoslovanskem umediiiškem večeru v Beogradu s tako izrednim uspoliom, da so ji takoj ponudili laskav an^alma. Vsa beograjska kritika je priznala gč. Devovo za kraljico večera in Ljubljanski Zvon je poročal o tem sjajnem koncertu med drugim: „Potrebno se nam zdi zabeležiti uprav fenomalen uspeli, ki ga je dosegla mlada slovenska umetnica pri reviji jugoslovenske glasbe. Imeli smo in še imamo slavnih pevk in pevcev, a vsi so šli v tujino ter stopili na gledališki oder. Mira Devova je pa ostala v koncertni dvorani ter je napredovala od primitivnih po-četkov do istinite umetnice. Napredovala je skokoma in njen sijajni talent se je r^vil na tihem prav v zadnjih letih, odkar je nismo čuli v daljšem sohl v Matičnem koncertu, v najresnejšo umetnost, ki prestane z hrezdvommim uspehonr absolutno kritiko. Gospodična Devova je danes naša prva koncertna pevka. Izbrala si je žaner, ki jo specifično muzikalen, žaneir absolutne muzike brez vseh primesi. Nam, se zdi, da je Mira Devova še posebej kakor rojena za tiho krasoto komorne glasbe, baš tu ima umetiiica priliko, da pokaže ves svoj talent, vse svoje znanje. Njena umetnost namreč ni zunanja, ni patetična, nego intimna, iskreno 116 notranja. Mira Devova globoko razumeva vse muzikidnc detajle ter poje s plemenito eleganco, poleg tega pa podaje zaokroženo harmonijo z impresijsko mar-kantnostjo. Vso pevsko tehniko jo pokazala Mira Devova na beograjskem koncertu v težki Gitiegovi kompoziciji „Solvejgina pesem". Ekonomija glasni je bila izvrstna, prav imenitno nijansiinnje, iz katerega se čnje diven pianissimo." Leta 1904., 29. novembra je Devova pela v Gorici. Andrej Gaberšček piše v svoji knjigi „Goriški Slovenci", da je za pevko Miro imel ta dohod v Gorico živ-Ijenski pomen. Ta večer ni vnela le srca Goričanov, marveč si je tudi osvojila srce in dušo graditelja goriškega Trgovskega doma arhitekta Costaperaria." Ko se je umetnica IT. marca poslavljala od Ljnljljane, je poročal Slovenski Narod: „Pri komornem koncertu Praškega Heroldovega kvarteta se je od ljubljanskega občinstva poslovila gdč. Mira Devova. Redki so pri nas domači umetniki, ki ostanejo v domovini in z vnemo ter požrtvovalnostjo delujejo v prospet na.še kulture. Tem bolj moramo biti onim hvaležni, kateri s svojo umetnostjo drage volje požrtvovalno in z velikimi uspehi svoje moči stavijo v prid domovine. Ysakdo ve, kaj je bila doslej ta ljubezniva izredao nadarjena umetnica za Glasbeno Matico. Kakih deset let je sodelovala na vseh Matičnih koncertih in vsakemu, ki jo je poslušal, ostanejo nepozabni čisti umetniški užitki, za katere se imamo zahvaliti tej odlični koncertni pevki." Ljubljana je za umetnico žalovala, tržaški Slovenci so se pa veselili, ko se je s svojim izvoljencem arhitektom g'. Costaperaria preselila v Trst. S prirojeno ljubeznivostjo in odkritosrčnostjo se je umetnica priljubilai vsejn, ki so prišli z njo v dotike. Vsaki prošnji za sodelovanje je ustregla, vedno je bila pripravljena, da prevzame kot ,jprivla5na točka" del programa. V svoje koncertne sporede je Mira Costaperaria-Devova rada uvrščala skladbe svojega brata Oskajrja. Kdor je slišal iz njenega grla bratovo pesem „Mak", je gotovo ni pozabil. Skladatelj Adamič je nekoč o tej skladbi napisal v Edinosti, da „je nekaj, čemur podobnega ni najti v naši slovenski literaturi. In kako je pela gospa pevka! Čul sem iz njenega petja radost do skladbe in do brata." Povsod, kjer je nastopala Mira Costaperaria-Devova, je žela prave triumle. Vsa kritika vseh listov je bila o njenem petju in nastopu polna hvale. Poleg slovenskih in hrvatskih ocen so imeli tudi nemški in italijanski listi za pevko samo hvalo. Talco Laibacher Zeitung, Sole, Südsteiriache Presse i. dr. V aprilu in maju 1. 1921. je umetnica naipravila s pianistinjo go&po Seliwei-gerjevD turnejo po Jugoslaviji. Kritik —č— je takrat napisal v Slovenskem Na-' rodu, da je pevkin glas še vedno škrjančkov, pomladanski. Prav tako laskave so bile kritike tudi v dirugih listih, v Slovencu in Sisačkem Glasu, ki je napisal: „I danas kao gospodja u najboljoj dobi zadržala je uz svoju simpatičnu pojavu ljupki, lirički glas, koji osobito u visinama kao srebrno zvono pogadja slnšaoca i odmah ga osvaja." Mira Costaperaria je občinstvu imponirala že s svojo simpatično zunanjoistjo. Stala je na odru kakor izklesana, krasne postave, v okusnih in izbranih toaletah. Ko je čakala, da odigra spremljevalec na klavirju uvodne takte, je zrla na občinstvo s svojimi velikimi očmi mirno in vselej brez treme. A že ob začetku pesmi je pevkin obraz čudovito oživel. Pesem je odsevala iz vsake njene poteze, iz lepih oči, iz smehljajočih se aJi otožno zategnjenih usteu, kakor je pač bilo besedilo veselo ali žalostno. Poslušalci so jo gledali vsi zamaknjeni in ko je izzvenel zadnji akord, zadnji ton, je bilo odobravanje in ploskanje tako enotno in enodušno, kakor da bi se bila vsa številna publika strnila v enega samega človeka. Mire Costaperarie ni več med nami. Ni več nje, ki je nudila najrazličnejšemu občinstvu umetniškega užitka. Pela je nad vse rada, ker je morala peti, kakor mora peti slavček, po katerem je nosila ta naša ljubljenka ime celih deset let med tržaškimi Slovenci. Marica Bartolova 117 Franja Bernot-Golobova (Ob priliki njenega koncertnega uspeba v Firenci) Naša ofllična operna aJtistka Franja Bernot-Golobova je rojena 1. 1908. v Po'! * VV „Zveza delavskih žen in deklet" v Ljubijani je priredila 14. aprila v spomin in proslavo mednarodnega ženskega dneva delavski prosvetni večer, na katerem je voditeiljica te ženske organizacije pojasnila zahteve, za katere manifestirajo ta dan proletarske žene vsega sveta: Splošna, enaka in tajna \ olilim pravica za vse politične in a-\^onomne institucije, ki urejajo sožitje človeške družbe; obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti; starostno zavarovanje delavcev vseh panog; štirideseturni delovni tednik, ki bi odpomogel brezposelnosti; podaljšanje šolske obveznosti do 16. leta; pravična razdelitev življenjskih dobrin, materijalnih in duhovnih;, reforma bračnega prava; mir in bratstvo med narodi ter popolna razorožitev. Ä A Narodna ženska zveza si jc na pobudo društev „Ženski Pokret" in „Društva akademsko naobraženih žen" mnogo prizadevala, da bi preprečila krivice, ki prete ženi v državniJi in tudi drugih službah. Sklicala je nianifestacijske shode in zbirala podpise proti nameravanemu odpuščanju žen iz državnih služb. Nastop ženskih društev jc pač morda preprečil popolne redukcije poročenih uirad- 119 nie, ni pa mogel preprečiti uredbe o ukinjanju oz. znižanju draginjskih doklad poročenim uiradnicam in onim neporočenim, ki žive s svojimi starši, državnimi uradniki, v skupnem gospodinjstvu. Res je sicer, da so pri tem znižanju plač prizadeti tudi moški (neporočeni uradniki, ki žive skupno z roditelji, poslanci, senatorji, člani raznih upravnih odboirov pod državno zaščito), toda nedvomno je žena najbolj prizadeta. Saj so razen redkih izjem po službah le žene onih državnih uslužbencev, katerih plača ne zadostuje za preživljanje družine. Z ozirom na razmerje med višino moževih dohodkov in znižanjem plač bo utrgani znesek pri nižjih uradnicah gotovo mnogo bolj občuten kalcor pri plačah omenjenih visokih uradnikov. Z vsoto, ki jo bo država prihranila z znižanjem plač — pretežno ženskih — se bodo nastavile mlade uradniške moči. Ta način novih nastavitev pa bo zahteval nove žrtve — brezposelnost gospodinjskih pomočnic, ki bo nujna posledica prikrajšanih dohodkov poročene polclicne žene — njene delodajalke. S takim prekladanjem bremena je omiljenje krize pač zelo dvomljivo. -k -it it Ko objavljamo poročila o boju in žrtvah žene pri delu za izboljšanje socijal-nega in gospodarskega položaja, moramo zapisati žalostne besede o naši ženi: Ženski Svet, Ženski Pokret, Gospodinjska Pomočnica, Jugoslovanska žena, Ženski List i. dr., „Jutrova" rubrika j^Žena v sodobnem sretu" in podobne rubrike po drugih jugoslovanskih dnevnikih redno pišejo o položaju današnje žene, o njenih kri-vricah in zahtevah. Po vseh naših večjih krajih imamo žen?ska društva, ki se poleg svojega ožjega dobrodelnega progirama po svojih centralnih zvezah (zlasti Nar. ženski zvezi in Zvezi delavskih žen in deklet) udeležujejo tudi borbe za feministične zahteve. Ta društva in listi neprestano opozarjajo žene, naj čuvajo dosežene pravice in naj se bore še za druge, kajti politična in gos-podairska svetovna kriza vedno močneje ograža tudi ženo; dopovedujejo ji, da je rešitev žene le v samopomoči ini v strnjenih vrstah vseh tistih, ki se bore za enakopravnost v družbi, toda naša žena se ne čuti še kot članica narodne, državne in človeške skupnosti, nego se prebudi le, kadar občuti krivico na lastni koži. Takrat se ogorčena ozre okoli sebe in z zaničevanjem izprašuje: „Kje pa so ženska društva, kaj pa delajo naše feministke, da se nam gode t:ake krivice! Tu naj bi govorile, tu pomagale!" Naša žena ne pomisli, da ne more posameznica ničesar storiti in da so društva brez moči, če nimajo opore v šte^vilnih in zavednih članicah ter uporabnih delavkah. P. H. Jugoslovanska skupina Edinstva slovanskih žen je prejela od sestrskega društva na Poljskem prija/.no povabilo na ekskurzijo po poljskih mestih: Katovice, Poznanj, Toranj, Gdinja, Hel, Varšava, Zakopane, Tatra, Krakov, Vielička. Poleg ogledovanja mest in zgodovinskih znamenitosti bodo udeleženke proučevale tudi poljska žerisika društva in njih delo. Celokupna cena potovanja za vožnjo v TT. razredu brzovlaka, hrana, zleti i. dr. od vstopa na poljsko mejo, t. j. 18 dni, znaša 200 zlotov, t. j. 2000 D5n na osebo. Poleg te vsote bo treba plačati še voznino od nas .do poljske meje ter potna viza. Naša skupina Edinstva slov. žen bo skušala doseči čim večje popuste tudi pri teh izdatkih. Potovanje bo mogoče le, ako se javi najmanj 30 udeleženk iz naše države. Prijave sprejema „Edinstvo slovanskih žen" v Beogradu, Franiko-panova ul. 11. do 10. maja, ali pa „Kolo jsl. sester" v Ljubljani, Rimska c. 9 do 8. maja. Istotam se dobe tudi potrebne informacije. Po tem roku se nove prijave ne bodo več sprejemale, ker je treba pravočasno napraviti vsa pota za popuste. Zlet bo v prvi polovici junija. Poljakinje so določile za to obsežno 18 dnevno potovanje po njiliovi deželi izredno nizko ceno. Priporočamo našim ženam, ki se zanimajo za bratsko slovansko zemljo in njeno visoko kulturo, da se prijavijo za ta velczanimivi pot. Gostoljubne poljske žene bodo sprejele naše zletnice z vso njim lastno gostoljubnostjo. Natančnejša pojasnila o zletu bodo tudi v dnevnem časopisju. 120 VSEBINA 5. ŠTEVILKE Materinski dan leta 1934... (Pavla Hočevar jeva) Moji materi (Vera Aibrechiova) Življenje, žrtev (Liza Bagrjana, iz bolgarščine prevela Vera Albrcchtova) Pod dalmatinskim solncem — Nadaljevanje — (Masa Slavčeva) „Ran mojih bo spomin in tvoje hvale" — Nadaljevanje — (lika Vaštetova) Jurijevsko jutro stare Donke (Milica Ostrovška-Šaiip) Eleonora Duše (Malet Peter) Književnost in umetnost: t Koncei-tna pevka Mira Costaperaria-Devova (Marica Bartolova) — Franja Beniot-Golobova (Slavko Osterc) Obzornik: Udeležba žene pri delu iu žrtvah za izboljšanje socijalnega in gospodarskega položaja pri nas (P. IL) Jugoslovanska skupina Edinstva slovanskih žen. Priloge: Naš dom — Moda — Krojna pola — Ročna dela. Ženski Svet izhala vsak mesec v LjubljanK Letna naročnina Din 64*—, polletna Din 33'— četrtletna Din 16—, za Italijo L 20-— za U.S. A. Dol. 2—, za Avstrijo Sch. 10'—. ostalo inozemstvo Din 85'—. Posamezna štev. Din 6'—. Modna priloga izide vsak drugi mesec. 'Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici 12/n. — Izdaja Konzorcii „Ženski Svet" v Ljabljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Marica Bartolova. Tiskali J. Blasniikovi nas!., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš. Darovi za tiskovni sklad. Ga. Marija Domicelj v počasčenje spomina svoje predobre prijateljice pok. Manisje M a v e r - L i s o v s k e Din 40; gg. dr. Červiiikova Zora Din 11; Brat-kovič Nela Din 15; Mavec Berta Din 16; Ukmar Antonija Din 6; Neimenovana Din 6; Lasič Zorislava Din 5; Novaik Jožefa Din 4; Gnstinčič Gizela Din 4: Sotošek Milica Din 2; Čei-tanc Angela Din 2; Legiša Mavrica Din 5; Hudoklin. Fani Diai 2; Čop Nuška Din 4; Osterc Minka Din 6; Cudernian Pavla Din 5; Oinahen Marija Din 3; Kotnik Ida Din 3; Zalokar Slava Dim 6; Kravanja Avg. lit 5; Kovačič Lina Din 16; Zadnik Karolina Din 6; Pinter Marija Din 6; Vrančič Milka Din 6; Stanilnik Lena Din 6; Cuzner Vally Din 4. — Vsem cejijenim darovalkani iskrena hvala. Cmfene nacocmce! f Ali se res ne zavedute, kako zelo nam otežu/efe naše delo s tem, da zaostajate z naročnino? Ako ne zmorete naenkrat celoletne naročnine, pošiljajte jo tudi v malih obrokih, toda plačujte te obroke redno, ne pustite se opominjati, ker opomini stanejo mnogo denarja in časa, ki bi se mogla in morala koristneje uporabiti. uprava. la pomlad ZakaJ TI VAR obleke T Zate, ker se le»e, dobre In cenene. Izdelujemo obleke za vso družino Prosimo Vas, da se o tem prepričate v naših prodajalnah tivar OBLEKE