List 49.
Politični oddelek.
Potujčenje južnih Slovanov.
Mej tem, ko se v državnem zboru bije neprestano boj za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem in na Moravskem, kjer gre za to, da se v mejah avstrijskih zakonov pribori najprimitivnejša pravica severnim Slovanom, našim bratom ČLhL>m. pravica rabe maternega jezika na vseh postojankah javnega življenja v njih domovini, kakoršno pravico uživajo sfrp™ vsi *1rrigi kulturni narodi na svojih ^dnih tleh, se prav dosledno in preračunjeno vrši jl^ujčevanje slovanskega juga v monarhiji.
Glede neuspešnosti pogajanj v češkem jezikovnem vprašanju so se izrazili ostro že vsi pošteni listi, in tudi mi smo povedali že svoje mnenje. Dgn.es^pa^iaj temu še dodan^o_sledeče: komedija, ki se vrši v zadevi rešitve češkega jezikovnega vprašanja od strani naših političnih nasprotnikov, v zvezi s komedijo, katero uganjajo naši nasprotniki na avstrijskem jugu, spominja prav živo na taktiko tatov, ki motijo na enem koncu trga ljudi z raznimi burkami, da morejo tem uspešneje krasti na — dragem koncu.
In res, družba političnih dolgoprstnikov prav pridno vrši svoj posel na avstrijskem jugu ter krepko izkorišča ugodni hip, ki si ga prireja s hrupom na — severu. Oči avstrijske javnosti so obrnjene na sever; okoli „češkega vprašanja" se suče skoro vsa politična pozornost merodajnih krogov; mej tem pa ti „merodajni krogi" popolnoma pozabljajo stvari, ki se dogajajo v domovini Jugoslovanov, ki niso nič manj važne za obstanek Avstrije, kot one na severu.
P,ol9^aj, ki se vsl^ttfiiofoarih^ j^zpjer v državi u^arja^a našem jugu, daje mnogo misliti, in  so  nanj  že  opetovano in resno opozarjali
avstrijske „merodajne kroge" narodni boritelji našega slovanskega juga. Ali kakor ironije^ čuiejo vedno jeden in isti odgovor: M naj prej zadovoljimo Čehe, potem pridete na vrsto tudi"Vitt.
Ali prav tišfi" krogi ne storijo najmanjega koraka, da bi zadovoljili Čehe, da bi potem nna vrsto" prišli mi; marveč čakati morajo Čehi in čakati moramo naravno potem tudi mi. Ali mej tem čakanjem prav živahno dela nasprotna politična propaganda, da bi potujčila naš jug.
Naravnost vznemirljive so vesti, ki jih čitamo v hrvatskih listih o tej propagandi v Hrvatski in Dalmaciji, katera je postala v političnem pogledu druga Češka, in to v očigled italijanski in še bolj nemški iredenti.
V Hrvatski in Slavoniji je zavzela nemščina oholo, prepotentno stališče, kareje dovedlo zlasti ? Slavoniji nekatere hrvatske rodoljube do odločne proti-obrambe s tem, da so ustanovili v Osjeku hrvatski dnevnik »Narodna Obrana". Vse javno in družinsko življenje je tu okuženo po nemštvu, v hrvatskih zvenečih društvih se nahaja več nemških nego hrvatskih listov, in nemški hujskajoči časopisi prihajajo celo v rodbine takih mož, ki se odlikujejo v hrvatski narodni borbi. Po pravici poudarjajo prvi hrvatski listi, da, ako se hrvatski narod kmalu ne zave svojega narodnega ponosa, bode prepozen vsak boj proti vse po-plavljajočemu nemštvu. Znane so težnje italijanske iredente v Dalmaciji; znano je prizadevanje italijanskih političnih krogov za priklopljenje te dežele k Italiji; vse to so nam pojasnili zlasti dogodki zadnjih časov, ki so priča resnične nevarnosti, katera preti hrvatski Dalmaciji s potujčevanjem.
To nevarnost je prav živo naslikal odličen dalmatinski Hrvat v zagrebškem „Obzoru", ki pravi mej drugim:
„ Govorilo se je. da s prihodom novega namestnika se izvršijo korenite spremembe ne samo v osebah,
Stran 482.
marveč tudi v sistemu. Listi so poročali, da odstopijo vsi glavni uradniki pri deželni upravi, ter da se na-domeete z dalmatinskimi Hrvati.
Od starega namestništva sta zares odstopila dolgoletni namestnik David in podnamestnik doslu-ženi Pavic, a imeli bi odstopiti tudi mnogi, mnogi drugi . . . toda o obljubljeni spremembi osobja in sistema ni ne duha ne sluha. Na čelu cel^Dalmacije stoji baron Hjjadl —jjristen Nerpec. Na_čehrsedsL»va je Gertscher^^ Nemec; na čelu financ Hočevar — ponemčen Slovenec^ na čelu šolstva Zavadlal, Slovenec, ki pa je nemški pionir (? Ur.); na čelu pošt in brzojavov Pattay — zopetl#?emec. In tako sestavljajo vso oblast v Dalmaciji ljudje, katerih nijedeD se ni rodil v Dalmpciji in katerh nijeden (?) ne čuti z narodom.
V deželnem zboru je namestnik nastopil s samimi obljubami za gospodarski preporod Dalmacije; ta »preporod" se zares kaže, ali le v prilog tujcem, Nemcem. Baron Handel je odsvetoval Hrvatom, pečati se s politiko, dopušča pa, da delajo najživahnejšo l bolitično propagando Nemci in Italijani na škodo Hrvatskemu narodu.
In tako je baron Handel v Dalmaciji upeljal isto politiko, katero je v tej deželi od nekdaj vodila Avstrija : divede et impera. Na jedni strani vse obljubiti, a na drugi ničesar izpolniti. Pred njegovimi očmi pobija zadrska fakinaža na javni cesti odlične Hrvate in pred njegovimi očmi razvija nemška politična propaganda najživahnejšo delavnost.
Najslabše pa je v jezikovnem pogledu Nemščina se šopiri po uradih Sodnijam se nalaga, da sestavljajo statistična izvestja v nemškem jeziku. Našel se je sodnik, ki je skupaj s svojimi pristavi odbil zahtevo po izveščanju v nemškem jeziku Ali kaj se je zgo dilo ? Pristavi so dobili ukor, a sodniku se je zagrozilo z ostro kaznijo. V sodnijsko službo jemljo najrdjše ljudi, ki so zmožni nemškega jezika, osobito ako so rojeni Nemci itd. itd. itd."
Pri takih odnošajih si nikdo ne more misliti druzega, nego da hočejo slovanski jug na vrat na nos potujčiti, germanizovati, in da na tem delujejo celo činitelji, od katerih bi v državnem interesu smeli pričakovati nepristranosti; to je značilno nad vse.
»Najprej uredimo jezikovno vprašanje za Čehe, potem pridete na vrsto Jugoslovani".
Ali niso take besede modrih državnikov skeleča ironija, — vrelo olje na naše pekoče narodne rane ?
Oni, katerim je dana v roke oblast in moč, urediti čim prej češko jezikovno vprašanje, zavlačujejo njegovo rešitev; a mej tem se uprav pred njihovimi očmi izvršuje germanizaciia južnih Slovanov na vseh koncih in krajih. Ali naj nas pri vsem tem ne naudaja slutnja, kakor da se to oviranje v rešitvi jezikovnega vprašanja tako severnih, kakor južnih Slovanov  vrši  v nekaki  tajni zvezi onih elementov,
ki bi radi, da bi ta vprašanja  dozorela v tak  stadij, da bi njihova rešitev sploh postala nemogoča?
„Goricaa.