■ r.'"iKVV ; 1  ■

r  ■ ;

' ■: 'vi',  'v-. 1  z- ■'

f  - •

’


§fe -■£

--

V gazhetku je Bog ftvarll »«Iio isi scinljo

I. IVIojs. buk. 1 ,  1.

(■»(‘j). Krifhtofa Seli miti a

Okiajfhane is Nemfkiga preftavljene

~E B ■ 46*2 CslASl^fluCfeBlS

Stvarjenje angeljev.

r MjJublJani 1846.

Na prodaj per Henriku Adamu H/mu  in njega finu
Edvardu ,  poglavarfkim bukvovesu in f popirjem
kupzhevavzu, na Starini tergn §ht 157.

V’ nafif tih bukev fo miloftljivi Fivfht,

C 0 ,S P 0 D GO .S POD

M*EQ)W  AS*©> E

Ljubljanfki fhkof,

dovolili 28 . roshniga zveta 1828 .

C toot^LUr

olrozft 9

mlatlcnzlii Ino deklizlii!

de je ni fkorej rezin, nad ktero bi toliko
vefelja imeli, kakor nad lepimi poveflmi. Matejih
polne bukve! Ena od druge je lepfhi. Tudi fo vfe
ref, ino po verfti, po kteri fo le godile, gredo ena
sa drugo. Sgodbe  toraj jim fploli pravimo.

Od teh sgodeb fe pazil fme rezili, de fo vliga
fveta naj lepfhi sgodbe. Sakaj glejte, ljubi Bog
fam jih je rekel nam k’ pridu v’ pofebne bukve
popifati. Tem bukvam fe pravi fveto pifrno;  ino
toraj tem sgodbam fvetopifemfke sgodbe  ali sgodbe
fvetiga pifma.  Kar fe jih je od ftvaritve fveta do
prihoda Jesufa Kriftufa sgodilo, jim pravimo sgodbe
fvetiga pifma jiariga sakona;  kar jih je pa od
rojftva ino slavljenja Jesufa Kriftufa in od djanja
njegovih apolteljnov ino uzhenzov, jim pravimo
sgodbe fvetiga pifma noviga sakona.

Pa vfih sgodeb, kar jih je v’ fvetim pifmu,
ne najdete v’ teh bukvah; le tifte bofte v’ njih
nafhli, ktere fe vam bolj permerijo, kar jih je bolj
umevnih, bolj lepih ino poduzhnih sa mlade ljudi.
Kar fhe umeti ne morete, ali kar vam ni treba
vediti, je opufheno. Toraj je dano tem bukvam
ime: ,,Sgodbe fvetiga pifma sa mlade ljudi“•

Prav lepo in ozhitno bofte v’ teh bukvah pre¬
gledali, kak dober ino prijasen je bil Bog slie od

VI

sazhetka fveta do ljudi, ino kako je is ljubesni
do naf sadnjizh zelo fvojiga §inii Jesufa Kriftufa
na fvet poflal.

Is vlake povefti fkorej bofte boshjo vfigame-
gozhnoft, dobrotljivott, modroft, vfigavednoft, fve-
toft, pravizlmoft ino previdnoft fposnavali; pa nikoli
nikjer ne lepflie ino zliiftejfhe, kakor nad Jesufam
Kriltufam ino v’ tiftim, kar je on uzhil, delal ino
terpel. Po njem fe velizhallvo, prijasnoft ino vfa
ljubesnjivoft boshja odkrije. Tako vam bodo sgodbe
fvetiga pifma naj lepfhi nauk od Boga, naj lepfhi
od vere.

Tudi od mnogih otrok bofte v’ teh bukvah brali.
Brali bofte v’ njih, poftavim, od Abelna, §ema,
Jafeta, Isaka, Joshefa, §amuela, Davida, Tobija.
Nad temi bofte vefelje imeli. Kakor v’ serkalu ali
1'hpeglu bofte nad njimi vidili , kako kaj lepiga je,
zhe je zldovek bogabojezh ino poboshen. — Pa
tudi od hudobnih otrok, poftavim, od Kajna, Ivama,
Joshefovih bratov, Opnia, Pinesa, Abfolona, bofte
v’ njih brali. Njih slavljenje vam ne bo vfhezh.
Nad njimi fe bofte uzhili ftuditi hudobijo, ino dru-
sih grehi vaf bodo varovali v’ enake sabrefti. Tako
le vaf bodo sgodbe fvetiga pifma v’ famozhiftih
sgledih poboslmofti uzhile. Kje hozhete kaj lepfhi—
ga nauka?

Berite tedaj, ljubi otrozi, mladenzhi ino de-
klizhi! radi ino pridno te bukve, ino kakor dobri
otrozi v’ njih, slafii pa kakor mladenizh Jesuf,
taki li vii biti persadenjte.

c

H a m  a 1 o.

Sgodbe fvetiga p Uma ftariga sakona.

ftran

1. Stvaritev fvela ..11

2. Perva zhloveka.. . . . . . 13

3. Pervi greh .15

4. Kasen ali fhtrafa perviga greha.16

5. Bratomor ino njega kasen.17

6. Spazhenoft in pokonzhanje perviga fveta . . 19

7 .  Noe otet ino njegov hvalni darj . . . 81

8. Novi fvet po potopu.32

9. Pokliz Abrahama.33

10. Abrahamovo dobro fer/.e.24

11. Isak odmerjen v’ dar.27

12. Isak vsame Rebeko . . ' . . . . . . . 28

13. Bsav pa Jakop.30

14. Jakop na ptujirn . .  .32

15. Jakop gre v’ fvoj kraj .33

16. Joshef, paftirzhik . . .   35

17. Joshef na ptuje prodan.36

18. Joshef na Putifarjevim domu.37

19. Nedolshni Joshef v’ jezhi.39

20. Joshef povifhan.40

21. Joshefovi bratje v' jezili.42

28. Benjamin gre v’ Egipt .44

23. Joshefova lreberna kupa . . . . . ... 46

24. Joshef fe da fposnati.47

VIII

ftran

25. Ozheta Jakopa vefelje .48

26. Jakopova ino Joshefova fmert.49

27. Otrok Mosef v’ bizhnatim jerbafzhku ....  51

28. Mosef per ftudenzu .52

29. Gorezhi germ.53

30. Boshji zhudeshi ...54

31. Vezlierja in odhod is Egipta.55

32. Potdpev Egipzhanov.56

33. Boshji zhudeshi v’ pufhavi.57

34. Sapovedi boshje ino Israelzov nesveftoba . . 58

35. Mosefova fmert.60

36. Israelzi gredo v’ obljubljeno deshelo ....  61

37. Buta, pobbshna ino diibra finaha v’ Israelu . 62

38. Helitova hudobna finova ino Elkanov dobri fin. 64

39. David paftir.67

40. Goljat velikan .68

41. David, pobdshni kralj.70

42. .Salomon, Israelfki kralj.71

43. Elija prerok ..73

44. Elisej.  76

45. Jona.78

46. Tobija v’ Afirfki fushnofti . . * . . . . 80

47. Daniel v’ Babilonfki fushnofti.83

48. Tempelj ino mefto fta vnovizh sidana ... 86

49. fjedem Makabejfkih bratov.87

50. Bog fpet pomaga. 88

Sgodbe fvetiga pifrna noviga sakona.

ftran

1. Zaharija ino Elisabeta.91

2. Marija.93

3. Marija ino Elisabeta.94

4. Janesovo rojftvo.06

5. Rojftvo Jesufa, nafhiga Odrefhenika.97

6. Paftirji per jaflih.99

IX

ftran

7. Jesuf v’ tempeljnu Bogu darovan.101

8. Modri od jutra.102

9. Beg na Egiptovfko.104

10. Jesuf, ftar dvanajfl let, v’ tempeljnu . . .106

11. Janes v’ pufhavi . . . ,.107

12. Jesuf je kerfhen, ino gre v’ pufhavo . . .110

13. Janes fkasuje Jesufa ljudem. Jesufovi pervi

uzhenzi .     112

14. Shenitriina v’ Kani.* ....  114

15. Jesuf v’ tempeljnu.115

16. Jesuf per Jakopovim vodnjaku.117

17. Jesufova perva pridiga v’ Nazaretu ....  120

18. Obilni ribji lov.121

19. Jesufovi nauki na gori.123

20. Jajrova hzhi ino bolniza.133

21. Jesuf ino ofem ino tridefet letni bolnik . . .135

22. Jesuf isvoli ino pofhlje apofteljne.137

23. Jesufovi nauki v’ prilikah.140

24. Nekaj manjih Jesufovih prilik.142

25. Magdalena fpokorjenka.144

26. 1’ofebni Jesufovi nauki per mnogih perloshnoftih 145

27. §inert Janesa kerftnika.147

28. Jesuf boshji prijatel otrok ..148

29. Jesufov fpremin.150

30. Sgubljeni lin.151

31. Ufmiljenje ino neufmiljenje.153

32. Bogatiriez ino uboshiz.155

33. Modre ino trapafte devize.156

34. Mnoge poduzhne sgodbe ..157

35. Lazarja obuditev.158

36. Jesuf od Marije masiljen.160

37. Jesufova zhaftita jesha v’ Jerusaleln ....  161

38. Jesufovo naj imenitnifhi prerokovanje . . .164

39. Pdflednja vezherja . . . . •.168

40. Jesuf na oljfki gori.175

41. Jesufova sadnja ino terpljenja polna nozh . .177

42. Jesuf pred deslielnim oblaftnikam.180

43. Jesuf krishan na kalvarii.183

X

44. Jesuf fpet shivi, ino fe perkasuje . . . .186

45. Jesuf gre v’ nebefa ..190

46. Jesuf pofhlje fvetiga Duha ■.192

47. Jesuf shivi v’ fvojih vernih.193

48. f>>htefan, pervi muzheniz.194

49. Pavlovo fpreobernjenje .196

50. §veta Jesufova zerkev . •.198

fvetiga pifma ftariga sakona.

1. Stvaritev fveta.
c

Jijubi otrozi! flifhali fte she velikokrat, de je
Bog nebo ino semljo ftvaril. Pa smiraj me mi-
fel obliaja, de bi otrozi, kteri she nekoliko rasu-
mejo, radi to prav na tanko flifhali. Poflufhajte
tedaj, kako fe je godilo.

V 1  sazhetku je Bog nebo in semljo ftvaril.
Pa semlja je bila fhe pufta ino prašna. Pokrita
je bila fhe vfa s 1  globokimi vodami. Tema je
bila. Kar rezhe Bog: „Bodi fvetloba!" In fvet-
lbba je bila, ino vfe fvetlo, ob enim.

Sdaj Bog ukashe: „Bo naj nebes ali pod¬
nebje!“ Kar je bilo. Ta lepi plavi velb ali obok
nad nami fe perzhne, in nekoliko vod fe sbe-
re v’ oblake nakvifhko.

Po tem Bog rezhe: „Voda na semlji naj
ftezhe na en kraj, in perkashi fe fuhota!“ In
tako je bila fuha semlja in morje, fo bili ftu-
denzi, potoki ino reke.

Sdaj Bog sapove: ..Semlja naj rodi travo,
seli ino rodne drevefa ! 44  Tudi to fe je sgodilo.
Semlja je bila lepo selena, ino mnogih rosh je

12

bilo po njej ino zveto'zhih drevef kakor fpo-
mladi.

Bog po tem rezlie: „Luzhi naj bodo na ne¬
bu, de kasliejo dneve ino leta, in pa fvetijo na
semljo!“ Ko bi trenil, fo bile. Na nebu je go¬
rela velika luzh, blifhezhe folnze, de dan dela.
Sijala je prijasna luna, de fveti ponozhi. Mi¬
gljalo je svesd bres fhtevila veliko.

Po tem Bog rezhe: „Mergole naj ribe po
vodi, ptize pod nebam, ino semlja naj vfako
mnogo shival da!“ Komej je isrezlieno, slie je
bilo vfe.

Poflednjizh je Bog zliloveka ftvaril. Stvar¬
nik pogleda vfe, kar je naredil, ino vfe je bilo
prav prav dobro.

Ljubi otrozi! tukaj na nebu ino na semlji
lahko vidimo, kako je Bog mogozhen, dobro¬
tljiv ino moder, ako ravno njega — nafhiga
preljubiga Boga — fhe ne moremo viditi. Nje¬
gove prelepe ftvari velikokrat f’ fvetim vefeljem
pregledujmo, ino vefelimo fe, de imamo tako
dobrotljiviga Boga.

2 ,  Perva zlilo veka.

Nebo ino semlja fta bila narejena, in v’
zhlovekovo prebivalifhe lepo perpravljena. Bog
tedaj rezhe: „Naredimo zhloveka po nafhi podo¬
bi. Gofpoduje naj zlies vfo semljo l u  Ino ftvar-
nik tedaj is vlashne perfti' zldovefhko telo sobra-
si. Pa je bilo fhe mertvo na tleh, in fe ne gane.
Bog toraj duflio va-nj dihne, ino zhlovek fe fklo—
ne, in shivi. Tako je bil ftvarjen pervi zhlovek.

13

Bog ga je imenoval Adam,  to je perft, v' fpo-
minj njegoviga sazhetka.

Žhlovek je po boshji podobi ftvarjen. Le
farno njegovo telo je posemeljfko; njegov duh
ali dufha je kaj boshjiga, je Bogu podobna.
Bog je duh 5 tudi naflia dufha je duh. Bog
je vezlien; tudi zhlovekova dufha bo vekomej
shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova
dufha ne bo nikedar um eri a. Bog je povfod,
po vfdi krajih in konzih fveta prizhujozh; tu¬
di dufha je na vfnn truplu v 1  enim prizhujozha.
Bog ima nar bolj popolnama um; tudi naflia
dufha ima um. Bog ima fvobodno ali profto
voljo; tudi naflia dufha jo ima. — Naflia dufha
f fvojim urnam samore dobro fposnavati, ljubiti
ino ftoriti. Le kedar dobro ftorimo, fmo Bogu
prav podobni; ino njemu podobni biti fi moramo
persadevati, fizer naf Bog k’ febi v’ nebela ne
more vseti. Ljubi otrozi! vfi fte po boshji podobi
ftvarjeni; na vfo mozli fi tedaj persadevajte Bo¬
gu podobni biti. Bodite popolnama, umni, ufrni-
Ijeni, prijasni, Ijubesnjivi, delavni ino fveti, ka¬
kor je Bog fvet. Podobo boslijo nad feboj, pa
tudi nad drugimi fpofhtujte. Tudi nar revnilhi
uboshiz je po njej ftvarjen.

Bog je sa zhloveka prav lep vert safadil.
V 1  njem fo raftle prelepe drevefa, polne pre-
lepiga fadja. Pravimo mu raj. Obilen ftudeniz,
kteri fe je v’ fhtiri biftre reke rastekal, ga je
lhe lepfhiga delal. V’ ta lepi vert pelje Bog
Adama, de ga obdeluje ino varuje.

Tako prijasen ino dober je Bog ljudem.
Tudi nam je perpravil veliko vefelja; pa delati

14

moramo tudi mi. Tudi delo je uafha frezha. Po
delu fe nam pozhitek ino flehenio vefelje vfe
bolj perleshe.

§Jdaj Bog veli shivalim pred Adama priti,
in fleherni smed njih je ime dal. Na to rezbe
Adamu: „Gofpod li vlili ftvari, toraj tudi vlili
shival; v’ fvoj prid jih obrazhaj, pa nikar jih
ne ferpinzhi. 4<  Toraj fmemo tudi mi imeti jih
sa voshnjo in noflio, jefti njih mefo, ino njih
koslie febi v 1  prid oberniti 5 pa ne jim bolezhin
delati bres potrebe , ne jih terpinzhiti nalafli.

Po vfim svetu sunaj Adama fhe ni bilo no—
beniga zhloveka. Ni mu bilo le famimu oftati,
temuzh ozlie veliko ljudi je bil namenjen. Toraj
Bog rezlie: ,,Zhloveku ni dobro famimu biti na
semlji, poinozhnizo mu hozliem dati. 44  Bog sdaj
da terdo fpanje v' Adama. Kedar je Adam
safpal, Bog is eniga njegovih reber Evo ftvari.
►Sbudi fe, ino Bog mu Evo perpelje, ino Adam
je imel neisrezheno vefelje.

Ot roži, ljubi otrozi! kako velika frezha je,
de je vezli ljudi na semlji. Kdo bi lizer narejal
obuvalo ino oblazhilo; kje bi dobili prebivalifhe,
kruh ino drugi shivesh, ko bi ne bilo na fvetu
sunaj naf nikogar, de bi sa vfe to fkerbel, ino
nam perpravljal? Vfi ljudje sa naf delajo, ino
nam k’ nafhi frezlii pomagajo; ljubimo tedaj vfe
ljudi.

Adam ino Eva fta v’ tem lepim vertu ne-
dolshna ino vefela. Boga fta ljubila zhes vfe, in
eden drusiga kakor farna febe. Ljubi Bog jima
je bil tako dobrotljiv ino prijasen, kakor ozhe

15

fvojim otrokam. Nikoli ju ni nizh bolelo, nikoli
nifla bila bolna, ino pa takrat fta tudi po telefu
fhe bila neumerjozha.

^irezhni fo nedolsbni ljudje! Preljubi otrozi!
le smiraj nedolsbni bodite, kakor fta bila takrat
Adam ino Eva. Taki bofte flie dan danaflmji
nekoliko rajeve frezhe vshivali.

3. Pervi greli.

Na vertu je bilo vfaziga mnosiga rodovituiga
drevja. Adam ino Eva fta fmela od vfih drevef je-
fti5 le od eniga jima je bilo fadje jefti prepove¬
dano. Bog je Adamu rekel: „Od v/iga drevja
po vertu jej; le tukaj od tega drevefa (ft varni k
ga je imenoval drevo fposnanja dobriga ino hu-
digaj) ne fmefh jefti. Zhe od tega jefh, ne bofh
vezli neumerjozh, temuzh morafh umreti. 44  Jjv’
tem je hotel Bog njuno pokorfhino pofkufiti.
Zblovek je dolsban Bogu pokoren biti, naj sa-
pove kaj ali prepove Bog.

Eniga dne je flila Eva zelo blis k :  prepo¬
vedanimi] drevefu. Kar na njem kazlio sagleda.
Kazha pregovori rekozli: „Sakaj vama je Bog
od vfih drevef jefti prepovedal? 44  Eva rezke:
„Od vfih drevef po vertu fmeva jefti, le od tega
drevefa je Bog rekel: Nikar ne jejta od njega,
fizer bofta umerla. 44  — „0, rezhe kazha, ne
bofta ne umerla! Bog jo she ve! §!he le prav
fpregledala bofta, zhe od njega okufita. Enaka
bofta Bogu, ino vedila bofta dobro in hudo. 44
Sdaj fhe le Eva drevo prav ogleda, in bolj ko ga
gleda, prijetnifhi fe ji sdi prepovedani fad,

16

ino bolj jo mika. Posheljiva Eva feshe po fadu,
ga uterga, ino je. Tudi Adamu ga da, ino je
ga tildi on. Tako fta tedaj boshjo sapoved pre¬
lomila, ino pervi greli je ftorjen. Per tej pri-
/.lii jima je vfe drugazhi. Odpirajo fe jima ozlii,
in ugledata, de fla naga. Rudezha jiii fprebaja
od lramote, is figovih Jiftov li krila fpleteta, ino
fe pokrijeta s’ njimi. Vda plafhna le fkrijeta v’
germovje na vertu.

Ljubi otrozi! P flehernim greliam je taka.
Sapeljivi hudobneshi naf motijo, ali pa naf.na- 4
fhe notranje hudo nagnjenje k 1  hudimu mika.
Zhe fe tedaj duflia ne brani, zhe fe v’ refnizi
ne oberne od greha v 1  ftran, ino zhe fe terdno ne
derslii boshjih sapoved 5 pa rado pride sa fku-
fhnjavo pervoljenje, sa njim pa greh, kteri je
nar vezhi sleg, ino sa greliam pride nepokoj
ino lirah.

4. Kasen ali flatrafa peeviga geelia.

Kmal na td fe glaf boshji saflifhi: „Adam,
kje fi? 44  Yef trepezh odgovori: „Bojim fe pred
te priti, ker fim nag; sa to fim fe fkril. 44  Bog
mu rezhe: „Kdo ti je povedal, de fi nag? $>i
li jedel fad kteriga lini ti djal, de ga ne jej? u
Adam odgovori: „Eva mi je dala prepovedani-
ga fadu, in jas fim pa jedek^ Bog tedaj Evi
rezhe: „Sakaj fi to ftori!a?“ Eva rezhe: ..Ka¬
zila meje sapeljala, de fim jedla. 44  Nobeden 110-
zhe biti kriv.

Na to Bog fodbo fklene ino rezhe sapeljivi
kazili: „Ker fi to ftorila, bodi prekleta med vli-

17

mi shivalmi na semlji! Po trebuhu fe bofli pla¬
šila, ino vfe fvoje sliive dni prah jedla! ..Nekdo
sheninih mlajfhev pa ti bo fterl glavo, ino
ti ga bofh v' peto salasovala. u  Evi Bod rezhe:
„Veliko bofh terpela f fvojimi otrdzi. Moshu
bofh v’ oblafti, ino on bo tvoj gofpod. 44  Ino
Adamu Bog rezhe: ^Prekleta bodi savoljo tebe
semlja, njena rodovitnoft naj pefha. 8’ teshavo
fe bofh slavil na njej vfe fvoje shive dni. Ternje
ino ofat ti bo raftel na njej. potam v’ obrasu
bofh 1'voj kruli jedel, dokler fe ne povernefh v 1
semljo, is ktere li vset. 44  — Bog ji fhe s’ shival-
fkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. An¬
gel) f 1  fhvigajozhim ognjenim mezhem je varo¬
val v’ raj.

Kako velik sleg je greli, ker ima tako hu¬
de naftopke! Varujte fe greha, ino pred takim
zhlovekam beshite, kakor pred ftrupeno kazho,
kteri vaf hozhe v’ greh sapeljati.

5. Bratoitior ino njega kasen.

Adam ino Eva dobita dva finova. Starfhi-
mu je bilo ime Kajn, mlajfhimu pa Abel. Kajn,
terdnejfhi, je bil limet. Abel, fhibkejfhi, je bil
ovzhar. S 1  delam fta li mogla kruha flushiti.

Bog je dal Kajnu frezho per kmetii, Abel-
nu pa per zhedi. Kajn poljfhine tedaj Bogu v 1
dar pernefe; Abel pa mu daruje jagnje od fvoje
zhede, v’ snamnje poboshne hvaleshnofti. Abel je
imel pravo fposnanje ino refnizhno hvaleshnoft
v’ fvojim ferzu. Kajn pa fe je le dobriga hli¬
nil. ►Satoraj je Bog, ki v’ ferze vidi, na Abe-

18

nov dar s 1  dopadenjem pogledal, na Kajnovi-
ga pa ne.

Kajnu to teshko de, ino dofihmal fvojiga
poboshniga brata ne more vezh s’ dobrim ozhe-
fam pogledati. Yef bled je bil v’ obras, ino od
farne nevofhljivofti fo mu liza vpadale.

Bog je Kajna fhe fvaril, ino mu prijasno
rekel: „Sakaj li tako jesen, ino sakaj ti vpada
obras ? Glej, kakor tvoj brat li mi ljub ino
prijeten, zlie prav ravnafh. Zhe pa ne, pa she
greh preshi ko derezh lev per tvojih durih. Pa
zhe le hozhefh, samorefh poshelenje do hudiga
premagati, ino ga gofpodariti . 44

Pomiflite, otrozi! kako Bog po ozhetovo fva-
ri. Bog fhe sdaj tudi naf po nafhi vefti pred
flehernim greliam fvari. Dajte fe fvariti! Bojte
fe Boga, ino beshite pred greliam!

Kajn Boga ni poflufhal, temuzh je jeso v’-
ferzu redil. Enkrat fe Abelnu fofebno prijasniga
dela. ,.Pojdiva , 44  mu rezhe, „malo po polji . 44
Vefel gre s 1  njim Abel neddlshni. Kedar she
dofti od ftarfhev odideta , pa sgrabi Kajn Abelna,
fvojiga brata, ino ga ubije. — Vidite, tako delezh
fte ga jesaino npvofhljivoft sapeljale, deje fvoji¬
ga brata umoril. Koliko hudiga ftorite nevofhlji-
voft in jesa! ^\.bel sdaj leshi mertev in vef fpre-
menjen v’ fvoji kervi. O, kako fo pazil njegovi
ftarlhi tarnali ino jokali, kedar fo ga naf lili,
ino njega perviga merlizha sagledali! To je ne-
vofhljivoft Itorila.

Pa kmal fe je fodnik oglafil. Bog rezhe
Kajnu: „Kje je Abel, tvoj brat ? 44  Kajn je, ka¬
kor pred hudoben zhlovek, f hudo odgovoril:

19

„Kaj jas vem? vSim kali varil ino zhuvaj fvo-
jiga brata ? 44  Bog rezhe: „Kaj li ftoril? Kri tvo-
jiga brata vpije s 1  semlje do mene. Ino sdaj —
preklet li na semlji, ktera je sinila, in pila kri
tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kedar jo
bolh obdeloval. Na fvetu ne bofli imel domu;
v’ begu bofli, ino po fvetu fe bofh klatil ! 44
Kajn sdaj vidi fvojo veliko pregreho ino vef
plafhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh haj fim fto¬

ril ! Kako slo lim grefhil! Moja pregreha je
tako velika, de nikoli ne saflushi odpufhenja ! 44
Pobegnil je, ino po famotah fe potikal. Podne¬
vi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je
A r edno bila v’ miflih njegova velika pregreha, bra¬
tomor. In ponozhi fe mu je v’ fpanji vedno
sdelo, de ftoji brat vef kervav pred njim. Veft
ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila.
Tako greh zhloveka ob pokoj ino vfe vefelo
shivljenje perpravi.

6. Spaizlienoft In pokonzlianje jser-
viga Ivctii.

^zhafama fe ljudje bolj in bolj namnoshi-
jo; pa fo tudi hudobniihi, ino sa Boga vezh ne
marajo. V’ divji nezhiftofti fo vefelja ifkali, ino
eden drusiga krivizhno ftifkali. Bog fe milo ino
ufmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh:
„Nizh vezh fi ne pulte ljudje rezhi. Vfi fpa-
zheni fo. Pa vender jim bom fhe dal odloga
fto ino dvajfet let, zhe fe fhe utegnejo pobolj-
fhati . 44

Med timi hudobneshi je bil vender pravizhen
in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve-

3  *

20

liko barko fi ftori, de bo tri fto komolzov dol¬
ga, petdefet fhiroka, ino tridefet vifoka. Jas bom
namrezh vfi semlji grosen potop dal. Kar shivi
pod nebam, vfe bo poginilo. §i’ teboj pa bom
prijasno saveso naredil. V’ barko pojdelh f’ fvo-
jimi linovi, f’ fvojo sheno ino s’ shenami fvo-
jih finov. 4<

Poboslmi Noe je barko fto let vprizho vlili
delal. Pa liudobneshi nifo na-nj marali. Kedar je
bila barka dodelana, rezke Bog Noetu: „Sdaj
idi v 1  barko ti, ino kar je tvojih. Med viimi
lidanjimi ljudmi najdem tebe pravizhniga. Vse¬
mi tudi k’ febi v’ barko po dvoje vlili shival,
ki fo na semlji. Sakaj po fedmik dueli pore-
zkem deskju iti na semljo fktirdefet dni ino
fktirdefet nozki; vfe, kar lim ftvaril, bom konzkal
na semlji.^

Svefti fluskabnik boshji Noe gre tedaj v’
barko f’ fvojimi ino s 1  skivalmi. §iam Bog je duri
sa njim saperl. Per tej prizhi sazline ftrafhno
desk liti. Vfi ftudenzi fe odprd. V r oda 1'kumi
fpod neba kakor potoki. Se narafka, ino barka
ko veliko poflopje po vodi plava.

Ok otrozi, kako fo pazil drugi ljudje jo¬
kali, ino od grosniga ftraku vpili, kteri nifo bili
v’ barki! Plesali fo na drevje, ino lasili na hri¬
be, de bi fe oteli. Pa je bilo preposno! Voda
fe narafka ino narafka, de petnajft komolzov ftopi
zhes nar vifhi gore.

Vfe je bilo po vfi semlji pokonzhano, —
bodi zhlovek, ali skivina, bodi ptiza fpod ne¬
ba, ali zkerv fpod praha, ^arn Noe je bil otet,
ino kar jih je bilo per njem v’ barki.

21

Oh, fhe tako hudoben naj bo kdo, de bi
ne ljubil dobrotljiviga Boga; vfaj bati bi fe mo¬
gel pravizhniga Boga! Vidite, otrozi! kako sna
ftrahovati.

7 .  Mo e ©tet iuo saj ego v hvalni dar.

v^to in petdefet dni je voda po semlji ftala.
Bog pofhlje gorek veter, ino voda upada. Ver-
hovi gor fe 1‘zhafama is vode perkasujejo. Bar¬
ka obftoji na neki gori na Armenfkim.

Noe odpre okno, ino ispufti krokarja, de
bi svedil, ali je voda she dofti upadla, ali ne.
Ni ga vezli nasaj. — Potlej ispufti goloba. Ni¬
ma fe kam vfefti, ino vedno leta okoli barke.
Noe istegne roko, ino ga fpet v 1  barko vsame.
§edem dni potlej ga fpet ispufti. S daj pride fhe
le svezher nasaj, ino oljkino vejizo s 1  selenimi
perefzi pernele v’ kljunu. To je bilo vefelo
snamnje, de je voda dofti upadla.

i^edem dni potlej goloba fhe enkrat ispufti.
Sdaj ga pa ni vezh nasaj; ker je bila semlja
she fuha.

Ino Noe gre sdaj po boshjim povelji is
barke, s’ njim tudi, kar je bilo njegovih, ino
shivali.

Kako mu je moglo biti per ferzu, kedar
je fpet enkrat na semljo ftopil, in je fvet tako
prašen od ljudi, ino fam febe s’ drugimi fedme-
mi tako zhudno otetiga vidil! Is hvaleshnofti Go-
Ipodu altar poftavi, ino mu shgaven dar na njem
sashge. Takrat fe je lepa mavriza na nebu per-
kasala. „Glejte!“ rezhe Bog Noetu ino njego-

22

vim finovam, „prijasno saveso naredim s’ vami
ino s’ vfimi ljudmi, kar jih bo po vaf rojenih.
Nikoli vezli ne bo potop semlje rasdeval. Dokler
bo semlja, ne bo prejenjala ne fetev ne shetev,
ne poletje ne sima, ne nozh ne dan. Kedar koli
bofte sagledali mavrizo, ki fim jo na oblake
djal, fe fpomnite obljube, ktero fim vam ftoril.“

Otrozi! vfelej vam bodi ta sgodba v’ mifli,
kolikokrat lepo pifano mavrizo vidite v 1  zher-
nih oblakih, ino miflite fi: Bog je vfim hudo-
delnikam ojfter, poboshnim dober ino prijasen.

S. Novi Ivet po potopu.

Ofem ljudi je bilo otetih, ino po njih fe je
zhlovefhki rod fpet mnoshil. Noe je fpet semljo
obdeloval, ino pa vinograd safadil. Ker vina
mozlii fhe ni posnal, ga je pervizh prevezh pil.
Upijani fe, ino nefpodobno rasodet leshi v’ fho-
toru. Kam, Noetov fin, vidi ozheta ondi leshati,
ino ima divje vefelje nad tem. Sanizhljivo fe
pofmehuje, ino pove bratam. Is tega fe vidi
njegovo hudobno ferze. Kdor fvojiga ozheta
oponafha, je nesdufhen otrok.

Sem ino Jafet fta bila vfa drusih mifel.
S 1  odvernjenim obrasam grefta k 1  ozhetu, ino ga
f plajfhem odeneta. Lepa je bila ta framosh-
ljivoft ino to otrozhje fpofhtovanje. Ko fe Noe
prebudi, ino gerdo Kamovo djanje flifhi; je
grosno shaloften ino hud, ino Kaniu prerokuje,
de fe mu bo vfe njegove shive dni hudo go¬
dilo. Ino pa kako bi fe mu bilo moglo dru-
gazhi kakor le hudo goditi, ker je fvojiga o-

23

zheta sanizheval ? .Sej Bog v 1  zheterti sapo-
vedi frezho na tem fvetu le dobrim otrokam ob¬
ljubi, kteri fvoje ftarfhe fpofhtujejo; rasusdanim
otrokam pa ftrafhno sliuga. Bog pravi: „Kdor
fvojiga ozheta saframuje, ino fvojo mater sani-
zhuje, naj mu krokarji oko fpod zhela iskljujejo,
in orlovi mladizhi poshro.“

^emu in Jafetu je dal Noe fvoj blagoflov
ali shegen 5 previdil in prerokoval jima je, de
fe jima bo vedno dobro godili. Bogu je vfhezh,
ako otrok .fvoje ftarfhe vlelej fpofhtuje, ino zelo
njih pregrefhke poterpeshljivo preterpi.

Noetovih mlajfhev fe je fzhafama velik na¬
rod saredil; smirej bolj fe je rasfhirjal po se-
mlji. De bi fe po deshelah ne rasgubiii, fi smi-
flijo turn sidati, kteriga verli bi fe neba dotikal,
ino bi fe od vlili krajev vidik Pa Bog jim ovre
nefpametni pozhetik. Do lih mal fo ljudje na
semlji le en jesik govorili; sdaj Bog da, de
fe vezli je,sikov med njimi sazhne, de fe eden
drusiga ne umejo. Toraj morajo sidanje opu-
ftiti, ino fe v’ mnoge narode rasdeliti. Rasfhli
fo fe femtertje. ^emovi mlajfhi fo oftali v 1  Asii,
Kamovi fo flili vezhi del v’ Afriko, ino Jafetovi
v’ Evropo.

Zhlovekovo nizhemerno delo gre v 1  fhibre,
le boshje delo obftoji; Bog je namrezh Gofpod,
ino ukashe, v 1  kteri desheli mora zhlovek shiveti.

O. Pokliz Abrahama.

Kmal po potopu fo fe ljudje fpet slo na-
mnoshili, ino mnogi narodje fo po semlji prebi-

24

vali. Pa fpet kmal fo Boga posabili, ino vezlii
del hudobno shiveli. 8daj fe jih je fhe zlo ma¬
likovanje prijelo, de fo mertve podobe is lefa ino
kamna namefti praviga Boga molili.

Shivel pa je med velikim fhtevilam hu-
dobneshev prav poboshen ino bogabojezh mosli.
Tega fi je Bog smed vlili isvolil.

Po njem ino po njegovih otrozih je Bog ho¬
tel pravo boshje fposnanje ino zhefhenje ohra¬
niti, ino med vfe narode na semlji rasfhiriti.
Ta mosh je bil ozliak Abraham.  Temu Bog re-
zhe: „Is deshele mi idi smed forodovine ali- slilah—
te in od ozhetove hifhe v’ deshelo, ktero ti bom
pokasal. Ozheta te bom. ftoril velikimu narodu.
Obilno te bom oblagoflovil, ino po tebi bodo vfi
namlje na semlji oblagodarjeni.“ Abraham je
boshjimu povelju per tej prizhi pokoren, ino fe
koj fpufti P Saro, fvojo sheno, s’ Lotam, fvojim
ftrizhkam, f’ fvojimi hlapzi ino deklami ino f’
fvojimi zhedami na pot.

Na Kananfko pride. Ta deshela je bila nar
lepfhih deshel na semlji. V’ prigovoru fo jo le
imenovali deshelo, po kteri fe mleko ino med zedi.
Tukaj mu Bog rezhe: „Glej! to deshelo bom tebi
ino tvojim mlajfhem dal.“ Tako Bog povrazhuje
ljudem, kteri ga radi flufhajo, ino fo mu po¬
korni. — Poboshni Abraham poln hvaleshnofti
altar poftavi, in Bogu hvalen dar pernefe.

IO. Abraliamovo dobro ferze.

Abrahamovi ino Lotovi paftirji fo fe marfi-
krat sa boljfhi fpafhnike prepirali. To je Abra-

25

liama slo bolelo. Satoraj je Lota djal: „Lju-
bi moj! lepo te profan, ne bo naj nobeniga
prepira med nama ino med najnimi paftirji;
fej fva brata! Glej, vfa deshela ti je odperta!
Lepo te profan, iozhiva fe! Zhe grefh ti na
levo, grem jas na defno5 zhe fe ti na defno
obernelh, grem pa jas na levo l u

Lot li tedaj isvoli lepo vodenzhno ftran ob
reki Jordanu, kjer je bilo ^odomfko ino Go-
morfko melito. Abraham mu to lepo ftran de-
sliele le sa to pulti, de je mir med njima. Lot
gre v 1  Sodomo; Abraham pa na Kananfkim 0-
ltane. Glejte, ljubi otrozi! tak zhlovek je odje-
njaven ino miren.

Kakor proti Lotu, ravno tako je bil Abra¬
ham tudi proti ptujzam prijasen. Enkrat je fedel
opoldne pred durmi fvojiga fhotora, pod dre-
vefam v’ fenzi. Kar sagleda tri ptuje moshe
priti. Naproti jim gre, fe jim niško perklone,
ino rezhe nar imenitnilhimu med njimi: „Go-
fpod! zhe me hozhefh slo rasvefelfti, oftani
per meni, ino ne ogibaj fe mojiga fhotora ! w
Tudi unima dvema rezhe: „Pozlhta fi malo
tukaj pod drevefam! Grishljej kruha vama bom
pernefel, preden fe daljej fpuftite. 44  Mu reko:
„Vefelilo naf bo, zhe nam hladne vode ino
kak grishljej kruha pernefefh.“ Abraham hiti
v’ fhotor, ino rezhe Sari: „Urno fpezi pod-

pepelnike ali mlinze is nar belfhi moke!“ Pot¬
lej tezhe k’ zhedi, odbere nar lepfhi tele,
ino ga hlapzu da. Urno ga mora perpraviti.
On fam ta zhaf pernefe mleka ino froviga
mafla, ino potlej podpepelnike ino pezhenko.

26

Vef zhaf je per njih pod drevefam, ino jim
ftreshe.

Ljubi otrozi! kaj ne, de je bil Abraham
dober ino prijasen zhlovek, ino tak zelo do po-
polnama ptujzov ?

Po jedi, ko fo flovo jemali, rezhe nar ime-
nitnifhi smed njih Abrahamu: „K’ letu oforej
fpet pridem. Takrat bo $ara lina imela.“ —
Ino to fe je sgodilo, deliravno fta bila she oba
slo perletna. Tifti pa, ki je tako rekel, je bil
fam Bog, kteri je v 1  podobi ptujza s’ dvema
angeljema k’ Abrahamu prifhel, ino je hotel, de
mu je Abraham ftregel. Je li morebiti Bogu kaj
nemogozhniga ?

Abraham ptujze fhe nekoliko proti Sodomi
pofpremi. Ino Gofpod mu pove, de bo Do¬
domo ino Gomoro savolj nju velizih pregreh
fhtrafal. Abraham poftoji, ino gorezhe profi,
de bi tima meftama persanefel. Bog mu obljubi:
„Zhe je le defet pravizhnih v’ teh meftih , ju
ne bom rasdjal.“ Pa jojmeni! fhe defet jih
ni bilo. Ali fo bili hudobni, in vli fprideni.
Satorej je drugi dan, ko je folnze perlijalo, ftra-
flrna kasen zhes nji perderla. Angelja fta eno uro
popred Lota, poboslmiga Abrahamoviga ftrizh-
ka, s 1  njegovimi vred odpeljala, ino potlej pa¬
de ogenj ino gorezhe shveplo fpod neba na hu¬
dobne mefta, ino mefta P prebivavzi vred v’
prah in pepel poshge. »Slano jesero, polno shve-
pla, je fhe dan danafhnji na tiftim kraji, —
litrafhno snamnje prekletftva boshjiga, ktero fo
shivinfke pregrehe perklizale.

27

11. Isak odinenjen v’ dar.

Eno leto po tem je Abraham ref dobil fi¬
na, kakor mu je bilo prerokovano, ino ga je
Isaka imenoval. Lep dezhik je bil, ino Abra¬
hamu prav ljub.

Ko je nekoliko perraftel, rezhe Bog Abra¬
hamu ponozhi: „Abraham ! vsemi Isaka , fvo¬

jiga ediniga lina, ki ga tolikanj ljubifh, ino
idi na goro Morjo, ter mi ga v’ shgavni dar
daruj. 44  Sjutrej ozhe sgodej vftane, nakolje
drev sa germado, obloshi ofla s 1  njimi, vsame
dva hlapza ino Isaka, fvojiga fina, ino gre
od doma.

Tretji dan dojdejo do hriba. Ozhe tukaj
rezhe hlapzama: „Tukaj s’ oflam pozhakajta.

Jas ino Isak pa greva na goro Boga molit. 4 *
8daj vsame dreva, ino jih Isaku, fvojimu finu,
na ramo sadene. On pa je nefel ogenj v 1  rokah
ino nosil. Tako grefta v’goro. Po poti rezhe Isak:
„Ozhe! 44  Abraham odgovori: „Kaj je? moj fin! 44
Isak rezhe: Vidite, tukaj fo dreva ino ogenj, kje
pa je jagnje v’ dar? 44  Abraham odgovori: „$a
jagnje bo she Bog fkerbel, ljubi lin! 44  Isak fhe
ni vedil, de je on ta. Kako je moglo dobrimu
ozhetu ferze tleti per takim otrokovim popra-
fhevanji! Grefta daljej. Kedar fta bila na' verliu
hriba, napravi Abraham altar, sloshi na-nj dreva,
sveshe fvojiga fina Isaka, ino ga na altar de¬
ne na verh drev. Isak, poln tihe pokorfhine,
terpi vfe voljno, ino fe kar nizli ne brani. Te¬
daj istegne Abraham roko s’ noshem klat fvojiga
fina. Pa angelj boshji savpije tiftikrat s’ nebef:

SŽ8

„Abraham! ftoj, ino ne flori nizh shaliga mla-
denzhku! sdaj vem, de fe bojifh Boga, ker is
ljubesni do njega fbe fvojimu edinimu finu nifi
persanefel. $am per febi, pravi Gofpod, lim
perfegel: Ker fi to ftoril, bom tvoj sarod namno-
sbil kakor svesde na nebu, in odobroteni bodo
po nekom tvojih mlajfhev vli narodje na semlji.“
Kako vefelje je moglo sdaj Abrahama fprehajati,
ker mu je fpet dan bil njegov ljubi Isak, ino
ker verhi tega fhe tolike obljube flifhi! Tako le
Bog pokorfhino fkufha ino poplazhuje.

IS. Isak vsa me Rebeko.

Abraham fe je bil she slo poftaral, ino Bog
ga je obilno s’ vlim obdaroval. JSkerbel je te¬
daj, de bi, preden umerje, fvojimu finu fhe
bogabojezho sheno dobil. Hzhere v’ desheli fo
bile grosno hudobne. Toraj pofhlje fvojiga veli-
ziga hlapza v 1  tifto deshelo, kjer je bil Abraham
rojen, in kjer je imel fhe bogabojezho forodo-
vino ali shlahto, de bi ondi sa njegoviga lina Isaka
dobro, poboshno sheno poifkal. Hlapez vsarne
defet velbljudov ali kamel, jih otovori s’ mnogim
blagam, ino gre. Serzhno pride do Haranfkiga
mefta, kjer je nekedaj Nalior, Abrahamov brat,
shivel. Til velbljude sunaj mefta sraven ftuden-
za lezli sashene. Svezher je she bilo, ob zhafu,
ko fo meftne hzhere po vodo hodile. Naj ne-
dolshnifhi, naj pridnilhi ino naj prijasnifhi smed
njih sheli hlapez svediti, ino je tudi Boga profil,
de bi mu dal ravno tifto najti.

Ko hlapez fhe moli, pride Rebeka s 1  ver-

29

zhem na rami. Sala je bila, ino kar je fhe
vezli, grosno pametna ino gola nedolshnoft. Mol-
zbe ftopi k’ rtuilenzu, nalije vode, ino fe oberne.
Hlapez fe ji perblisha, in rezke: „Daj mi piti
is verzha . 44  ..Pij , 44  mu rezke prijasno, fpufti
verzh urno v’ narozhje, ino mu da piti. Kedar
odpije, mu rezke dekliza: „Zkakaj, fke tvojim
velbljudam bom sajela, de fe napijejo . 44  Bersk
islije is verzka v 1  korito, težke fpet na ftudenez,
ino natdzki vode velbljudam vfim.

Hlapez fe savsame, ino jo molzke premi-
fkljuje. Ta poftresknoft mu je bila slo vfkezh,
ino rasodeva mu njeno dobro ferze. Bilo mu je
tudi, kakor de bi mu kdo rekel: „Ta je, ta ! 44  Ko
fo fe velbljudje napili, ji da is hvalesknofti slate
ukane ino sapeftnize, ino rezke: „Hzki! zkigava
li? Povej mi, ali je proftor prenozkiti na domu
tvojiga ozheta ? 44  Mu odgovori: „Batvelova kzlii
lim, finu Nakorjeviga, ki je bil Abrahamov brat.
ISlame ino klaje je obilno per naf, tudi preno¬
zkiti proftdra dovolj. 4 * Tedaj fe mosk perpdgne,
moli Boga, ino rezke: „Bodi zkefken, Golpod,
Abrakamov Bog, kteri me je tako na ravnoft v^
kifko njegoviga brata perpeljal l u

Ondi je s 1  skivino prenozkil, pa ne grisklje-
ja ni okulil, dokler ni narozkila opravil. Ko je
narozkilo opravil, fke rezke: „Zke tedaj dobro
hozkete mojimu Gofpddu, ino vam je refniza,
perrezite. Zke fte pa drusik mifel, mi pa tudi
povejte, de fe vem kam oberniti . 44

Mati ino njen brat Laban odgovorita: „Glej,
Rebeka ftoji pred teboj! Vsemi jo, ino pojdi s 1
njo . 44  Ko hlapez to flifhi, poklekne, ino hvali

30

Boga. Potlej feshe po slatino ino frebernino
ino brehke oblazhila, ino jih da Rebeki. Obda¬
roval je pa tudi mater ino brata. 8daj fhe le
mosli lede k’ miši. Jedo' ino pijo, ino dolgo zba¬
la fo fkupej v’ nozh. Sjutrej sgodej vftane hla-
pez, vfe napravi fe vernit proti domu, ino ka¬
kor pred sveft hlapez, fe ne da muditi. Rebeka
fe P fvojimi deklami na velbljude vfede, gre,
ino je bila Isakova shena. Ne bogaftvo, ampak
nedolshnoft jo je frezhno ftorila, ino pa pridnoft
ino dobro ferze.

V’ boshjih rokah je vfe 5 Bog doftikrat prav
majhne okolifhine v’ veliko frezho oberne.

13. Esav pa Jakop.

Isak ino Rebeka dobita na enkrak dva lina.
Pervenzu  je bilo Esav ime, drujzu  pa Jakop.
Esav je bil vef dlazhen ino kofmat, ino tudi
divjiga vedenja; Jakop tih ino pohleven. Esav
fe loti lova ino kmetije; Jakop pa isvoli krotko
paftirfko shivljenje.

Enkrat kuha Jakop fdk is lezhe, ko ravno
Esav is hofte pride. „Dajrezhe  Esav Jakopu,
„tudi meni kaj te rudezhkafte jedi; lakote fe vef
opotekam.“ Jakop rezhe: „Zhe mi fvoje perven-
ftvo dafh sa-njo.“ Perveniz je namrezh fkorej
vfe bogaftvo po ozhetovi fmerti dobil. Esav re¬
zhe: „Koliko mi je pa fhe shiveti; zhimu mi je
pervenftvo?“ Na to perfeshe prepuftiti mu per-
venftvo, je ino pije, vftane, gre, ino mu ni mar
pervenftvo. Ni bilo prav, de je Esav po ne-
marnofti bil tak sapravljlviz.

31

Otrozi! ne sanizhujte, ko Esav, boshjih
darov. Hvalite Boga, kteri vam jih da. Esav
fe ni dofti smenil sa pervenftvo, ki mu ga je bil
Bog dal; sa malo jedi ga je prodal. Ta mu je
bila vezli ko boshji dar, grosna taka flepdta! —
Pa tudi od Jakopa ni bilo lepo, de je bil tolikanj
lakomen, ino je s 1  jedjo, ktere ga je brat profil 9
pravize pervenftva is njega fpravil, ktere fo bile
vliga vredne. Te je bil Bog lizer sdavnaj Jakopu
namenil. Pa sa pravo frezho nikoli ni treba
ftoriti fhe tolizhkine krivize; modri ino fveti Bog
she vle tako obrazila na fvetu, de nam name¬
njena frezha gotovo dojde.

Drugikrat rezke Isak Esavu v 1  fvojili ftarih
dneh: „Glej, fin! ftar fim, ino ne vem sa fmert.
Pojdi na lov, ino zhe kaj vjamefh, mi jed per-
pravi, kakorfhno vefh, de rad jem. Tedaj te
bom oblagoflovil, preden umerjem . 44  Esav bersh
gre. Rebeka je to flifhala. Naglo perpravi dva
koslizha po divje, oblezhe Jakopa v 1  Esavovo
naj lepfhi oblazliilo, ovije Jakopu roke ino goli
vrat f koslizhevino, ino rezlie mu jed ozlietu
nefti. Isak, kterimu fo ozki od ftarofti she otem-
nele, poprafha: „Kteri li ti mojih finov ? 44  Jakop
odgovori: „Esav fim, valh perveniz. ^Storil iim,
kakor fte mi rekli. Jejte, ino pa oblagoflovite
me . 44  Isak rezke: „Zhakaj, bliske ftopi, de po-
fhlatam, zhe li moj fin Esav, ali ne . 44  Jakop
perftopi. Isak ga pofhlata, ino rezke: „Glaf le
mi fizer sdi Jakopov glaf; pa roke fo Esavove . 44
Toraj ga ni fposnal, je jedel, roke na-nj polo-
shil, ino ga oblagoflovil, de je bil pofvezhen, tako
rekozli, ozhe obljubljeniga Odreflienika, po kte-

32

rim je imelo vfim narodam priti svelizhanje.
Komej Jakop odide, pa Esav pride s’ lova, ino
rezlie: „Vftanite, ozlie! ino jejte." Isak vef ofter-
mi, ino rezhe: „Kdo li pa ti? u  Esav odgovori:
„Esav lim, vafh pervorojeniz." — Sdaj fe je Ja-
kopova svijazha pokasala. Esav pa na glaf rjove
ino joka. „0 sviti svijazh ti!" je djal, pervizh me je
sa pervenftvo kanil, ino sdaj mi fhe ozhetov bla-
goflov ukrade!" Is togote shuga Jakopa umoriti.

14. na gn tišjim.

Jakop je ref mogel pred togoto divjigaEsava
pobegniti. Palizo vsame, ino gre po materinim
fvetu v" Haran k’ ujzu Labanu. Po poti ga na
polji nozh obide, fhe preden je k’ hifham pri-
fhel. Vef truden fe ondi uleshe, dene kamen pod
glavo, ino safpi. V’ fpanji fe mu Bog prav pri¬
javno rasodene. Vidil je gred ali lojtro, ktera je
na semlji ftala, ino s 1  verham do neba fegla. Ino
glej, bosliji angelji hodijo po njej gori in doli.
Verhi nje je Bog bil, kteri mu rezlie: „Jas lim
Gofpod, Bog tvojih ozhetov. Glej, jas fim per
tebi; varoval te bom, koder bofh hodil, in te
bom fpet v’ to deshelo perpeljal. Nikoli te ne
bom sapulitil." Jakop plane vef plafhen is fpa-
nja, ino rezhe: „Gotovo, Bog je tii vprizho, pa
nilim vedil!" Ko fe sarja napozlii, vsame Jakop
kamen, ga v’ snamnje poftavi po konzu, ino ga
v’ Jfpominj, de je Bogu pofvezhen, s’ oljem oblije.

Povfod je Bog per naf. Toraj fe nam ni
treba nikjer bati, pa povfod moramo tudi fpo-
dobno ino prav ravnati.

33

Jakop gre sdaj daljej, ino sagleda sadnjizh
vodnjak ali Ihtimo na polji, kteri je bil s 1  veli¬
kim kamnam pokrit. Sraven njega leshe tri zliede
drobnize. Jakop rezke paftirjem: „Bratje! od

kodfte? u  Odgovore: „Is Harana. w  Jih vprafha:
„Posnate Labana, NaliorjevigatimiOdgovore:
„Dobro.“ ^he vprafha : „.Je li sdrav?“ Pravijo:
„$drav je, sdrav; ino glej, Rahela, njegova hzhi,
pride ravno f’ zhedoJ* Ko jo Jakop sagleda, hi¬
tro kamen snad vodnjaka odvali, napojit ji dro-
bnizo, ino jo prijasno posdravi. Od vefelja sa-
joka, ino pove ji, de je Rebekin lin, feftre nje-
niga ozheta. Rahela bersh tezhe povedat ozhetu.
Laban mu hiti naproti, ga objame, kufline, ino
pelje na dom.

Jakop je vezli let per njem shivel. Svefto ino
pridno je Labanove ovze pafel, ino je mogel
veliko preterpeti. Bog pa ga je tako ofrezhil,
de je obogatel, ino žele zliede ovz ino kos v’
laft dobil. Oshenil fe je, ino je imel veliko lilap-
zov ino dekel, velbljudov ino dflov.

15. Jakop gre v’ fvoj kraj.

Ko je Laban vidil, de Jakop tako bogati,
mu je jel nevofhljiv biti, ino mu ne da vezh le-
piga ozliefa. To zhuti Jakop, ino trud in delo
mu fhe teshi de. Vezh fkorej mu ni preftati.
Toraj mu Bog rezke: „Poverni fe v’  deshelo Tvo¬
jih ozhetov! Jas te bom Veroval na poti.“ .Ja¬
kop fe sdajzi fpravi na pot, ino s 1  vfo fvojo dru-
shino ino V  fvojim blagam odide. Laban jo
ushge sa njim, in ga mifli po lili verniti. Pa Bog

34

mu rezhe: „ Varuj fe Jakopu kaj shaliga rezhi.“
Ino sa to ga je v’ miru puftil iti. Tako le Bog sa
fvoje potegne, ino jim vfelej pomaga.

Kedar Jakop do reke Jordana na mejo Ka-
nanfke deshele pride, ga sazhne Esav njegov
brat, fkerbeti. Poflal je tedaj porozhnikov pred
feboj, de mu prihod napovedo. Svezher pridejo
pofli nasaj, ino mu reko, de mu Esav P fhtiri
fto moshini naproti gre. Jakop fe uftrafhi, ino
slo fe boji.

Tedaj je molil: „Moj Bog ino moj ozke,
kteri fi mi rekel, de, povernem naj fe v' deslielo
fvojiga ozlieta, me bofh vedno varoval 5 refhi
me tedaj sdaj is rok mojiga brata, kteri mi gre
P’ fhtiri fto moshmi naproti. Ne saflushim lizer
tvoje pomozhi, ino vel' prenevreden lim tvoje
velike dobrote ino sveftdbe, ktero li she fkasal
nad menoj. S’ golo palizo v’ rokah lim lhel zhes
reko Jordan, ino sdaj grem s’ dvema zhedama
nasaj. Pa pomagaj mi, moj Bog! kteri li mi
she tolikokrat is nadloge pomagal, pomagaj mi
tudi sdaj is nje, ker fe fvojiga brata bojim.“

Ravno je fhlo folnze is sa gore, kar sagleda
Jakop Esava priti, ino fhtiri fto rnosh s 1  njim.
Jakop sverfti fvoje otroke, fvoje hlapze in dekle
ino zhede v 1  vezli trum; fam pa v 1  saupanji v’ Bo¬
ga ftopi naprej, fe Esavu perblishuje, ino fe mu
vfaj fedemkrat do tal perklone. Esav pa mu fkd-
zhi naproti, fe ga oklene, ga objema, kufhuje,
in fe od vefelja joka. Ko Esav toliko otrok vidi.
rezhe: „Zhigavi fo vli ti?“ Jakop odgovori:
„Otrozi fo, ktere mi je Bog dal.“ Sdaj pridejo
vli pred Esava, in fe pred njim perklanjajo.

35

Na to ponudi Jakop Esavu vezli zhed. Pa
Esav fe jih brani, ino Jakop mu tako dolgo ne
odleshe, dokler jih ni v,sel. Jakop je P poni-
shnoftjo ino ljubesnijo popolnama potolashil Esava,
fvojiga brata, kteri ga popred is jese v’ ozhetovi
hiflii ni mogel terpeti. Vidite, otrozi! fovra-
slmike naj loshe f’ ponishnoftjo ino ljubesnijo po-
tolashimo.

Jakop gre sdaj s 1  Esavam, fvojim bratam,
v’ fvoj kraj, hvali Boga is zeliga ferza, ino pri¬
de fpet na Kananfko k’ Isaku, fvojimu ftarimu
ozhetu, kteri je fhe to Vefelje dosliivel.

fffl. Joslief, paftirzMk.

Jakop je imel dvanajft finov. Naj boljfhi
med njimi je bil Joslief. ^heftnajft let je bil
ravno sdaj ftar, ino je ozhetove zhede s’  brati pafel.
Njegovi bratje fo nekaj prav hudiga nekedaj po-
zlieli. Joshef pa, vel’ nedolshen mladenezh, fe
tega ni udeleshil; groša ga je bilo, ino ker je
imel tanko veft, pove fvojimu ozhetu, de bi fe
greh ne delal. Sa to ga imajo ozlie radi, ino mu
pifano luknjo omiflijo. Bratje pa fo ga sa tega
voljo jeli zhertiti, ino mu ne morejo vezli dati
lepe befede. Enkrat je imel Joslief zhudne fanje.
Pove jili fvojim bratam. „Le poflufhajte,“ jim
rezke v^ fvoji nedolslmofti, „kaj fe mi je' fanja-
lo. Sdelo fe mi je, de veshemo fndpje na polji.
Moji lnopi fo vltali, in fe po konzu poftaviii;
valili lnopi pa fo moje oftopili, ino fe jim per-
klanjaliJ 4  Bratje fo te fanje bersh tako isloshili,
de bo Joshef kedaj njih (Grofpod. Toraj mu re-

36

ko: Kaj ti bofh nafh kralj, mi pa tvoji flu-
shabniki ino podloshni? Tega liaf Bog varuj \ u
Savoljo teh fanj fo mu fhe bolj nevofhljivi, ino
fhe bolj ga fovrasliijo. Ozhe pa, ki fo she tu¬
di boshje fanje imeli, fo miflili farni per febi,
de je morebiti Bog ref njih ljubiga Joshefa sa
kaj veliziga odlozhil. In pa prav taka je bila.
Joslief, ljubljen od fvojiga ozlieta, je bil savoljo
fvoje nedolshnofti tudi ljubljen od Boga.

17. Joslief »a p tu j e prodan.

Enkrat gredo Joshefovi bratje f fvojimi
zhedami delezh od doma. Ozhe fo tedaj rekli
Joshefu: „Pojdi, pojdi, ino poglej, kaka je kaj
per bratih ino shivini.“ Pokorni Joshef prezej
vftane, ino gre. Kedar ga bratje priti vidijo od
delezh, bersh pravijo med feboj: „Vidite, vidite
ga, fanjazh pride! Ubijmo ga, ino ver,simo ga
v’ kako jamo, ter režimo, de ga je sver ujedla.
Bomo vidili, zliimu fo mu lanje.“ Ruben, naj
liarji brat, v’ ta ftrafhni fklep ni pervolil, ino ii
persadeva, de bi ga refhil. „Oh,“ jim rezhe,
,,nikar ga ne ubijajte! Raji ga she versite v’ ti¬
hi le vodnjak! a  Pa to je ie sa to rekel, ker mu
je miflil ikrivaj fpet is njega pomagati, ino ga
k 1  ozhetu domu peljati. Kedar tedaj Joshef do
bratov pride, mu bersh pifano fuknjo s’ shivota
potegnejo, ino ga vershejo v’ vodnjak. $tara
kapniza je bila, ki fe je desh va-njo natekal;
po vli frezhi pa ravno ni bilo vode v ;  njej. Po¬
tlej fedejo jeft. Ruben pa ne more jefti. Gre ino
mifli, kako bi brata otel. Kar pridejo ptuji kup-

37

zi f Tvojimi velbljudi s- gore. Juda tedaj rezke
Tvojim bratam: „Kak dobizliek imamo, zhe bra¬
ta umorimo? Bolje ga je prodati. iSej je ven-
der le nafh brat.“ Kedar tedaj kupzi blis do
lijih pridejo, bratje Joshefa is vodnjaka poteg¬
nejo, ino jim ga prodajo sa dvajfet frebernikov.
Joshef britko joka, proti5 pa nizli ne pomaga.
Ptujzi ga peljejo na Egiptovfko. Ruben ni vli-
ga tega nizli vedil. Ko sve, vpije ino tarna.
Uni bratje li pa is tega nizli ne flore 5 kdsla sa-
kdljejo, Joshefovo pifano luknjo v’ kri pomo-
zliijo, ino vfo kervavo ozhetu pofhljejo, ino fpo-
rozhe: „To fuknjo le Trno naflili. Poglejte ven-
der, ko bi utegnila fukiija vafliiga lina biti!“
Jakop jo prezej fposna, ino vef slialoften na glaf
fpufti jok: „Mojiga lina fuknja je! Derezha sver je
mojiga Joshefa rastergala l u  Dolgo zhala je fvo-
jiga lina objokoval, ino fe ni dal potolashiti. Oh,
v ;  kake ftrafhne pregrehe perpravi nevofhljivoft!

18. Joshef sia I*uti farjev im doniu.

Bogabojezhiga, unjniga, sveftiga ino pofhte-
niga zhloveka ni fkerb, zhe mora tudi fvoj kraj
sapuftiti, ino iti v 5  ptuje deshele. Povfod je Bog
per njem 5 povfod najde dobre ljudi.

Uni kupzi fo Joshefa v 1  Egipt perpeljali.
Putifar, imeniten gofpod, ga kupi. Joshef flushi
fvojimu gofpodarju sveftd ino pofhteno. Sa to ga
ima pa tudi Bog rad. Kar koli Joshef pozhne,
povfod mu Bog da frezlio ino tek. Toraj mu je
gofpodar vef vdan, njega famiga fi ima sa po-
ftreshbo. Srozhi mu vfe gofpodarftvo. Povfod

38

pa fo tudi hudobni ljudje, kterili fe je treba
varovati. Joshef je bil grosno sal mladenezb.
Putifarjeva sbena i'e mu smiraj perlisuje, ino ga
hozhe v’ greli pregovoriti. On pa ne pervdli
tega, ino rezbe: „Kako bi mogel ftoriti tako hu¬
dobijo, ino grefhiti soper fvojiga Boga ! 44  Ven-
der smiraj poftdpa sa njim; on fe je pa povfod
ogiblje. Enkrat je bil -Joshef fam v 1  bifbi. Te¬
daj ga sgrabi sa plajfb, ino ga fpet v’ oftudni
greli nagovarja; Joshef pa ji popufti plajfb v’
rokah, ino besbi is bifhe.

Sbena fe na to lilno rastogoti. Prijasnoft
hudobnih ljudi namrezh fe velikokrat v 1  fmert-
no fovrafbtvo preversbe. Na. vef glaf sazhne
vpiti, ino vfe domazhe fklizovati. „GIejte, glej¬
te ! 44  jim pravi, „kaziga budobnesha je moj mosh
v’ hifho pervlekel. Lef v 1  liifbo pride, ino fe me
loti. Jas pa savpijem, kolikor lim mogla; tedaj
je plajfb popuftil, ino je beslial ! 44  Plajfb je sra-
ven febe branila, dokler ni bilo moslia domu.
Ko mosh domu pride, mu pravi vfe te lashi, ino
de bi ji bolj verjel, mu plajfb pokasbe. Gofpo-
dar fe rasferdi, ino per tej prizhi rezbe Joshefa
v’ jezlio vrezhi.

Pomiflite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolsbni
ino vojfbafhki mladenezh Joshef vam daje tukaj
prav lep sgled. Ob fkufbnjavi mifli v 1  Boga.
Jjie varuje drufhine hudobnih ljudi. Nedolsbnoft
mu je ljubfhi od vfe frezhe fveta. Zhednofti ne
ljubi is pofvetniga dobizbka. Oteti fvojo zlied-
noft fe fbe le viiga vana, vfe posemljfke zbafti,
vliga vefelja-ino dobizbka, ino gre raji v’jezlio,
kakor de bi soper voljo boshjo ftoril. Pazil ref,

39

naj lepfhi dar je ta Bogu! V fkufhnjavah tudi
vi ftorite tako.

19. Vcdolslmi Joshef v’ jezili.

Joshef je sdaj v’ jezili med hudodelniki. Pa
Bog, kteri nedolshnih ljudi nikoli ne sapufti, ga
tudi v 1  jezili ni sapuftil. N’ fvojim lepim vede¬
njem ino f pofebno pomozhjo boshjo je Joslief per
jezharji kmal saupanje ino ljubesen nafhel, ino
vfe jetnike mu je dal pod oblaft. Joshef dobi
sdaj perloshnoft veliko dobriga ftoriti.

Kmal po tem rezke kralj dva imenitna dvor¬
na flushabnika, veliziga tozhaja ino veliziga peka,
ki fta bila pred njim sato'shena, v’  ravno to je¬
zim pahniti. Dolgo zhafa fta she v’ njej. Eniga
jutra ji Joshef, ko je k’ njima prifhel, nekako
oparjena ino pobita najde. Vef ufmiljem ji vpra-
fha: „Kaj fe danf tako gerdd dershita? ft  Odgo¬
vorita: „$anje fva imela, pa nimava nikogar , de
bi nama jili raslosliil. u  Joshef je vedil, de fo
navadne fanjfke islage prasne vrashe; jima te¬
daj rezlie: „Islaga je boshja rezh, le fam Bog
ve, ali kaj naflie fanje pomenijo, ino kaj; pa
vender povejta, kaj fe vama je fanjalo? Veliki
tozliaj tedaj pove: „$anjalo fe mi je, de vi¬
dim vinfko terto f’ tremi mladikami. Bali la je,
she odgnala, odzvetela, ino grosdje dosorila.
Jas pa lim kraljev kosariz imel v 7  rokak, vsa-
mem grosd, ga oslimem v 1  kosariz, ino podam
ga kralju.“ Joshef je imel pofebno rasodetje
boshje, ino mu rezlie: ,,>Sanj islaga je ta: Zhes
tri dni te bo kralj fpet v’ poprejfhnjo flushbo

40

vsel. Pa fpomni fe takrat tudi mene, ino profi
kralja, de me odrefhi is te jezhe.“

Veliki pek vidi, de je Joslief tozhaju fanje
dobro rasloshil, ino mu rezhe: „Meni fe je pa
fanjalo, de imam tri jerbafe na glavi. V 1  verli-
nim jerbafu fo bile sa kralja mnoge jedi pekov-
fkiga dela. Pa ptize fo mi jih snad glave is
jerbafa jedle.“ Joslief rezhe: „Zhes tri dni te
bo kralj rekel obelite, ino ptize bodo mefo kav-
fale f tebe.“

Tri dni potlej je bil kraljev god, ino vfe fe
je po islagi sgodilo. Veliziga peka fo obelili •,
veliki tozliaj pa je bil fpet v 1  1'lushbo vsot.

Pa tozliaj fe v’ fvoji frezlii ne fpomni Jo-
sliefa. Nehvaleshni, gerdi tozliaj! —

SO. .Joslief poviflmn.

Dve leti potlej je pa kralj imel fanje. iSde¬
lo fe mu je, de je ftal per Nik reki. Kar pri¬
de fedem lepih debelih krav is vode, ino fe ob
reki po travi pafejo. Sa njimi pride pa fedem
gerdili f-hujfhanih krav is nje. §>-hujfhane kra¬
ve pa fo tulili debelih fedem posherle. V tim
fe kralj prebudi, pa fpet safpi. Prezej fe mu fpet
fanja od fedem lepih polnih klafov, kteri fo bili
od drusih fedem drobnih in fnetjavih klafov po-
sherti. Te fanje fo kralja slo preftrafhile. Bersh
ko fe je sdanilo, je poflal po vfe modre ino is-
lagavze po Egiptu. Pa kralju ne more nihzlie fanj
rasloshiti. Sadnjizh fe nehvaleshni tozliaj fpom¬
ni Joshefa v’ jezhi, ino rezhe kralju: „V’ jezili
je Israelfk mladenezh, kteri je meni ino peku ime-

41

nitne fanje na tanko rasldshil. 44  Kralj pofhlje
per tej prizhi po Joshefa. V'  lepfhi oblazhila ga
preoblezhejo, ino poftavijo pred kralja. Kralj mu
rezhe: „ Sanj e lim imel 5 j)a ni zlilo veka, de bi
mi jih vedil rasloshiti. Od tebe pa flifhim, de
vefh vfe fanje gladko raslagati.“ Ponishni Joslief
je odgovoril: „Jas nizh fam is febe ne vem. Le
Bog samore kralju frezhen odgovor dati. a  Kralj
mu sdaj pove oboje fanje: od debelili ino f-huj-
flianih krav, ino pa od polniga ino fnetjavigaklafja.

Tedaj Joslief rezke: „Bog osnanuje kralju,
kar mifli ftoriti. ^edem debelih krav ino fedem
polnili klafov pomeni fedem rodovitnih letin 5 fe¬
dem f-luijfhanih krav pa ino fedem fnetnjavih kla¬
fov pomeni fedem nerodovitnih letin, ktere bo¬
do sa rodovitnimi prifhle, ino njih obilnoft po¬
jedle. Siraflma dragina bo vfo deshelo ftifkala.
Bog bo gotovo ino fkorej Boril, kar je fklenil
Itoriti. Kralj naj tedaj umniga ino neutrujeniga
mosha poifhe, kteri bo obilnoft bogatih letin v 1
shitnize fpravljal, de bo ob dragini kaj jeftiJi

To govorjenje je bilo kralju slo vfliezh, to-
raj rezhe: „Kje dobimo koga, de bi bil kakor
ti od Boga rasfvetljen? Glej, poftavim te zhes
vef Egipt! Vli moji podloshni fe morajo po tvo¬
jim povelji ravnati. Vifhi od tebe v’ nobeni re¬
zili nozhem bitij le farno kraljevi fedesh li per-
hranim.“ Na to fname kralj fvoj perftan, ino ga
Joshefu na roko natakne; oblezhe ga v’ drago
belo tenzhizo, obeli mu slato verigizo ali ketnizo
okoli vratu, pofadi ga v’ fvojo drugo kozhijo,
ino klizati rezhe pred njim:

,.Deshelni ozhe je tale ! u

42

Otrozi! sgodbo od Joshefa fhe enkrat pre-
miflite, ino uzhite fe verovati vfe fvoje sliive
dni: „Bog jim, kteri ga ljubijo, vfe v 1  prid obra¬
zila. Kakor Bog gotovo slovi, fe mora pobo-
slniim ino pravizhnim ljudem vfaj sadnjizli do¬
bro goditi . 44

Sl. Josliefovi bratje v’ je*hi.

»Sedem rodovitnih letin sdaj pride, kakor
je Joslief prerokoval. Joshef gre, ino fpravlja shi-
to v 1  shitnize; neisrezlieno obilno ga je bilo. Pa
tudi fedem hudih letin je naftopilo, kakor je
prerokoval. Velika lakota perhaja po vfih de-
shelah. Joshef odklene tedaj shitnize, ino previ-
duje P kruliam vef Egipt. Tudi is blishnjih deshel
hodijo od Joshefa shita kupovat.

Tudi po Kananfkim pertifne velika dragina.
Jakop tedaj rezhe fvojim linam: „ S topite doli

v’ Egipt, ino nakupite nam kruha ali shita, de
vfaj lakote ne umerjemo . 44  Defet Joshefovih bra¬
tov gre tedaj v’ Egipt. Benjamina pa, kteri je
bil tiftikrat fhe otrok, ko fo bili Joshefa prodali,
obdershe ozhe doma. Djali fo namrezh ozhe:
„Utegm'lo bi fe mu po poti kaj hudiga pergo-
diti . 44

prežimo pridejo v’ Egipt do Joshefa. Pa
Joshefa ne posnajo , ino s 1  veliko zhaftjo po¬
padajo pred-nj na obras. Joshef jih je bersh
fposnal, fe fpomni fanj fvoje mladofti, ino mifli v’
prezhudno previdnoft boshjo.

Joshef fe nesnaniga dela proti njim, govori
ojftro s 1  njimi, ino rezhe: „Ogleduhi jfte! deshele

43

fte priflii ogledovat. 44  Vli preftrafheni mu odgo¬
vore: „Goipod, tega ne! Le shivesha pridemo
kupovat. Pofhteni ljudje fmo; dvanajft bratov
nal‘ je. Nafh ozhe fhe shive na Kananlkim. Naj
mlaji brat je doma per ozhetu. Uniga drusiga
pa — sdaj fo bleso malo jezali — uniga drusiga
vezli ni. 44  „ Vidite no 1 “  rezke Joshef, gotovo je,
vam ni upati. Kakor gotovo jas ino kralj slavi¬
va, de mi ne pojdete od tod, dokler vafhiga
naj mlajfhiga brata ne bo. Koga smed febe po-
fhljite po-nj! Vi drugi fte pa ta zliaf moji jet¬
niki. 44  V’ jezlio jih rezke peljati. — Nekedaj fo
fvojiga brata vergli v’ vodnjak, sdaj pa oni ti-
zhe v’ jezhi.

Prav zklovek fe nikoli ne mafhuje nad fo-
vrashnikam; tudi Joshef fe ne mafhuje nad fvo-
jirni hudobnimi brati. Le poboljfhati jih liozhe.
Zhes tri dni jih ukaslie is ježke perpeljati, ino
jim rezke: „Jas fe Boga bojim, ino nikomur ne
delam krivize. Zhe fte pofhteni ljudje, puftite
eniga smed febe tukaj perpertiga; vi drugi pa
pojdite f’ kupljenim shiitam domu. Perpeljite mi
potlej fvojiga mladiga brata; ino vam bom ver¬
jel, in odflili fte finerti. 44

Vdajo fe v’ to, ino fi pravijo med feb oj:
„Tega fmo fe nad Joshefam, fvojim bratam, sa-
dolshili! Vfdili fmo britkoft njegove dufhe, milo
naf je profil; pa ga nifmo ufiifhali! Sa to pride
ta nadloga nad naf.“

Tako fe vzhali veft fhe posno sbudi. Pa
nifo miflili, de jih Joshef ume; sakaj po tobnazhi
je govoril s’ njimi. Joshef, flifhijozh ta pogovor,
ie od njih oberne, ino joka. Serze fe mu od lju-

44

besni taja, bersli ko zliuti, de jim je simi. Pa
de bi svedil, ali jim je vefniza, fe fpet va-nje
oberne, ino rezhe »Simeona, kteri je bil bleso
naj neufmiljenfhi proti njemu, vprizho njih sve-
sati. Svojim flushabnikam pa rezhe, jim vrezhe
ali shakle s’ shitam nabiti, ino va-nje vfakimu
fvoj denar djati, ino jim fhe shivesha sa po po¬
ti dati. Potlej otovorijo fvoje ofle, in odrine¬
jo domu.

Doma povedo ozhetu vfe, kar fe jim je per-
merilo, .Stari ozhe pa tarnajo rekozh: „0b vfe
moje otroke me bofte perpravili. Joshefa vezli
ni, »Simeon fedi sapert; sdaj pa mi hozhete fhe
Benjamina vseti! Ne bo hodil ne s’ vami v’ Egipt.”"
Kedar vrezhe prasnijo, ino vfak fvoj denar v*
njih najde, fe vli grosno preftrafhijo.

% S. ŠScnjmtiiit gre v’ Egipt.

Med tem je shito pohajalo j ino ozhe lilijo
fpet lirnive v’ Egipt. Juda pa pravi: „Moshu,
ki ondi sapoveduje, fe ne fmemo bres fvoji-
ga naj manjfhiga brata pred ozhi perkasati.
Toraj mladenzha s’ menoj dajte. Jas iim sa-nj
porok l u

Tedaj rezhe Jakop: „Zhe je le taka, naj
bo. Pa vsemite feboj, kar rafte nar boljfhiga v’
desheli, ino nelite v’ dar moshu. Sli e toliko de¬
narjev vsemite feboj, ino pa denarje, ki fte
jih per verliu vrezh nafhli; morebiti fe je bila
kaka smota sgodila. Bog pa vligamogozhni vam
daj miloft sadobiti per moshi, de vam da nasaj
sapertiga brata ino tudi mojiga ljubiga Benjami-

45

na. Oh, jas fim pa kakor kdo, ki je ob vfe
1'voje otroke perpravljen ! 44

Joshefovi bratje dojdejo s’ Benjaminam ino
s 1  darmi frezhno v’ Egipt. Kedar Joslief sve,
de je Benjamin per njih, sapove fvojimu hi-
fhniku jim dobro obedo napraviti. Ta mosh
jih pelje v’ hifho. S h e med vratmi ga opomni¬
jo savoljo denarjev, ktere fo bili v’ vrezhah na-
fhli. Pa jim rezhe bres fkerbi biti, jim perpelje
»Simeona, poklade njih oflam, ino jim napove,
de bodo opoldne tukaj jedli. Preden je Joshef
domu prifhel, fo fvoje dari perpravili. Kedar
v 1  hifho ftopi, padejo vfi na kolena, vfak f fvo-
jim daram v 1  roki. Joshef jih prijasno posdravi,
ino rezhe: ,.8o li sdravi vafh ftari ozlie, ki

lite mi pravili od njih? fhe shive? 44  Odgovore
mu: „Sdravi fo nafh ozhe, tvoj hlapez5 fhe

shive, ino fe jim dobro godi! 44  .joshef sagleda
Benjamin, ino vprafha: „.Je li ta vafh mlaji brat?
— Bog ti daj dobro, moj lin! 44  mu rezhe, ino
urno gre is hifhe; ushalilo namrezh is ljubesni
fe mu je nad bratam. Solse ga lilijo 5 gre na fa-
mno, ino fe isjoka. O, kako lepa je refnizhna
bratovlka ljobesen!

Ko li je Joshef obras ismil, pride nasaj, fe
premaguje, ino rezhe: „.Jedi sdaj na miso dajte!
Pofadite jih po ftarofti, naj ftarfhiga od sgorej,
ino naj mlajfhiga pa od lpodej. 44  Nad tem fe
vfi savsamejo. Sdaj nolijo jed sa jedjo na miso.
Pa Benjamin dobi vliga petkrat vezh kakor uni
drugi. Jedli fo, pili, ino bili vefele volje.

46

33. Joshefova frelierna kupa.

Joshef dene fvoje brate, de bi fe od njih
poboljfhanja popolnama preprizhal, fhe na eno
terdo pofkufhnjp. Svojima bifhniku sapove:
„Napolni moshem vrezhe s’ shitam, kar ga gre
va-nje. Deni na verh silita vfakimu fvoje de¬
narje v’ vrezho; v’ mlajfhiga vrezho pa fhe mojo
freberno kupo . 44  Hifhnik ftori tako, ino drugo
jutro ko fe dan sasna, odrinejo f fvojimi ofli
proti domu. Komej fo od mefta odflili, ukaslie
Joshef hifhniku sa njimi hiteti, ino jih savoljo
kupe terdo prijeti.

Dohiti jih hifhnik, ino jim rezlie: „Kupo,
ki moj golpod pije is nje, fte ukradli! Tako
f hudim povrazhujete dobrote ? 44  Na to vli ofter-
me, in odgovore: ,,Kaj mi bi bili kaj tako hu—
diga ftorili? Umerje smed naf naj tifti, p er
kterim fe kupa najde. Pa fhe tvoji fushni naj
bomo vli drugi po verliu . 44  Ko bi mignil, vsa-
mejo vrezhe s’ oflov, in odvesujejo vlak fvojo
vrezho. Sakaj v’ tej rezili fo bili dobre vefti, ino
toraj vli ferzhni. Hifhnik preifkuje vfe vrezhe
od naj ftarjiga do naj mlajiga. Kar kupo naj¬
de v’ vrezhi Benjaminovi. Oftermeli fo vli, ino
vernili fe k 1  Joshefu, Juda od fpred. Pred-nj
na kolena popadajo vli. Joshef jim rezlie: „$akaj
fte tako naredili ? 44  Juda odgovori: „Gofpod,

kaj ti hozhemo odgovarjati! Bog je nafhel kri—
vizo nad nami; sa to fe nam taka godi. Glej,
on, ki fe je kupa nafhla per njem, ino vli mi
fmo tvoji fushni ! 44  Joshef rezlie: „Tega me Bog

47

varuj! Kupe tat bo moj fushen 5  vi drugi pojdite
k’ ozhetu per miru domu.

Juda sdaj blishe ftopi k’ Joshefu, iuo rezlie:
„Gofpod, kralju enak! profan, naj fmem rezili
befedo, tvoj hlapez! Unikrat li nam ukasal 1'eboj
perpeljati fvojiga naj mlajfhiga brata. Ozhe ga
nifo radi ispuftili, ker ga ljubijo, kakor fvoje
slavljenje. Jas faa fe jim poroka ftoril sa mladen-
zha, jas naj bom tedaj tvoj fushen, de le mla-
denezli gre s 1  brati domu. Kako neki bi mogel
bres njega k 1  ozhetu! Vfaj britkofti ne bom vidil,
ktera jih zhaka!“ Ta Judova je bila lepa.

34. JToslief fe da ffiosuati.

Joshef fe sdaj ne morenizh vezli premagova¬
ti. Rezlie Egipzhanam, ki fo okoli njega: „Poj-
dite is hifhe vli.“ Ko ni bilo nikogar ptujiga sra-
ven, ino ko je bil Joshef per bratih lam sdaj;
ispufti na glaf jok, ino rezlie: „.Joshef, vafh

brat, lim jas! §he shive moj ozhe?“ Bratje
oterpnejo od ftrahu, ino kar befedize ne mo¬
rejo pregovoriti. Vfa kriviza, ki fo jo Joshefu
ftorili, jim hodi na mifel.

Joshef pa, vef prijasen, jim rezlie: „Blishe,
le blishe do mene! Joshef iim, ki fte me bili
na Egiptovfko prodali. Pa vender nikar fe ne
bojte sa to! Vam v’ prid me je Bog pred vami
lel poflal, de fte vi lakote ino fmerti oteti. Sa
to me je knesa naredil po vli Egiptovfki desheli.
Hitite tedaj do mojiga ozheta, ino režite jim:
Joshef, vafh fm, vam fporozhi: Bog me je
gofpoda poftavil vfe Egiptovfke deshele. Doli

48

pridite k’ meni, ne mudite fe. V' naj lepfliim
kraji desliele bofte prebivali; blis mene bofte vi
ino vfe, kar imate. §>he pet let bo lakota. Hi¬
tro hodite, kmal nasaj pridite, ino mojiga ozhe-
ta feboj perpeljite.

Ino sdaj ie Joshef Benjamina fvojiga brata
oklene, ino joka, ino tudi Benjamin fe joka. Ino
vfe brate kufline, ino joka.

Otrozi! kdo tukaj ne bo P folsnimi ozhmi
v’ nebo pogledoval, ino ne porezhe s’ omezhe-
nim ferzam: „Oh, kako fi ti dober, o Bog!“

35. Ozlieta Jakopa vefelje.

Tudi kralj jesaflifhal, de fo prifhli Joshe-
fovi bratje. Kralj ino vli per dvoru fo tega ve-
feli. §voje laftne vosove je dal kralj, de fo fhli
po Joshefoviga ozheta, ino pa po njegovih bra¬
tov shene in otroke. Joshef da fhe vfakimu dvo¬
je prashnje oblazhilo, Benjaminu pa tri fto fre-
bernikov ino petero prashnje oblazhilo. liavno
toliko denarjev ino preblek je ozhetu podal,
ino verhi tega fhe defetero s’ Egiptovlkim bla-
gam otovorjenih oflov ino defetero s 1  shitam ino
shiveshem sa po poti obloshenih ofliz. Tako jih
odpravi, ino per odhodu jim rezhe: „Ne kre¬

gajte fe mi po poti savoljo nekedanjiga, vfe bodi
posabljeno!“

Stari ozhe fo jih med tem shaloftni perzha-
kovali. Kar pridejo s’ Benjaminam, ino bersh,
ko v 1  hifho Itopijo; povedo: j,Joshef, vafh lin,
fhe shivf, ino je gofpodar vfiga Egipta ! 4t  Jakop
jim pa ne verjame, dokler ni vidil kraljevih vo-

49

sov ino toliko drasili darov. Sdaj mu je, kakor
ko bi fe is hudih fanj prebudil. „Dofti mi je,“
rezhe, „de moj lin Joshef fhe shivi! Grem, vi-
dil ga bom, preden umerjeni!“

Potlej je poboshni ftarzhik k 1  Bogu molil,
ino Bog mu je govoril ponozhi v’ perkasni: „Nizh
fe ne boj! Is tvojih otrok liozhem v’ Egiptu ve¬
lik narod ftoriti, ino jih fpet nasaj perpeljati.“
Sdaj fe vsdigne na pot v 1  Egipt. Na meji Kanan-
fke deshele je fhe Jakop Bogu dar opravil. Juda
gre naprej, ozheta napovedat. Joshef fe mu na¬
proti pelje. De le ozheta sagleda, plane is kozhije,
fe jih oklene, ino fe od famiga vefelja joka. ^ta¬
ri ozhe pa rezhejo: „Rad umerjem sdaj, de te
le vidim fhe enkrat!“

Joshef v’ fvojim velizhaftvu fe ni framoval
ozheta, pred kralja jih pelje. Kralj fe je slo
vefelil, de je ozheta taziga poboshniga fina vi-
dil, ino ukashe na Egiptovfkim mu dati naj lep-
fhi deshelo, —Gefenfko. Ondi je Joshef njega
ino njegove s 1  vlim obilno prefkerbel.

Otrozi! od Joshefa fe uzliite fvoje ftarfhe
ljubiti.

S©. Jakopova in® Joshefova fmert.

Jakop je fto fedem ino fhtirdefet let doshi-
vel. Redar fe je njegova fmert perblishevala, po-
fhlje po Joshefa, fvojiga fina. Joshef pride, ino pa
tudi tvoja lirika, Eprajma ino Manafeta, k’ ftari-
mu ozhetu perpelje. Jakop, malo pred fmertjo,
fe fklone na poftelji, vsarne otrozhizha v’ nar-d-
zhje, ji kulhuje ino blagoflovi. Joshefu pa rezhe:

50

„GIej! jas umerjem, pa Bog bo per vaf, ino
vaf bo fpet perpeljal v’ deshelo vafliih ozhetov.
IShe en del vezli ko tvojim bratam dam tebi,
JSiliemfko felo.“

Na to fe Jakop fniti rezhe vlim fvojim fino-
vam, ino modi nad vlimi. Judu fhe fofebno re¬
zke: „Kraljeva paliza ne bo prefhla od Juda, ne
vojvodftvo od mlajfhev njegovih, dokler ne bo
tiftiga, ki je namenjen biti poflan, to je, sve-
lizharja. Narddje bodo upali va-nj.”

Vfim fkupej rezke: „Pokopajte me v 1  dvoj¬
ni jami na Kananfkim, kjer Abraham ino §*ara,
Isak ino Rebeka pozhivajo !“ Ko je to isrekel,
le poravna nasaj v’ pofteljo, ino umerje.

Joshef, to viditi, pade ozketu po obrasu,
joka, ino jih kufhuje, ino na Kananfkim jih
poko'p!je, kakor fo li skeleli. — Dobri otrozi
ljubijo fvoje ftarfke zelo do fmerti, ino fpolnijo
jim tudi voljo fhe po fmerti.

Joshef je fto ino defet let doshivel. Kedar
fe njegov konez perblisha, rezke fvojim bratam:
„.Jas umerjem sdaj. Pa Bog vaf bo varoval, ino
vaf v 1  deshelo perpeljal, ktero je nafhim ozhe-
tam obljubil. Tifti zhaf vsemite tudi moje ko-
fhize feboj.“ Obljubiti mu morajo to. Ino po¬
tlej je umeri, poln vere v’ boshje obljube, mir¬
no ino vefelo. Veliko, veliko fdls je bilo preli¬
tih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi
otrozi! fklenite po njegovim sgledu poboshno
shiveti, de bofte tudi vi nekedaj mirni umerli
kakor Joshef.

51

3?. Otrok Mosef v’ Mzlmatiin
jerliaEehkti.

Is Jakopovih otrok fe je fzhafama velik
narod saredil. Po njih ozhetu Jakopu, ki mu
je bilo tudi Israel ime, fe jim je reklo Israelov
narod, ino fo bili v 1  dvanajft rodov rasdeljeni.

Tifti ftari, dobri kralj na Egiptovfkim je
bil mertev. Novi kralj pa ni hotel nizh vediti
sa Joshefa. Tolikanj ptujiga naroda v’ njegovi
desheli mu pergreva. »Sklene ga tedaj satirati.
Po zeglovnizah ino na polji fo mogli hudo hudo
tlako opravljati, ino preteshke dela delati. Ino
vfe vnovizh rojene Israelfke dezhke je ukasal
fhe zelo v’ vodo pometati. Bila je tiftikrat neka
dobra,, vfa bogabojezha Israelfka mati. Le toli¬
ko salo dete je imela. Zhes vfe ga je ljubila, ino
v’ ftrahu fkrivala žele tri mefze. Pa sdaj ga nizh
vezli ne more perkrivati. Is bizhevja tedaj fple-
te jerbafzhek, ga snotraj safmoli, poloshi dete
va-nj, ino dene jerbafzhek per kraji Nila v’ lo-
zhje. Miflila fi je: Morebiti vender Bog koga po-
fhlje, de fe ufmili lepiga otroka.

Otrokova 1'eilra pa fe je od delezh uftavila,
ino gleda, kaj fe bo s’ otrokam godilo. Ino mili Bog
je,tako naklonil, de je ravno tifti zhaf kraljeva
hzhik’vodi priflila. Sagleda jerbafzhek v 1  lozhji,
ino prezej rezhe fvojih dekel eni po-nj iti. Ko
ga odpre, sagieda otroka v 1  njem. Ino glej, dete
je vekalo! Kraljevi hzheri fe fmili, ino rezhe:
„Oh, Israelfkih otrok ti bo kteri ! u

Kedar je otrokova feftra od delezh vidi la,
de je kraljeva hzlii tako prijasna, ino de fe ji

4

52

dete tako fmili; ftopi ferzlmo k' njej, ino ji re¬
zhe: „Naj grem naj, ino kako Hebrejko pokli—
zhem, de bo dete dojila . 44  Kraljeva hzlii rezhe:
„Le idi, le l u  Dekliza tezhe vfa velela domu po
mater. Matije jaderno prifhla, ino kraljeva lizhi
ji rezhe: „Vsemite tega otroka, ino redite mi
gaj vam bom she dobro plazhala . 44

Pazil je bila mati vefela, pazh je hvalila
Boga, ino f hvaleslmoftjo fvojiga otroka fpet v’
narozhje vsela! Ljubesnjiviga dezhka je is njega
sredfla. Kraljeva hzlii ga je sa fvojiga lina vsela,
ino ime Mosef  mu dala. — Tako le fkerbi do¬
brotljivi Bog tudi sa otroke.

£§. Mosef per ftmlenzi.

Kedar je Mosef she dobro odraftel, vidi nadlo¬
go Israelzov, fvojih bratov. To ga je v’ sliivo bo¬
lelo. Raji hozlie s’ sathranim ljudftvam revesh
biti, kakor f hudobneshi vfe Egiptovlke bogaftva
vshivati. V’ Boga, njega nevidniga, obrazha ozhi,
kakor de bi ga vidil, ino fe sa fvoje ftifkane
brate ferzlmo ponafha. Kralj mu je toraj po
slavljenji ftregel, ino Mosef pobegne is Egipta.
Pa Bog tega jaziga moslia ni sapuftil.

Mosef je na Madjanfko beshal. Truden ino
vel' f-hdjen fede per nekim ftudenzu. V’ tiftim
kraji je prebival bogabojezh duhoven. Jetro mu
je bilo ime, ino je imel fedem lizher. Ozhetove
ovze fo pafle, ino ravno fo zliede pergnale k’ ftu¬
denzu napajat. Mosef jim vodo sajema, ino ko¬
rita naliva. Drugi paftirji — kakor pred šaro-

53

bljenzi — hozhejo dekleta odpahati. Pa Mosef fe
sa-je potegne, ino jim ovze napoji.

Ko fo domu prifhle paftarize, povedo ozlie-
tu vfe to. Ozke rezhejo: „Sakaj nifte tega mo-
sha, ki vam je dobro ftoril, teboj perpeljale?
Poklizhite ga, de sajme s’ nami.“ Bersh ga po-
klizhejo, ino Mosef pride k’ bogabojezhimu Jetru.
Kmal fta fi bila vfliezh. Mosef mora Jetru ob¬
ljubiti, de oftane per njem, ino Jetro mu pa
tvojo hzher §>eporo da sa sheno.

39. Gorezlii genu.

Mosef je sdaj Jetrove ovze pafel. Enkrat
jih shene delezli delezh v’ pufhavo, zelo do Ho-
reba gore. Tukaj po teh famotah, kjer drusiga
ni bilo, kakor femterje kak germ, je Mosef
vezhkrat v 1  revo tvojih bratov v’ Egiptu miflil,
ino k 1  Bogu molil. Vef v’ to samifhljen sagleda
na enkrat x’  germu velik plamen. Zbudi fe, de
germ ne sgori, ino gre blishe njega. Ker ga
glaf is plamena ogovori: „Mosef, Mosef!“ Mo¬
sef rezhe: „Tu (im l"  Glaf rezke: „Jas tim Bog
tvojiga ozheta, Bog Abrahamov, Isakov ino Ja-
kopov.“ Mosef, poln fvetiga ftrahu, obras fkri¬
je, Bog pa daljej govori. „Yidil tim revo fvoji-
ga ljudftva v’ Egiptu, ino flifhal njegovo sdi-
hovanje. Refhiti jih liozhem is rok Egipzhanov,
ino jih peljati v 1  dobro proftorno deshelo, ki fe
mleko ino med po njej zedi; na Kananfko jih
popeljem. Toraj idi, ino ispelji moje ljudftvo
is Egipta.

Mosef je is pokorfhine ino is ponishnofti

54

ftoril po boshjim povelji. Vsame od Jetra flovo,
prime palizo v’ roko, ino gre v’ Egipt.

V’ pufhavi ga Aron, njegov brat, frezlia.
Mosef mu pove, po kaj ga Bog pdfblje. Toraj
grefta oba vkup v’ Egipt, ino tam fklizlieta vfe
ftarafhine Israellkiga ljudftva. Arou jim per-
poveduje vfe befede, ki jih je Bog govoril 5
Mosef dela zhudeshe f palizo. A^fe ljudftvo je
verovalo, ino Boga molilo.

SO. Boshji Zrluuleshi.

Mosef ino Aron, po ofemdefet let ftara fiv-
zhika, ftopita pred kralja sdaj, ino mu napove¬
jta boslije povelje. Rezheta mu: „Tako pravi
Gofpod:' Ispufti moje ljudftvo, de mi gre godu
obhajat v 1  pufhavi. 44  Kralj odgovori vef prevse-
ten: „Ne vem Gofpoda nobeniga, de bi mu jas
bil v 1  ftrahu. Ljudftva ne nam is desliele. 44

J^kasati tedaj, de ga je ref Bog poflal,
Utori Mosef v’ Gofpodovim imenu vezli zhude-
shev. Vergel je palizo na tla, ino. svergla fe
je v’ kazlio. Pa ne smeni fe sa to kralj 5 fhe
bolj je ljudi ftifkal ko pred. — Mosef udari f 1
palizo vprizho kralja na reko Nil. Ino vfa voda
fe svershe v’ krij ribe pomerjejo v’ njej, ino
nihzlie je ne more vezli piti. Pa kralj fe oberne,
ino mu ne gre k’ ferzu.

Na to pokrijejo po boshjim povelji mnoge
sbivali, sliabe, komarji, kobilize, vef Egipt.
Po polji, po hifhah, po f-lirambah ino zelo
po kraljevim poflopji jih je bilo vfe sliivo. —
^trafhna kuga je sliivino morila. Zherni mehurji

55

fe ispalmejo po ljudeh ino po shivini. — IStrafhno
vreme, polno tozhe ino trefka, pokonzhuje vfo
selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino.

Tako naftopi defetero liilk saporedama, ena
hujflii ko druga. Kralj pa oftane le fhe terdo-
vratenj ali pa, zhe je ravno oh zhafu ftifke ob¬
ljubil ljudftvo ispuftiti, fe bersh 1'kuja, ko ftifka
na Mosefovo profhnjo odjenja.

Pa kar je Bog fklenil, fe vender le mora
sgoditi. Kralj ne more boshjiga ljudftva refhenja
ubraniti. Kaj neki je zlilovek, de bi fe viiga-
mogozhnimu Bogu v" bran ftavil!

31. Vezherja ino odhod is Egipta.

‘ Mosef ino Aron ftopita sdaj sadnjizh pred
kralja, ino mu rezlieta: „Tako pravi Gofpod:
Opolnozhi bo umerlo vfe pervorojeno po Egiptu.
Per Israelovih otrozih pa kar pef ne bo zher-
hnil. Potlej pojdem is Egipta ino vfe ljudftvo
Israelfko s 1  menoj.“ Kralj je oftal terdovraten.

Nozh fe dela. Vfak Israelfk gofpodar mora
kakor je Bog po fvoji ozhetovi fkerbi ukasal,
jagnje saklati, ino ga fpezlii, de fe na po't po-
krepzhajo. Vfaka gofpodinja moravmeliti, de fo
imeli kruha sa po poti. Vfi na pot perpravlje-
ni, palizo v’ rokah ino zhevlje na nogah, fe-
dejo k 1  jedi. Tudi fo mogli s’ jagnjetovo ker-
vjo hifhne podboje ino naddurje sasnamovati.

Polnozhi je sdaj. Po vlili Israelfkih hifhah
je vfe veliko ino majhno okoli pezheniga jagnje¬
ta sbrano. Nihzhe ne fme is hifhe. »Sdaj fe je
boshje shuganje fpolnilo. Egiptovfki perven-

56

zi ali pervorojeni otrozi fo medi, od kraljeviga
perviga limi do perviga lino nar manjfhiga na¬
jemnika. Tudi vfa pervenfhina shivine zerka.
Vli preftrafheni puhnejo kralj ino vfe ljudftvo
is fpanja. Nesnan krik je po vlim Egiptu. Ne
liifhe ni, v ;  kteri bi ne bilo merlizha.

Kralj poklizhe fhe ponozhi Mosefa ino Aro-
na, ino jima rezhe: „Pojdite, ino odtegnite vli,
vidva ino Israelovi otrozi vli! Tudi govedino ino
drobnizo shenite feboj, ino blagoflovita me fhe,
preden grefta!“ Egipzhanje fo jih filili, de naj
hite is deshele. Israelzi fo tedaj mogli v^ na-
glizi frovo tefto sadeti, fhe preden fe je prekvafilo.
§he Joshefove kofti vsamejo, ino pa bersh
bersh gredo' vli Israelzi is Egipta.

33. Potopev Egipzlmnov.

Bog je Israelze s’ velikimi zhudeshi is Egip¬
ta ispeljal. JSheftkrat fto jesar mosh jih je bilo
bres shen in otrok. Zliuden oblak hodi pred
njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen,
ponozhi pa vef ognjen. Oblak jih je perpeljal
v 1  dolino sraven rudezhiga morja. V’ njej med
dvema gorama fo fhotore raspeli.

Sdaj fe je kralj fkefal, de je ljudftvo ispu-
ftil. „Na mige “  pravi kralj, „ino hitimo sa
njimi!“ Per tej prizhi hiti kralj f fvojo vojfko
sa njimi, ino jih dojde ob morji v’ dolini.

Nozh je she bila. Israelovi otrozi fo sdaj
od vlili krajev saperti. »Spredej je morje, po
obeh ftraneh ltermo pezhevje, sadej fovrashnik.
§trah ino trepet jih opada. Mosef jim ferze de-

57

la rekozh: „Ne bojte fe! Gofpod Bog fe bo sa
vaf vojfkoval ! u  Sdaj vsdigne fvojo roko, ino v’
Gofpodovim imenu istegne palizo nad morjem.
Kar rasgerne fe voda. Shgozh veter je dno po-
fufhil. Israelovi otrozi gredo po fredi morja —
po fuhim fkosi. Na defnizi ino levizi jim ftoji
voda ko sid.

Kralj, konjniki, vfa vojfka, vfe vfe je pla¬
nilo v’ morje sa njimi. Ali na enkrat fe is obla¬
ka udero blifki ino ftrele na Egipzhane. Kola
ino kolefa, vfe fe potare, ino morje f ftrafhnim
hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjni¬
ki ino vfa kraljeva mozh je v 1  vodi poginila.
Ne eden ni ufhel.

Tako je Bog refhil fvoje ljudftvo, ino fhtra-
fal grefhnike.

S3. Hosliji zliudeshi v’ piifliavl.

Israelovi otrozi fo bili sdaj zhes morje, ino
fo v’ pufhavi fhotorili. Ta pufhava je bila ne-
ismemo velika, vfa nerodovitna ino divja, ni¬
koder ni ne bajte ne njive. Kmal nifo imeli
kaj jefti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kod
bi le kruha dobilo sa toliko fto jesar ljudi ?
Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal;
tudi sdaj jim pomaga. Kedar sjutrej rofa sgi-
ne, glej, je vfa pufhava lepo bela ko fneg, ino
kakor 1’ flano opadena. Zelo majhne bele ser-
niza fo to bile, v 1  uftih pa kakor medena poti—
za. Israelovi otrozi, to viditi, vli ofterme, ino
savpijejo: „0 jej! kaj je neki to?“ Mosefrezhe:
„Glejte, kruh je to, kteriga vam Bog pofhlje.

58

Naberite fi ga. 44  Vfe ga nabira! Vfak ga toliko
dobi, kolikor ga potrebuje. §1’ tem kruham, ki
fo mu mana  rekli, jih je Bog vef zliaf sla¬
vil , dokler fo bili v’ pufliavi.

Dobrotljivi Bog daje tudi nam ravno tako
zhudno vfakdanji kruh is semlje, ino flehern kof-
zhek kruha dobimo le od njega.

V’ drusim kraji pufhave nifo imeli vode.
Le kapljize je ni bilo dobiti. Sheje fo fkorej po¬
ginili i  otrozi fo vekali ino vpili, shivina je mukala,
i^pet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji
udari Mosef vprizho vlili f palizo na fkalo. Stu-
denez mersle vode pervre is nje, ino vfe li she-
jo lahko ogali.

34. Napovedi boslije ino Israol/.oi
nesveftoba.

Israelzi fo prifhli po pufhavi do ^inajfke
gore. Mosef gre na goro. Na njej Bog govori
s’ njim, ino mu rezhe: „Zhes tri dni, ko bo sa-
pela trobenta, naj vfe ljudftvo obftopi goro; do
tiftih mal pa naj fe po prashnje napravi. 44  Ugo¬
dilo fe je to. Vfi fo fe fnashno oblekli, kakor
v’ dan velik ino fvet. Tretji dan pride. Jutro
napozbi. Ino glej, blifka fe, flifhi fe germeti.
Temen oblak pokriva goro'. Glafno trobenta bu-
zhi. Preftrafhi fe ljudftvo vfe. Is fhotorov jih
Mosef vfe pelje Bogu naproti. Uftavill fo fe pod
goro. V’ dimu, plamenu ino v’ potrefu je vfa
gora. Smiram glafnejfhi je pela trobenta.

Vfe tiho je sdaj, ino Bog govori. Dobro
fe flifhi glaf is oblaka: „Jas lim Gofpod, tvoj
Bog, ki lim te refhil is Egiptovfke fushnofti. Ve-

59

ruj eniga famiga Boga! — Ne imenuj po nemar¬
nim imena fvojiga Boga! — Pofvezhuj fabdto! —
§!pofhtuj ozheta ino mater, de bofh dolgo shi-
vel, ino de ti bo dobro na semlji! — Ne ubi¬
jaj ! — Ne delaj nezhiftofti! — Ne kradi! —
Ne prizhuj po krivim! — Ne sheli fvojiga bli—
shnjiga shene! — Ne sheli fvojiga blishnjiga
blaga! —

V’ ftrahu ino trepetu je ftalo ljudftvo ob
gori, ino G fvetim ftraham savpije: „Vfe bomo
ftorili, kar je rekel Gofpod.^

Napovedi boshje naf napeljujejo k' pravi po-
polnamafli ino frezhi, k’ fvetofti ino sveliz/ia-
nju.  Vfe fvoje shive dni shivimo svefto po njih.

Deliravno je to ljudftvo take ino tdlikoflme
dobrote od Boga prejelo', mu je bilo vender le
velikokrat nehvaleshno, nesaupno ino nepokor¬
no. Enkrat je Israelfko ljudftvo ulito slato tele
molilo, kakor neverniki. Velikokrat fo sanizhe-
vali Mosefa, zhe fe jim ni po volji godilo, ino
fo godernjali nad Bogam. Josve ino Kaleb ino
defet drusih mosh je fhlo naprej gledat deshele,
ktero jim je Bog dati obljubil, de bi svedili,
kako fe kaj v’ njej shivi. Ko nasaj pridejo, pove
tiftih defet mosh veliko laslii: mozhno grajajo de-
shelo, ino pravijo, de jih v’ njej drusiga ne zhaka
ko fmert. Tem lashem verjamejo Israelzi bolj ka¬
kor boshji befedi. Po vfih fhotorih fo jok sagnali,
ino fpet hozhejo nasaj v’ Egipt, ali pa v’ pufhavi
umreti. Ta greh je bil velik v’ boshjih ozheh. vShtir—
defet let fo fe mogli sato po pufhavi potikati. Vfih
fheft fto jeser mosh, kar jih je bilo is Egipta pri—
fhlo, je v' pufhavi pomerlo: le Josve ino Kaleb

60

ne. Nov sarod je podraftel. Sgoli mladi ljudje fo
bili sdaj, per fhtirdefetih letih ali fhe mlajfhi.

35. Mosefova. fmert.

Mosef je sdaj she fto ino dvajfet let doshivel.
Blishala fe je ura njegove fmerti. Tudi njemu
ni dano priti v 3  obljubljeno deshelo. Enkrat le ni
prav terdno v’ Boga saupal, kedar namrezh ni
prezej voda is fkale pertekla, ko je f’ palizo bil
na-njo udaril. Sa ta greh ga Bog ni puftil v’
obljubljeno deshelo. Nefkonzlmo fvetimu Bogu fe
ftudi nad vfakim fhe tako majhnim greham. Pred
fmertjo poklizhe Mosef fhe enkrat vfe Israelove
otroke pred fe, fe poflovi, ino jim ko umirajozh
ozhe prav k’ ferzu govori.

,.Glejte !" jim rezhe, „v’  tej pufhavi m dram
umreti, ino ne pojdem zhes reko Jordan. Vi pa
pojdete zhes-njo, ino prejeli bofte v’ laft dobro
deshelo. Oh, oftanite svefti Gofpodu, fvojimu
Bogu, kteri je toliko veliziga ino dobriga ftoril
nad vami! Ljubite Gofpoda, njegov glaf po-
flufhajte, njega fe dershite svefto, njemu bodite
pokorni."

$he to imenitno obljubo je Mosef dal ljud—
ftvu rekozh: „Glejte, preroka vam bo, kakor

mene, obudil Gofpod vafh Bog smed vafhili bra¬
tov. Njega poflufhajte, kar koli vam porezhe.
Kdor pa ne bo maral sa njegovo befedo, naj
bo potrebljen smed ljudftva."

Kako imenitna je ta obljuba, ino nad kom
fe je fpolnila, bomo flifhali posneje.

Na to poloshi Mosef po boshjim povelji na

61

Josveta roke, ino ga poftavi pred vfe ljudftvo, de
naj bo odlihmal njemu pokorno.

Ino sdaj gre Mosef, kakor mu je Bog uka-
sal, na goro Nebo.  Ondi fe mu je Bog perka-
sal, ino mu je snad nje raskasal vfo Kananfko
deshelo. „Glej jo,“ je rekel; „to je deshela, kte-
ro fim Abrahamu, Isaku ino Jakopu P  perfego
obljubil. S’ ozhmijo sdaj vidifh 5 va-njo pa ne
pojdefh. 44  Nad te deshele prelepim rasgledam
je njegova duflia veliziga vefelja vfa is febej sa-
voljo ljubiga ljudftva ga vefeli 5 sahvaliBoga, ino
pohlevno ino blago ugafne. Tako umerje po-
boshni; tako fe lozhi pravizhni od tega fveta.

3©. Israelzi gred« v’ obljubljeno
deshelo.

Zliaf fe je perblishal, de Israelfko ljudftvo
dofeshe lepo, she sdavnej obljubljeno deshelo.
Junafhko jih Josve pelje va-njo med zhudeshi
ino snamnji, ki jih je Bog delal. Jordan, reka
tekozha med pulhavo ino obljubljeno deshelo,
fe rasdeli, ino fhli fo fkos-njo f’ fuho nogo.
Jerihunfhkiga mefta sidovi fe na glaf trobent
lofujejo. Prebivavze Kananfke deshele, ki fo
bili s 1  gerdimi hudobijami mero fvojih grehov
dopolnili, je Josve s 7  bojem premagal.

Potlej je Josve deshelo rasdelil med dva-
najft Israelovih rodov. — Prav dobra je bila ta
deshela. ^tudenzi ino potoki fo napajali hribe
ino doline. Raftla je lepa pfheniza ino jezhmen,
terta je obilno rodila, jablane ino fmokve ali
fige fo bile polne fadu. Vliga dofti je bilo5 olja,

62

pafhe, medu ino vfiga. Toraj fo ji rekli deshe-
la, po kteri fe mleko ino med zedi.

Kako veleli fo bili sdaj Israelzi, ko fo po
tolizih nadlogah obljubljeno deshelo prejeli v 1  laft!
Na hribu Hebalu fo poftavili altar, ino Boga sa-
hvalili sa vfe dobroto, ki jim jih je ftoril.

Tudi nam je obljubljeno kraljeftvo, od Ka-
nanfke deshele vfe boljfhi, — nebefhko kraljeftvo.
Vfe fvoje shive dni imejte per ferzu to boshjo
obljubo, ino va-nj li persadevajte refnizlmo. On¬
di je pokoj, ondi vefelje, ondi nafh pravi dom!

39 .  Buta polioshna ino dobra finalia
v’ Israeln.

Enkrat je Bog Israelzam na Kananfkim sa-
voljo njih grehov veliko dragino poflal. On na-
mrezh samore rodovitnoft dati desheli, ali pa ji
jo vseti. Neki mosh is Betlehemfkiga mefta fe
tedaj prefeli s 1  sheno ino linovama v’ Moabfko
deshelo. Njemu je bilo ime Elimelek, njej Noe-
ma. Dolgo fo she bili v’ tej desheli. Elimelek
umerje. Defet let posneje umerjeta tudi linova,
pa oshenila fta fe bila per Moabljankah. Noema,
njuna mati, fe verne na Kananfko v’ fvojo do-
mazho deshelo. Njene linahi, ki fte bile vdovi,
Orfa ino Ruta, jo pa fpremite.

Ko fte jo she delezh fpremile, jima Noema
rezhe: „Sdaj pa 1'e vernite na materin dom! Bog
vama povemi, kar fte sa-me ino sa ranjke ftorile!“
Ino kufhnila je obe. One pa jok sashenete ino
pravite: „S’ vami greve k’ vaChim ljudem.“ Noe¬
ma rezhe: „Obernite fe, hzheri! zhimu pojdete
s’ menoj ? §»ej vama ne morem vezh nizh

63

pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnoshila.
Glejte, bogata ino oblagodarjena lim prifhla k’
vam, ubogo ino sapufheno me Bog nasaj pelje . 44
§he vezla jok fpuftite obe. Orfa le sadnjizh da
pogovoriti, vsame od talke flovo, jo kufhne,
ino fe verne. Ruta pa oftane. Noema ji rezhe:
„Glej fvakinjo, domu gre; pojdi s’ njo ! 44  Ruta
rezhe: „Mati! ne govorite mi vfaj vezli, de bi
vaf sapuftila. Kamor grefte vi, grem tudi jas, ino
kjer bodo vaf pokopali, naj sagernejo tudi me¬
ne . 44  Na to jo Noema pulti. Refnizhno ljubesen
fo imele te forodnize ali shlahtnize med teboj;
f tako ljubesnijo fe je forodovina dolslina ljubiti.

Noema ino Ruta, revne obe, pridete v 1
Betlehem. Ravno fo skeli tam. Ruta rezhe
Noemi: „Klafja grem pobirat sa shenjzi, zhe

vam je prav, kjer mi ga kak dober gofpodar
pobirati perpufti . 44  Noema rezke: „Prav, hzhi!
le fdi . 44  Ruta gre, ino lavka. Bog pa oberne, de
je lavkala ravno po Božovi njivi, mosha pofhte-
niga ino bogatiga. Ko je Bdz k 1  shenjzam pri—
lhel, jih vprafha rekozh: „Kdo je ta lavke-
fhka ? 44  Mu odgovore: „Moal)ljanka je, Noemina
linaha. Profila je, de fme sa shenjzi lavkati. Od
davi je she na njivi, ino fe ni ganila domu . 44
Bdz ji rezhe: „,Slifliifh, hzhi! le mojih de¬

kel fe dershi, ino sa njimi hodi, kamor pojdejo
shet. Sapovedal bom hlapzam, de ti nizh sliali-
ga ne ftore. Ino kedar li shejna, le pij is pofo-
de, is ktere moji ljudje pijejo . 44  Ruta odgovo¬
ri lepo ponishno: zhem saflushim dofezhi

tako miloft per vaf, jas ptujka ? 44  Bdz rezhe:
„$he vem vfe, kar fi fvoji tafhi ftorila po mo-

64

shevi fmerti. Bog ti p o verni, kar li ji dobri-
ga ftorila ! 44  Ruta rezhe : „Povrazhila dofti,

ker dofeshem miloft per vaf, defiravno me ni
naj manji vafhe dekle. 44

Ko je bila jushina, poklizlie Boz Ruto , ino
rezhe: „{jiem le pojdi, ino s 1  nami sajmi! 44  Ruta
perfede k’ shenjžam. Boz ji naloshi. Jedla, ino
fhe nekoliko sa taflio je djala na ftran. Po tem
je prezej vftala, ino do vezliera Javkala. Boz je
fhe hlapzam ukasal popufhati nalafh kaj fnopja
femtertje, de ga bres rudezhize lahko pobere.
Svezher otepe klal'je f zepzhikam, ino je per-
nefla jezhmena polovizo dobre mere fvoji taflii
domu.

Tukaj fta dva sgleda lepe zhednofti. Bogati
Boz je tak ufmiljen ino dobrotljiv ; revna Ruta
pa tako pridna, flufhljiva, pametna ino hvale-
shna. To je Bo'zu nad bogabojezho ino dobro
vdovo tako selo dopadlo, de jo, ako ravno je
uboga, vsame. Ko pred dober mosh, li je nam-
rezh Boz miflil: Naj boljfhi dota je zhednoft.
Ino pazh ref je to; kjer zhednoft prebiva, ondi
je frezlia, ondi gre vfe lepo od rok. Tako je
bila tudi Noema fhe v 1  fvoji ftarofti ovefeljena.
Bog ne sapufti poboshnih.

38. Melitova hmlolma fuiova ino lil-
kasaov dobri liig.

Israelzi fo imeli tudi kraj sa ozhitno flushbo
boshjo. She v’ pufhavi je bil Mosef po boshjim
povelji sa-njo napravil lep fhotor, ino va-nj djal
s 1  slatam obdelano fkrinjo savese, kteri fo bile

65

hranjene tabli sapoved boshjih, ki fo tako rekozh
saveso delale med Rogam ino Israeki. V’ ta
fhotor fo imeli navado fe fniti, kedar koli fo
Boga pofebno zhaftili, ino mu darovali; toraj
mu jhidniza  pravimo.

Bila je sdaj fnidniza v’ l^iluntu, ino per njej
je imel veliki duhoven Heli fvoj dom. Vfi go-
fpodarji v’ desheli fo tj e nolili pervino fvojih
zlied ino defetino fvojih perdelkov, jih darovali
Gofpod Bogu, ino obhajali darine.

Heli je imel dva linova, Opnja ino Pinesa.
Bila fta hudobna ino fpridena. Ni jima bilo mar
ne sa Boga , ne sa ljudi. Kedar ljudje pridejo
v' S Hunt , ino fe fnidejo na darino; per tej pri—
zhi fta sraven F fvojimi vilizami, ino kradeta
mefo is lonzov, fhe preden je kuhano. Pa fhe
druge hudobe lia pozhenjala na fkrivnim. Heli,
njun ozlie, ji je fizer fvaril savoljo tega; pa ni
jima mar sa ozhetovo fvarjenje, ino linji ftrali
jima dati je bil ftarzhik vfe premehak.

Tiftikrai fta bila perpeljala dva poboshna
sakonfka, Elkan ino Ana, fvojiga finzhika, kteri-
ga fta li bila od Boga fprofda, k’ velikima
duhovnu Helitu, de bi bil vfe fvoje shive dni
Gofpodu pofvezhen, ino bi mu per fnidnizi ftre-
gel. ^inu je bilo $amuel  ime. Prav poboshen
dezhek je bil, na vfako pokoren, ino vel’ v' Bo¬
gu sbran, ko je ftregel per altarji. Od Helitovih
hudobnih linov fe ni dal sapeljati. Sa to je bil
pa tudi Bogu ino ljudem prijeten.

v^amuel lpi enkrat v’ fnidnizi, ki je fkrinja
savese v njej ftala. Pred fkrinjo je gorel slat
fvezhnik f' fedmemi luzlimi. Heli je prezej sra-

5

66

ven njega neki drugej fpal. Kar Bog Samuela
sak li zli e: ,,Samuel, čjŠamuel l u  Samuel je menil,
de ga Heli ldizhe. Vftane gre k 1  Helitu, in o
rezke: Tu lim! ldizali fte me.“ Heli odgovo¬
ri: „Nilim'te klizalnej le idi, ino safpi. w  Ravno
tiki glaf ga vdrugizh klizlie. Samuel fpet v lia¬
ne, gre k' Helitu, ino dobi ravno tak odgovor.
Tako fe je vtretjizh sgodilo. Tedaj ga je Heli
poduzhil: „Zhe fhe enkrat flifhilTi klizati,

rezi: „Gofpod! govori, tvoj flushahnik poflu-
fha.“ Samuel gre, ino fpet leske. Ino ref, fhe
enkrat ldizhe Glaf: »Samuel, Samuel \ u  Samuel
rezke, kakor ga je Heli uzhil, namrezh: „Go-
fpod! govori, tvoj flushahnik pofIufha.“ Gofpod
Bog tedaj rezke: „Prifhel je dan, de Melita

ino njegova linova fktrafam. Vedil je Heli,
kako neframno fe linova vedeta, pa ji ni ftra-
koval. u

Heli rezke sjutrej ^amuelu: „Kaj je Gofpod
Bog f’ teboj govoril? Nizk mi ne samolzki!“
►Samuel, deiiravno teskko, mu vfe na ravnoft
pove.

Otrozi! od vSamuela fe uzhite pokorfkine,
ino ravno tako voljni flufhajte fvoje ftarfhe,
uzkenike ino prednike! Njih glaf vam bodi glaf
boshji! Bodite pa tudi po Samuelovo odkritoferzh-
ni vfelej, kedar vaf kaj poprafhajo ftarfhi.

Kmal fe je fpolnilo, kar je Bog rasodel
Samuelu. Skrinja savese je prifhla fovrashniku
v 7  roke, ino v’ vojfki fta bila oba. Helitova lino¬
va pobita. Heli, flifhati to nefrezho, snak pade
f’ ftola, li ulomi otilnik, ino umerje.

67

$trafhno kasnuje Bog nad otrozi nepokor-
fhino, ino nad ftarihi preveliko mehkoto. Oftu-
dnoft v 1  Gofpodovih ozheli je oboje.

39. David

Pervi kralj Israeloviga naroda je bil §>avl,
lepe ino zhedne poftave, zelo glavo vezlii od
vlili rojakov. — vS ;  perviga je bil zel vojlhak
ino pa vef dober; pa kraljeva zhaft ga je pre-
vsetniga, ino frezlia per vojfki ropnika ftorila.
Ker ni maral sa boshje sapovedi, ga je Bog sa-
vergel, ino je nekoga isvolil, kteri je bil bolji
od t Savla. David je bil ta, Isajev naj mlajliii
lin, Betlehemljaii, prav lep mladenezh. Ravno
ovze je pafel, kedar je Sani n el na dom njegoviga
ozheta prilbel poflan od Boga. Na pafho mora¬
jo po-nj iti. Tedaj vsa me ^amuel rog ali pii-
lliiza s 1  oljeni, ino v’ fredi njegovih bratov ga je
kralja pomasal. Odlihmal je Duh bosliji folebno
v’ njem prebival.

Bog posna tudi paftirzhika fhe tako ubosi-
ga v’ hdfti; ljubi ga, zbe je nedolshen. Ino ravno
tak je bil David. Na pafhi per ovzali sgoli
lam je ferze ino mifli povsigoval k’ Bogu; je
premifhljeval lepe dela boshje, nebo ino seinljo,
iolnze, luno ino svesde, roshe ino ladje, kako
lepo je vle fkupej. To je njegovo notranje
ginilo, de je ozlii ino roke nakviihko povsdignil,
ino Boga molil. K’ zhafti bosliji je vlefkosi
prepeval lepe pefmi, ki jih je fam sldshil, ino
je per petji na liarpo brenkal.

Ker je snal tako lepo peti, ino brenkati na

5  *

68

liarpo, ga je kralj na fvoj dvor p okli zal. Ve-
felje je kralju ( Savln delalo to petje ino bren¬
kanje; prevedrilo ga je, kedar fo fe ga kalne
mifli lotile.- Sa to ga je rad imel fjiavl, fhe
raji pa kraljev lin Jonata.  Ta je fofebno lju¬
bil Davida poboshniga, ino saveso fta ftorilo,
de fe bofta ljubila vfe fvoje sbive dni.

40. Goljat velikan.

David pride enkrat, ko je bil flie zelo mlad,
v* Israelfki ftan. Prezej uno ftran doline fo bili
Filifhzhani fovrashniki ino njih ftan. Tedaj pri¬
de is Filifhzhanfkiga ftana grosoviten velikan,
Goljat po imenu. Vezli ko fheft komolzov ve¬
lik je bil. — Ihafhnim oroshjem fe uftavi,
sabavlja, fe kofhati, ino vpije na Israelze rekozh:
„Dajte mi koga! Kdo je, de li upa s' menoj fe
pofkufiti ?“ Le vid iti ga, ali pa flifhati, prepa¬
de slie ftrah Israelze.- Ko David Filifhzhana fe
tolikanj uftiti flifhi, rezke: „Kdo je ta, de fe
predersne boslije ljudftvo tako safmehovati ? Jas
grem, ino fe fkulim s’ njim . 44  Kralj, to govor¬
jenje flifhati, ga oblezhe v' fvoje laftno oroshje,
mu dene na glavo fvoj bronzheni grebenak, ga
opne s’ lahnim oklepam, ino s’ la It n im mezhem
opafhe. David pofkufha iti; pa ne ve fe nizh
prav kam djati, ino rezke: „Ne morem ne tak
hoditi . 44  Vfe je fpet flekel, prijel paliirfko pa-
lizo, sbral li pet gladkih kamnizhkov is vode,
vsel frazho, ino tak gre velikanu naproti. Fi-
lifhzhan ga saframuje rekozh: „Sim mar pef,

de pridefh f’ palizo nad-me? Pa le pridi ! 44  Da-

69

vid odgovori: „Ti f fulizo, s 1  mezhem ino fhki-
tam pridefli nad-me; jas pa grem nad-te v" ime¬
nu Boga, ki fi ga ti opoiiafhal." Tedaj le vsdi-
gne velikan nad Davida. David mu hiti napro¬
ti, feshe urno v’ tvorbo, vsame is nje kamen,
ino ga f’ frazho sadega v’ Filifhzhana. V 1  zlielo
na ravnoft mu ga je safadil. Velikan fe sverne na
ob ras; David pa mu mezh isdere, ino glavo od¬
teka. vitrah pobije vfo Filifhzhanfko vojfko,
ino ulili fo jo.

Vidite, kaj vfe samdre Bog; tudi f flabimi
ljudmi smaga naj mozhnejfhiga. V 1  Gofpodovim
imenu je ftoril to David, ino žepne prevsetni
velikan.

Pofdimal David vezh ni imel dobriga ozlie-
fa od $avla; nevofhljiv mu je kralj bil savoljo
zliafti, ki fo jo njegovima vojaflitvu peli po de-
sheli. Preganjal ga je, kar ga je mogel.

Jonata, kraljev lin, je vezhkrat sa Davida
profil; pa nizh ni pomagalo. Savi mu povfod
po shivljenji ftreshe. David li nikjer shivljenja
ni fveft, ino sbeshi v 1  pufhavo. Po temni hofti
je hodil. IS 7  fmertnimi nevarnoftmi je bil sa-
preshen od vfih ftrani. Komu bi v’ takim ne
upadlo ferze? I j  e Davidu ne upade; sakaj v’
Boga je saupal, ino tako le prepeval:

„Kdor v’ savetji Narvifh'ga prebiva,

Kdor pod flemenant Vfigamogozhga nozhi;

Moje perbeshaljfhc ti, rezhe Bogu, ino tabor

(i moj !

Moj Bog li, v’ tebe saupam.

Penite me pokrivajo Tvoje,

V ef tim pod perjem Tvojim saveten ;

70

Tvoja svefl ob a m' je bramba in fhkit.

Ne bojim le ponpzhniga ftraha,

Ne pfhize podnevi fhvigajdzhe ,

Ne kuge, ki hodi o mraku,

Ne file, ki opoldne hlafla,

Gledat’ dafh mi svelizlianje Tvoje.

Saupanje v’ Boga ga flori ferzbniga ino
mirniga, kdor je pobdshen, pridejo naj tudi fhe
take nevarnofti.

Velikokrat l)i bil David lahko fhkodoval
^avlu, fvojimu fovrashniku. Pa kar ftvarize
mu shaliga ne fton’, ino zliafti nad »Savlam kra¬
lja od Boga poftavljeuiga, s'  Gofpodovim oljem
poinasaniga, nad kterim fe ne fme nihzhe pre-
grefliiti.

v^avl je sadnjizli v 1  nefrezhni vojfki ftra-
fhen konez vsel, ino ljudftvo je Davida kralja
is volilo.

18 . l$avM ?  pokosim! kralj.

V’ Jerusalemfkim meftu li je David kraljevi
fedesb isbral. Dober kralj je bil. Serze je imel
polno Ijubesni ino pokorfbine do Boga, ino li je
tudi na vfo mozli persadeval fvoje ljudfto boga-
bojezhe ino frezhno ftoriti. Navdati je skelel
Israelze f poboshnimi obzhutljeji ino P pravim
fvetim ftraham. Toraj ftori sa obzlijo ali ozhitno
flushbo boshjo, kar mu je v 1  mbzlii.

Kmal sraven Jerusalemfkiga mefta je bil
lep hrib, lepava, tako rekozh, žele deshele. Na
njem je David fkrinji savese breliek 1’hotor po-

71

ftavil. Va-nj fo s’ veliko zhaftjo fkriajo savese
prenefli. Raslega fe glaf pefem, trobent ino
bobnov, — neisrezlieno vefelje je bilo.

Ker je bil David takollien, ino kakor fve-
to pifmo pravi, mosh po volji boshji;  mu je
pa tudi Gofpodov duh marfikaj priliodnjiga ras-
odel. V’ prihodnje zhafe je na tanko v idil, ino
govoril prerokbe imenitne tudi fhe sa naf. Bog
mu je veliko obljubo ftoril, de bo is njegoviga
rodu prifhel vezjbni kralj, kteriga kraljeftvo ne
bo imelo konza. Tako je she David vidil v’
duhu boshjiga odrefhenika vefoljniga fveta, ino
je njegovo velizliaftvo v’ pefmib prepeval.

Nam vlim je to vezimo kraljeftvo name¬
njeno 5 nebefkko kraljeftvo je, po njem moramo
hrepeneti.

4®. galoni««, kralj.

^alomon je bil Davidov fin. Na fmertni
poftelji fo ga oblagoflovfli poboslmi ozlie, ino
ga ferzlmo opominjali, de naj voljno fiiishi Go-
fpodu. Ko je Salomon kraljevati perzhel, je
Doga is ferza ljubil. Gofpod fe mu tedaj ponozln
v 1  fanjah perkashe, ino mu rezke: ,,Proli, kar

hozliefh, dal ti bom.“ »Salomon ni profil ne
bogaftva, ne zliafti, ampak modrofti ino imenit-
nofti, to je, praviga fposnanja fvojili dolshnofti,
de bi prav vladal fvoje ljudftvo, ga sveftiga
obranil Bogu, ino ofrezliil.

Bogu je bila prav vfhezh ta proflmja. Rezke
mu: „Ker to profifh; glej, tako modroft ino
tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni

72

bilo, ino ga ne bo. Pa dal ti bom tudi, zhefar
niti profil, bogaftvo, zhaft, flavo ino dolgo
slavljenje.

Modroft ino zhednoft fte bres mere boljifhi
ko blago. Modrolti ino zbednofti profimo vfak
dan Boga, ino vfe drugo nam bo pervergel.

Zbafiito je bilo Salomonovo kraljevanje,
pravizhne njegove fodbe, ino frezhne njegove
dela. Nad njegovo modroftjo, nad njegovim ve-
lizhaftvam l'o fe posemeljfki kralji ino knesi zbu¬
dili. Vidil le je blagoflov boshji nad njim.

»Salomon je Bogu v 1  Jerusalemu tudi sidal
tifti veliki ino lepi tempelj, ki fo mu ga bili sbe
ranjki ozhe daviti ukasali, ino mu sa-nj nabrali
veliko slata ino frebra. Vfe ftene fo bile f’
zedrovim lefam obdjane, ino s 1  slatini roshizami
ino drevefi opifane. Altar, vfib defet fv.ezhni-
kov po obeh ftraneh, vfa pofoda ino vfe kadil-
nize fo bile is famozhiftiga slata. Zelo sbeblji
fo bili slati. Tla fo bile s 1  slatam vloshene,
ino vrata s’ slatam prevlezhene. Tako lepiga
tempeljna fbe ni bilo na fvetu.

V’ ta tempelj fo fe Israelzi f-hajali, zbaftit
ozhitno ediniga Boga. Mi ga moramo v’ zer-
kvah moliti.

Pa kakor lepe perve, tako sbaloftne fo bile
poflednje leta »Salomonoviga kraljevanja. Oh,
padel je v’ velike pregrehe, ino fhe zelo v 1  ma¬
likovanje! Miloft boshja ga sapufti. Odlihmal fe
»Salomonovo velizhaftvo satemnuje. Puntje ino
premetje mu žele deshele odkrufhijo. Roboamu,
njegovimu finu ino kraljeftva naftopniku, je ufto-
pilo defet rodov Israeifkiga ljudftva, ino fo no-

73

vo kraljeftvo poftavili, Israelfko  po imenu.
Unimu pa fo rekli kraljeftvo Judovo  ali Ju-
dovfko , ino je bilo veliko manjfhi. Veliko mefto
Judovlkiga kraljeftva je bil Jerusalem; Sama¬
rija pa Israelfkiga.

Hude vojfke fte te kraljeftvi fkorej vedno
imele med feboj. Kralji, naj bodo Judovfki ali
Israelfki, zhe fe jih nekaj dobrih odbere, fo bili
hudobni vfi od kraja. Ljudftvo je leslo v’ ne-
vednoft, v’ grehe ino hudobije. Smiram je
manj praviga zhefhenja boshjiga. Obzhja ali
ljudfka frezlia je sginila. S a greharn pervre nad¬
loga kakor per pofamesnih ljudeh, tako per
želim ljudftvu.

Poboljfhat ljudftvo ino kralje je Bog od
zhafa do zhafa pofhiljal bogabojezhe fvete mo-
she, kterim fe je reklo preroki.  Ti fo vredni,
de fhe s daj pofebno va-nje oziri obernemo. Bog
fe je po njih zhaftitiga rasodeval, ino fofebno
s’ njih prerokovanjem fprizhal, de vfe ve, de
tudi prihodne rezili vidi.

43. Elija prerok.

Aliab je bil nar huji Israelfki kralj. Nobe¬
den drug ni ftoril toliko hudiga v’ Boga. Maliku
Balu, isresani podobi, je zelo altarje delal,
ino ljudftvo v’ malikovanje sapeljeval.

Prerok Elija tedaj ftopi pred kralja, ino mu
rezhe: -j,Kakor sliivi Gofpod Israelfki Bog, pred
kterim ftojim, ne bo ne deshja, ne rofete leta,
dokler jas ne porezhem.“ Aliab le sa to nizh
ne smeni, fhe le po shivljenji ftreshe Eliju fkri-

74

vej. Toraj rezlie Bog Eliju: „Idi od tod, ino
perkrij fe per potoku Karitu. Pij is potoka ;
shiviti te lim sli e orlam ukasaL" Elija bersli
gre, iuo je prebival v' famoti per potoku. Pil
je vodo is potoka, ino orli mu nolijo sjutrej ino
svezher kruha iuo mefa. Bog prefkerbi vfelej
fvoje riushabnike.

Pa fzhafama je tudi ta potok ufahnil, ker
po vli desheli ni bilo deshja. Elija fedi ondi,
ino nima kaj piti. Bog mu pa fpet pomaga is
lile. „Vsdigni le," mu je djal, „ino idi v' >Sa-
repto na »Sidonfko ; vdovi te bom rekel ondi
shiviti." Elija gre. Pred mednimi vrati jo naj¬
de, ko je ravno dreva pobirala, Rezlie ji: „Pil
bi rad; pernefi mi, pernefi vode v 7  korzu."
Vdova je prav voljna ino poftreslma. Ko bi mi¬
gnil, mu gre po vode. Prerok savpije fhe sa
njo: „Profim, tudi kak grishljej kruha mi per-

neli! 44  Odgovori: j,Kakor sliivi Gofpod, tvoj

Bog, de ga nimam kar fkorjize. Le pefluzo
moke imam fhe v’ predalu ino bitvizo olja v?
verzhi. Glej, ravno fkleftkov nabiram, de fpe-
zhem fhe to bitev sa-fe ino sa linu. >She to
bova pojedla , preden umerjeva.“ Gotovo fo ji
folse igrale v’ ozheh, kedar je to rekla. Elija
ji rezlie: „Le nikar ne fkerbi toliko sa prihodni
zhaf! Idi, ino fpezi is pefti moke kak grishljej
kruha." Opekla ga je. Jedel je Elija, vdova
ino njen lin, f’ kakofhnim hvaleshnim vefeljem,
fe ve. Od tiftiga zhafa ne smanka ne moke v’
predalu, ne olja v’ verzhi. Kako je Bog ven-
der mogozhen!

Tri leta ino fheft mefzov je she bilo, kar

75

ni le kapljize deslija kanilo na semljo. vStudenzi
ufahnejo, polje je enako pufhavi, vfa desliela
skaluje. Toliko rev le perzline, zhe Bog ljudem
fvojih dobrot le eno okrati!

Israelzam fe sdaj ozki odpirajo, ino fpet
miflijo v 1  Boga. Bog pofhlje tedaj Elija fpet v 1
deshelo. Prerok ftopi pred kralja, ino mu re-
zhe: „Pofklji, ino na hrib Karmel mi fpravi vfe
Israelze, pa tudi unih fhtirifto ino petdefet Ba-
lovih prerokov. w  Aliab je Boril tako. Elija re¬
zke sbranimu ljudftvu: „I)ajte sdaj dva junza,

Balovi preroki naj li eniga isberejo, raskolijo,
ino denejo na germado, pa ognja ne pod-njo;
jas pa bom uniga vsel, ino ravno tako Boril.
Potlej naj oni v’ 1’vojiga Bbga klizkejo, de jim
dar s’ ognjem fpod neba poshgi; jas pa bom
fvojiga Boga tega profil. Kteri Bog le s 1  ognjem
oglati, bodi fi moj ali vatli: njega zhaftite vli
praviga Boga. a  Vfe ljudftvo je savpilo: „To

je prav, to !“

Naj pervizk vsamejo Balovi preroki junza,
ga sakoljejo, ino klizkejo od jutra do poldne ne-
prenekama: „Bal, ufliflii naf!“ Ino kolena upo-
gujejo, ter fkazhejo okoli altarja med vpitjem. Pa
ni ga odgovora. Opoldne klizkejo flie glafneje,
ino tako zelo do vezkera. Pa ni ga odgovora,
ne uflifkanja.

' Svezher poklizke Elija ljudftvo k’ febi. Vsa-
me dvanajft kamnov po fktevilu dvanajft Israel-
ikili rodov, ino popravi poderti boskji altar.
Okoli altarja naredi fkirok, globok graben. Po¬
tlej sloslii dreva na altar, rasfeka junza, ino
ga dene na dreva. Po tem rezke: Pernelite

76

fhtiri zhebre vode, ioo polijte dar ino germado!“
,Store trikrat tako, ioo voda fe ozeja ob altarji,
ter naftdpi do verha po grabnu.

Sdaj ftopi Elija pred altar, ino je molil:
„Gofpod, 'Abrahamov, Isakov ino Jakopov Bog,
uflifhi me, ino pokashi dani', de li ti Bog po
Israelf kim.“ Kar ogenj fe je s ;  neba uderl, ino
po vshil je darilo, dreva ino kam nje, ino pa tu¬
di vodo polishe po grabnu. Ljudftvo, to viditi,
popada na obras, ino krizhalo je: Elijev Go-
fpod je pravi Bog l u  —Elija rezke kralju: „Hiti
domu, velik desk ftifhim perfhumeti. w  On lam
je fkel na verh hriba, poklekne, ino je molil.
Tu fe je vidilo, koliko premore molitev pra-
vizkniga. $he preden fi je kdo fveft, fe vsdigne
vikar, nebo fe satemm, ino velik desk je pov-
fod, kteriga fo Israelzi ske tako dolgo zkafa
profili. Takrat fe je prav vidilo, kaka dobrota
boshja je vlashen desk.

44. Elisej.

Elija je Bog ob viharji s’ semlje vsel. V'
ognjenim vosu s’ ognjenimi konji fe je peljal
proti nebu. Njegov naftopnik je bil Elisej. Tudi
on je velike ino zhudne rezki delal.

Naman, $irfkiga kralja veliki vojvoda, je
bil bogat, ino v 1  veliki z k alti; pa je bil gobov.
Gobe fo fhe veliko gerflii bolesen ' kakor kose.
Per njem je Israelfko dekle flushilo. Ta rezke
eniga dne Namanovi skeni: „Oh, naj bi bili nafh
Gofpod per preroku v’ Samarii, gotovo bi jim

77

gobe odpravil! Kedar Naman to sve, fe pelje
do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino fre-
bra feboj. Ko fe ta imenitni gofpod pred Eli-
sejevo hifho perpelje, mu prerok porozhi po
fvojim flushabniku: „Idi, ino operi fe fedemkrat
v 1  Jordanu, potlej bofli ozhifhen od gob. 44  Na¬
man, vef prevseten, je bil nevoljen, de ni pre¬
rok fam is hifhe k’ njem prifhel, ino rezhe:
„Zhimu bi fe neki mogel ravno v’ Jordanu umi¬
vati? Kaj nifo nafhe f irfke vode boljfhi? 44  Pa
njegov flushabnik ga tolashi, de naj fe le po
prerokovih befedah v 1  Jordanu umije. 44  Umil fe
je, ino gobe fo minile. Kar vernil k’ preroku
fe je s’ fvojo drufhino, gre k’ njemu v’ hi¬
fho , ino mu ponudi drasih daril, slata, frebra
ino lepih oblazini. Elisej pa rezhe; „Kakor slri-
vi Bog, vprizho kteriga ftojim, kar trohe ne
vsamem. Le s’ Bogam idi ! 44  Ino ref zelo nizh ni
vsel. flushabnik boshji namrezh ne fme biti
dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako
fo dobri, lahko kaj dobriga ftore. Tifta dekliza
je pokasala pot po kteri je ta imenitni gofpod
dobil sdravje ino vero v’ Boga.

Gijezi, Elisejev flushabnik, pa ni bil tako
zhift od dobizhkasheljnofti, kakor je bil prerok.
Kedar Naman odide, leti Gijezi sa njim, ino
mu rezhe: „Moj gofpod me pofhlje, ino vam

1 porozhi, de bi mu dali en talent frebra ino
pa dve prashnje prebleki sa dva prerolhka mla-
denzha. 44  Naman mu da dva talenta ino prebleki.
Gijezi pride domu, pa je vfe fkril pred prero-
kam. Potlej gre k’ fvojimu gofpodu, zhe ga bo
treba. Elisej ga vprafha: „Gijezi, od kod pri-

78

defli? 44  Gijezi odgovori: „^>ej fe flie is hifhe

nifim ganil. 44  Elisej pa rezke: „Menifh, de

me ni bilo sraven v’ duhu, ko je mosli is vosa
ftopil, ino ti prifhel naproti? Je bilo sdaj zliaf
Irebro ino oblazhila jemati? Namanove gobe fe
te prijemajo, ino oftale ti bodo vef zliaf. 44  Gijezi
je bil bersh vef gobov.

Terdo fvarilo je to vlim, kteri fo po njego¬
vo lilinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni.

Ob tem zliafu je tudi prerok Jona shivel.
Bog mu ukaslie v’ veliko mefto Ninive iti, ondi
ljudi uzliiti, ino k 7  pokori opominjati. Pa Jona
fe boji tje iti, ker io bili Ninivljani neisrezheno
hudobni. Umakniti fe hozhe Bogu, dobi aj-
dovfko barko, plazha vosnino, ftopi va-njo, ino
jo mifli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu
ubeshati ? Nej naf Bog povfod vidi, fej povfod
sa naf ve!

Bog obudi hud vihar, ino ftrafhno vreme
fe vsdigne na morji. Barka je v’ nevarnofti iti
na kofze, ino brodniki sgube she vfe upanje fe
refhiti. Vfe je molilo, vlak je klizal na pomozh
fvojiga Boga. Jona je vef preftrafhen, pa li ven-
der ne upa moliti, ker je imel nepokojno veft. Nar
na dno je fhel v 1  barko, ino fe lili /pati. Never¬
ni brodniki fo li mil’lili , de bi med njimi ute¬
gnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali ldfajo,
de bi svedili, kdo jim je kriv te nelVezhe.
Predersno je bilo to 5 pa Bog je tako ober-
nil, deje Jona sadelo. Jona pove brodnikam fvo-

79

jo pregreho, ino jim rezhe: „Primite, ino ver¬
ske me v’ morje, ino pokojno bo morje l u  Ver-
shejo ga tedaj is barke v’morje, ino ko bi s’ ozlimi
trenil, je utihnilo.

Bog je obernil, de je prifhla velika morfka
riba. Posherla je Jona, ino fhla s’ njim v’ glo-
bozhrno morja. Pa Bog ga je v’ ribnim trebu¬
hu ohranil per shivljenji. Sdaj je molil, ter k’
Bogu sa refhenje sdihoval. Bog ga je uflifhal.
Tretji dan ga da riba fpet shiviga is 1'ebe na
fuho. Tako ve Bog krotiti , pa tako ve fpet
refhiti.

Sdaj je Jona Bogu pokoren, ino per tej
prizhi ga:e v’ Ninive. Ninive fo bile veliko me-
lto Alirfkiga kraljeftva. Bile Ib veliko flovezhe
mefto, tri dni hoda je imelo v 1  okrogljeji. Jona
gre dan hoda po meftu, ino je vpil: ,,>She fhtir-
defet dni, ino Niniv bo konez !“ Ninivljani fo
v ;  Boga verovali, ino jeli pokoro delati; kralj
ino vfi prebivavzi fo fe poboljfhali. Vfe je pro-
lilo odpufhenja. Ino Bog, kteri je vfelej per-
pravljen odpiiftiti, fe jih je ufmilil, ino jim je
persanefel.

Jona gre is mefta, ino fe ufede v’ fenzo pod
klbfhzhevino, de bi vidil, kakofhna bo s’ me-
ftam. Kedar vidi, de fe meftu le nizh ne sgodi,
ga je nevolja obfhla. Vel’ hud je, toshi Bogu,
hm slieli umreti. Ta je bila od preroka selo na-
pazhna. Pa Bog ga je milo pofvaril. Drugi dan,
predenje sarja napozhila, je dal Bog zherva v’
kloflizhevino. iSpodjedel jo je, ino fe ufuflii. Ke¬
dar fe folnze raslije, shge Jona selo v’ glavo.
Jona (i sdaj vnovizh vofhi finert. Bog mu rezhe:

80

„Tebi je toliko slial sa klofhzhevino, ki je nifi
ne fadil ne redil; ino meni bi fe pa Ninive ne
fmilile, ki je v’ njih nad fto ino dvajlet jeser
ljudi, kteri fo le sdaj poboljlhali! 44  Oh, de bi
bili pazil vli ljudje po boshje tazih ljubesnjivih
mifel!

46, Tobija v* Aiirfkt fuslinofti.

Vfi fhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov
nifo kaj sdali per Israelzih. Israelzi fo bili smi-
raj rasujsdanifhi, Bogu smiram nepokornifhi.
Sadnjizh jih je boslija fhiba sadela. »Salmanafar,
A!irfki kralj, je prifhel f’ ftrafhno vojfko vVIsra-
elfko kraljeftvo, je ushugal »Samarijo, njegovo
veliko mefto, ino vfe Israelze v’ fushnoft gnal na
Afirfko. Ondi fo mogli dolgo biti, ino veliko
preftati. Velikokrat nimajo ne grishljeja kruha,
de bi li lakoto potolashili, ne oblazhila, de bi
fe pofhteno oblekli. Veliko fo jih pomorili, ino
njih trupla zhes meftni sid pometali, de fo jih
ropne ptize ino divje sveri 1'nedle.

Ta zhaf fe je fofebno lepo rasodevala do-
brodelnoft pobosliniga Tobija v’ Ninivah. Vjete
Israelze, 1'voje brate po veri, je obifkoval, jih
opominjal ino tolashil, ino jim od fvojiga premo-
shenja delil. Shivil je lazhne, oblazini nage, ino
pokopoval mertve. Kedar je flifhal, de kak ubit
Israeliz na kazim kraji leslu', pulti kofilo, gre
po truplo, ino ga pernefe na fvoj dom, de ga je
ponozhi pokopal.

,S' tem fe je kralju tako selo sameril, de
mu je vfe premoshenje pobral, ino fhe po shi-

81

vlenji ftregel. Tobija je tedaj mogel ubog pobe¬
gniti, ino s’ slieno ino linam le perkrivati per
dobrih ljudeh. Pa Bog ga ni sapuftil. Pet ino
fhtirideiet dni po tem je bil kralj umorjen. To¬
bija pride fpet domu, ino prejme vfe fvoje pre-
moshenje.

Pa flie potlej je po boshji volji nadloga fku-
fhala tega poboshniga mosha. Enkrat je prifhel
od pokopovanja vef truden domu. Pod fteno je
legel, ino safpi. Gorek laftovjek is laftoviga gnje-
sda mu je v 1  ozlii perletel, ino oflepi. Tudi to je
Tobija poterpeshljivo preterpel, ino fe v 1  boshjo
voljo vdal.

Ana, njegova shena, ga je o preji shivila.
Enkrat je sa predfhino dobila koslizhka, ino ga
je domu pernefla. Slepi Tbija ga flifhi meke¬
tati. Vedil je, de perprefti toliko ni mogla. To-
raj ji rezhe: „Pa ne, ko bi bil ukraden? Zhe

ni nafh, nasaj mu ga bersh dajte, zhigar je.
Sakaj tatvine ne fmemo imeti, flie dotakniti fe
je ne . 44  Vidite, kako tanko veft je imel! Te
befede fo Ano grosno sbbdle; smerjala ga, ino
veliko mu jih je ozhitala. Tobija je poterpel
molzhe to ragljanje, je natihama jokal, ino k’
Bogu sdihoval.

Tobija je sdaj menil, de bo kmal umeri.
Tedaj poklizlie fvojiga lina, ino mu rezke:

„Šin! fpofhtuj fvojo mater, dokler shive,
ino pomni, koliko jfo savoljo tebe preftali. Ke-
dar ti umerjejo, jih sraven mene pokoplji . 44

„Boga imej pred ozbrni vfe fvoje shive dni.
de ne bol h nikoli v 1  kak greh pervolil, ali kaj
taziga ftoril, kar bi bilo soper boshje sapovedi . 44

6

82

„Vbogajme dajaj od fvojiga premošhenja.
Zhe imafh veliko, daj veliko ; zli e imafh malo,
daj tudi malo is dobriga ferza. Nizli ne maraj,
moj fin! uboshno fizer shivimo; pa veliko do¬
briga bomo ven d er le imeli, zhe le Boga boji¬
mo, greha varujemo, ino pa prav ftorimo . 44

$in mu odgovori: „Ozhe ! vfe bom ftoril,

kar fte mi rekli . 44  Ino svefto je fpolnoval, kar
je obljubil. Otrozi, tudi vi tako ftorite!

Dobri ozhe pa nifo takrat umerli. Bog jim
je dal fhe veliko vefelje doshiveti nad fvojim li¬
nam. §itari Tobija polhlje fvojiga fina na Ma-
djanfko nekaziga ftariga dolga tirjat. Angelj
Rafael fe mu v’ podobi mladenzha ponudi to-
varflia, ino gre s’ njim; pa mladi Tobija ga ni
posnal.

Pervi dan hoda fi je mladi Tobija v’ reko
Tigrid nog fhel umivat, kar fe velika riba po-
shene is vode, ino sine po njem. Pa po ange-
ljevim povelji jo je sgrabil sa plavute, ino pote¬
gnil is vode. Nje mefo fta jedla po poti; ferze,
jetra ino shelzh je pa Tobija f-hranil, sa sdravilo.—
Angelj ga je peljal k’ nekomu, ki mu je bil v 7  ro¬
du, ino je imel edino hzher, pa veliko premoshe-
nja. JjJara je bilo hzheri ime, ino vfa bogabojezha
je bila. Angelj je po boshji volji tako obernil, de
mladi Tobija bogabojezho §aro vsame sa sheno.
Tudi denarje is Ragesa mu je pernefel. Potlej
fe angelj imo mladi Tobija hitro verneta domu.
Sa njima gre njegova shena s 1  deklami ino vel-
bljudi. ^tarfhi doma fo she teshko perzhakovali
fvojiga fina. Mati je dan na dan hodila na hrib
gledat, zhe bo kaj kmal prifhel. Sadnjizh ga od

83

delezh sagleda, leti hitro domu, ino savpije:
„!**iin she gre!“ Komej je isrekla te befede, kar
she pfizhek pertezhe, ki ga je bil lin feboj vsel,
ino je prijasno migal s’ repam, kakor de bi
hotei prihod napovedati. Veliko vefelje je bilo.
Naproti mu vfi tezhejo; ozhe tudi fe dajo hlap-
zu sa roko peljati, ino mu hite naproti. Od
vefelja sasheneta jok ozhe ino mati, in objema¬
ta ino kufhujeta fvojiga lina. Boga hvalijo sdaj
vfi sa frezhni prihod. Potlej pomashe fin flepi-
mu ozhetu ozhi s 1  ribinim shelzhem. Tako mu je
bil namrezh angelj ukasal. Imo ftari Tobija je
pregledal. Kako selo fo fe vefelili! Tem ljudem
je Bog po nadlogi vfe te dobrote dodelil! Kako
je Bog pazil dobrotljiv ! Kdo bi ga ne ljubil?

4?. Daniel v’ liabilonfki fuslmofti.

Kakorflma fe je Israelfkimu kraljeftvu sa-
voljo njegovih grehov sgodila, ravno taka fe je
tudi Judovfkimu kraljeftvu.

Nabuhodonosor, Babilonfki kralj, je pri-
fhel f fvojo vojfko v’ Judovfko kraljeftvo, pre¬
maga mefto Jerusalem, pelje kralja ino podlo-
shne v 1  fushnoft na Babilonfko, ino poshge me¬
fto ino tempelj.

Vmef vjetih Judov fo bili tudi mladenzhi
kraljeve ino kneshje kervi. Naj umetnifhi, lep-
Ihi ino perijudnifhi je rekel kralj odbrati v 1  nje¬
govo poftreshbo , ino jim jed od njegove mise
dajati.

Ali Daniel, naj boljlhi Judovfki mladenezh,
ii je to v 1  greh fhtel. Nektere jedi namrezh fo

6  *

84

Judam v’ njih poftavi prepovedane. Tedaj profi
veliziga kraljeviga liifhnika lepo, de bi mu per-
puftil, ne jefti tazih jedi, ki lo Judam prepove¬
dane. Tudi trije di;ugi mladenzhi, Anemija f
Azarija  ino Misael  po imenu, l'o tako ftorili.
Kraljevimu bifhniku je bila vfhezh ta njih pro-
fhnja; tode bal fe je kralja, ino fi ne upa va¬
njo dovoliti. „Utegnili bi , 44  je rekel, ,,mladen-
zbi flablhili jedi obledeti ino smedleti, ino sa
glavo bi fe mi majalo . 44  Daniel pa fhe le profi:
„Pofkufi naf le defet dni, ino gole oprefnine ino
vode nam dajaj, zhe bomo kaj f-liujfhali proti
mladenzhem, kteri f’ kraljeve mise jedo. Potlej
flori s’ nami, kakor previdil h . 44  Kraljev flushabnik
je ftoril tako, ino profhnja dobriga Daniela je
bila uflifhana. Ino glej, ko je tiftih defet dni
preteklo , fo bile liza teh fhtirih mladenzhev
lepfhi, shivejfhi ino bolj polne, kakor liza dru-
sih mladenzhev. Njih lepa sdershnoft je bila
Bogu vfhezh, ino salo jim je dal, de fo bili
tudi bolj sdravi ino umni, kakor vfi drugi mla¬
denzhi.

Babilonzhani, med kterimi fo Judje v’ fushno-
fti shiveli, fo bili tako nefpametni, de fo mertve
podobe ino divje sveri molili. V’ fvojim tempelj-
nu fo imeli bronafto podobo. Bala po imenu,
ino potlej pa drakona, to je, kazhjo pofhaft. Tu¬
di Daniela fo lilili, de bi ji molil. Pa Daniel,
svefti flushabnik boshji, fe je v’ bran poftavil,
ino je Bala sdrobil, ino drakona umoril. >S’ tem
li je veliko fovrashnikov ftoril. Pogovore fe, gre¬
do h’ kralju, ino reko: „Daj nam Daniela v 1

roke, ali pa pomorimo tebe ino tvojze ! 44  Kralj vi-

85

di, de mu hozhejo fdo delati ; toraj jim da s’
britkim ferzam Daniela v’ roke. Sgrabili fo ga,
ino vergli v’ levnjak, ki je bilo fedem budili le¬
vov v 1  njem. Dve zhlovefhki trupli ino dvoje
ovz fo jim dajali vfak dan; pa sdaj jim zelo nizh
ne dajo fheft dni, de bi fe raji Daniela lotili,
ino ga rastergali.

Bogabojezhi Daniel fedi v 1  levnjaku, sapu-
fhen od ljudi, med levi; pa Bog ga ni sapuftil,
tudi v’ levnjaku nui je pomagal. Levi mu ne
ftore nizh shaliga. >Skosi toliko dni mu je sa-
zliela lakota perhajati. Ravno ob tem zhafu fe
je prerok Habakuk napravil na polje, de bi fvo-
jim slinjizam nefel kruha. Pa angelj boshji mu
rezhe: „Neli to jushino Danielu, ki je v 1  Babi¬
lonu v 7  levnjaku !“ Habakuk odgovori: „Gofpod,
fvoje shive dni nifim bil v’ Babilonu, ino tudi,
kje je levnjak, ne vem.“ Tedaj ga angelj pri¬
me, ga nefe ko vihar po nebu, ino v’ Babilonu
pred levnjakam ga na tla fpufti. Habakuk je sa-
klizal Daniela, ino rezhe: „$lushabnik boshji!

na jushino, ki ti jo Bog pofhlje!“ Daniel rezhe:
„0 Bog, vender me le nifi posabil!“ Je vftal
ino fne, ino angelj nefe Habakuka fpet v 1  nje¬
gov kraj.

jedrni dan je prifhel kralj k' levnjaku po
Danielu jokat. Yef rad ga je namrezh imel, ino
levi, je miflil, fo ga gotovo rastergali. Kedar
v 1  levjnak pogleda, kar fedi Daniel bres vfe fhko-
de med levi, sdrav ino vefel, kakor paftirzhek
med jagnjeti. Kralj sashene glaf rekozh: „0h,
Gofpod, ti Danielov Bog, velik ii ti, ino le ti
fi Bog, ino pa nilizhe drug!“ Per tej prizhi je

86

Daniela rekel is levnjaka vse ti, ino namefti nje¬
ga vfe tifte v’ levnjak pometati, kteri fo mu po
shivljenji ftregli. Ino ko bi trenil, fo jih levi
pohruftali. Po tem zhudeshi je vfe Babilonfko
kraljeftvo prilhlo k 1  fposnanju praviga Boga.

Bog je Danielu, fvojimu flushabniku, mar-
fikake prihodne rezili rasodel, f’ kterimi je fu-
slme Jude tolashil. Obljubil mu je, de pojdejo
kmal nasaj v’ fvojo ljubo deshelo, ino de bo fhtiri
fto ino devetdefet let po tem Odrefhenik na 1’vet
prifhel. Ta obljuba fe je na tanko fpolnila. Vidi¬
te, otrozi! kako Bog fvoje obljube vfelej fpolni.

48. Tempelj ino inefto fta vuovizh
sfdana.

Persanfki kralj, Zir po imenu, je ushugal
Babilonfko ino Alirfko kraljeftvo, kjer fo pre¬
bivali Israelzi v’ fvoji fushnofti. Ta kralj je pervo
leto fvojiga kraljevanja rekel po vfim kraljeftvu
oklizati: „Pojdite, kolikor vaf je boshjiga ljud-
ftva, v’ Jerusalem sidat Gofpodoviga tempeljna,
ino Gofpod bodi s’ vami l u  Tudi je ukasal vje-
tim Judam dati slate ino freberne pofode, ki ere
je bil Nabuhodonosor is tempeljna poropal.

Tako je prifhlo veliko ljudftva nasaj na Ka-
nanfko v’ sapufhene mefta. Potlej fe v 1  Jerusa,-
lemu fnidejo. Duhovni fo v’ trobente trobili,
ino rekli: „Hvalite Gofpoda, ker je dobrotljiv,

ino bres konza je njegova dobrota l u  Vfe ljud—
ftvo je od vefelja ukalo. Ino tako fo sazheli s 1
vefeljem fpet tempelj sidati. Spet je bil tempelj
zhaftit ino lep, kakor je bil Bog po prerokih
napovedal.

87

Ko je bil tempelj dosidan, fo sazlieli tudi
poderto mefto Jerusaiem popravljati, defiravno
s 1  velikim trudam ino s’ veliko nevarnoftjo,
Blishnji neverni narodje fo jim kotli sidanje po
fili ubraniti. Toraj fo mogli Judje s’ oroshjem
v’ rokah sidati, ko bi morebiti fovashniki nad¬
nje planili. Tako fo s’ boslijo pomozhjo sidove
dosidali, ino pozhafi mefto poftavili. Vefeli neis-
rezheno fo bili Judje: f' trobentami, liarpami ino
svonzhkulji ino s’  lepimi pefmimi fo hvalili Boga
sa miloft, ki jo je ftoril nad njimi, ter ga V
refnizi molili, ino mirni ino sadovoljni fo sdaj
fpet v’ fvoji desheli prebivali.

49. bledem Makabejskih bratov.

Szhafania fo Judje fpet v' grebe sagasili, ino
Bog jih je dal fpet fovrashnikam v’ roke. Naj
huji med temi je bil Antijoh, JSirfki kralj. Ro-
pil je nad Jerusaiem, ino ga ushuga; vfe fvete
pofode je pobral is tempeljna, ino vfe ljudftvo
je hotel perliliti, de bi fe poftavi fvojih ozhetov
odpovedali, ino malike molili, ino de bi, to fpri-
zhati, fvinjfko mefo jedli, ktero jim je Bog pre¬
povedal jefti. Veliko Judov, ki fo fe branili, je
bilo pomorjenih.

Kralj Antijoh poklizhe tudi neko mater f 1
fedmemi finovi pred-fe, ino jim ukashe per tej
prizhi fvinjfko mefo jefti. Reko mu: „Nafha

poftava nam ga prepove jefti, toraj ga ne fme-
mo ino ne moremo jefti.“ Kralj jih teda ukashe
s’ bizlii ino shilami tepfti.

88

Pa naj ftarji brat rezhe.kralju: „Umerjemo
raji, kakor de bi boshjo poftavo fvojih ozhakov
prelomili." Kralj fe je rastogotil, ino rezlie je-
sik mu isrovati, ga is kosbe djati, ino mu roke
ino noge odfekati. Potlej ga denejo na rasbeljen
rashenj, ino ga shiviga peko. Drugi bratje ino
mati lo mogli gledati. Stanovitno je umeri.

Sdaj fo drusiga brata perpeljali, ino ga mu-
zhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhe-
tertiga, ino tako jih je en dan vfih fedem umer-
lo. Boga fo fe vli itanovitno dershali, ino fhe
v 1  fmertnih tesbavah fo s’ velikim saupanjem od
vezhniga slavljenja govorili. S a njimi fo tudi ma¬
ter muzhili, ino P tako ftanovitnoftjo kakor oni je
fvoje slavljenje Bogu v’ dar dala.

Otrozi! tudi vi miflite: „Bolje je umreti,
kakor pa grefhiti," ino teh mifel fe dershite,
kedar vaf bo kdo v’  greh napeljeval.

50. Bog fpet pomaga.

Tega Antijoha, kteri je bil do drusih ta¬
ko neisrezheno neufmiljen, ino fe ni bal ne
ljudi ne Boga, je krnal tudi saflushena fhiba
sadela. Bog mu je oftudno bolesen poflal. Shiv
je sazhel gnjiti; zhervi fo fe po njem sadelali,
ino grosen fmrad je fhel od njega, kteriga nifo
mogli ne on ne drugi preftati. Tako je umeri
bres upanja ino tolashbe med grisenjem fvoje
teslike vefti.

Sdaj fo fe Judje fvojiga naj hujfhiga fo-
vrashnika snebili. Š^ ,e  nekoliko žhafa fo smed
fvojiga naroda imeli kralje, kteri fo Judovo

89

kraljevo palizo nolili. Poflednjizk pa fo fe Ri¬
mljani, ki fo bili tazljaf naj mozhnejfhi narod
na semlji, Judovfke desliele polaftili. Deshelniga
oblaftnika fo va-njo poflali. Ptujiz, Herod po
imenu, je s 1  njih dovoljenjem le fhe ime kralja
imel.

Zhaf je dotekel, ko je bila kraljeva paliza
odvseta Judovfkimu narodu, ino ko je imel priti
Odrefhenik fveta, po kterim je imela, kakor je
Bog dolgo osnanoval, fvetu velika frezlia doiti,
ino kteriga fo vfe fvete dufhe svelizharja zhlo-
vefhkiga rodu perzbakovale.

Prifliel je, ino njegovo fveto ime (s 1  veliko
zhaftjo ga isrezimo!) je Jesuf Kriftuf.


'■ jji # ;  . .V-,-’

; ■ X-'  ■}/<

■ ■ ■; /-A"---, ' ' ■

%  f-'4

it4rp,-v

1  ‘ 5^** - J ,'' j--- ' -r ^ V ' . ; ■ » ;'/<

h f

■: • ; V ■ V ’ '

■ ■ ■ h- a - /

■ r  ■„ \X

■ !?- ’ •' - '


-.. • --- r

V- W s
\ .

rf* , r

■- ■ •••:>- ''■■■■4

. ■ j.  . -v <  ' *■:

1  ■ -• . ^

H  '


§ g* o d Vi e

fvetiga pifma n o v i g a sako n a.

f. Kakarija iuo Elizabeta.

Ob zhalih kralja Heroda je v’ Judovfkih gorah
v’ nekim meftu shivel bogabojezh duhoven, Za-
harija po imenu. Njegovi slieni fe je reklo Eli—
sabeta. Bila fta v’ 1'redi med hudobnimi ljud¬
mi, vender per Bogu oba pravizhna ino bres
madesha. Otrok nifta imela. Britko grosno fe
jima dela, ino Boga profita pogofto ino ferzhno,
de bi jima finu dal. Pa sdi fe, kakor de bi bila
saftonj njuna molitev 5  bila (ta namrezh oba she
prezej perletna. Ino nizh drusiga, kakor pred
vfe bogabojezhe dufhe na semlji, nifta skelela,
kakor fhe doshiveti rojftvo obljubljeniga kralja.
Kar je fpet enkrat Zaharija sadela verfta v’tem-
peljnu boshjim flushbo opravljati. Gre tedaj v’
Jerusalem. Duhovni fo takrat vadljali ali lofali,
kaj bo ta ali ta v’ tempeljnu opravljal. Zaha-
rija je (o pot sad,elo, (po bosliji volji, fe ve,) v 1
fvetinjifhi kadilo sashigati. Zaharija gre, po du-
liovfko oblezhen, s 1  slato kadilnizo v’rokah, sa
sagrinjalo, ktero je fvetinjifhe sakrivalo, iuo

92

ftopi pred altar. She fe kadilo vali' proti nebu.
Ljudftvo je osunaj, ino moli. Na enkrat sagleda
Zaharija na defni liram altarja angelja. iptrali
ga opade. Angelj ga prija,sno ogovori rekozh:
„Ne uftrafhi fe, Zaharija! Uflilhana je tvoja
molitev. Tvoja sliena Elisabeta bo finu rodila,
Janesa ga imenuj. Veliko vefelje ti bo delal; she
njegoviga rojftva fe jih bo veliko vefelilo, ker
bo velik per Bogu. Vina ino mozhnih pijazh
ne bo pil; she pred rojftvam bo f’ fvetim Du¬
ham napolnjen. Veliko Israelzov bo k ;  Gofpod
Bogu fpreobernii. ,She vezli: v^ duhu ino v’
mozlii preroka Elija pojde pred Odrefhenikam,
de bo ljudi uzhil, ino njih ferza na njegov pri¬
hod perpravil.“ Zaharija oftermi, ino fe fkorej
ne save. Sinu imeti fe mu je fkorej nemogozhe
sdelo; torej rezhe angelju: „Kaj me liozlie tega
preprizhati? Jas fim ftar, ino moja shena je
she perletna.“ Angelj mu odgovori: „.Jas fim
Gabrijel, ki pred fedeshem boshjim ftojim. Bog
me pofhlje ti osnanit to vefelje. Ino glej, ker
nifi veroval mojim befedam, bofh mutaft do dne¬
va , dokler fe ne fpolnijoi 4

Angelj sgine, ino Zaharija je ref mutaft.
Dolgo od ftraha nizh ne more. Ljudftvo ga
zhaka, ino ne ve, sakaj fe tako dolgo v’ fve-
tinjifhi mudi. Kedar is fvetinjifha pride, fe nad
njim prezej vidi, de fe mu je kaj pofebniga
pergodilo. Pa kar befedize ne more povedati,
le v’ nebo kashe, ino daje na snanje, de je imel
perkasen s’ nebef. Ko fo dnevi njegoviga opra¬
vila minili, fe verne s’ vefelim ferzam domu.

93

to perkasnijo v’ tempeljnu fe perzhno
blishnje sgodbe obljubljeniga Odrefhenika. Ko¬
likor zhiCtejChi fo liafhe ferza, toliko umevniChi
ino prijetnifhi nam bo Cveta sgodba od Odre-
fhenika Cveta.

S. Marij a.

'V'  Nazaretu, majhnim meCtizu na Galilej—
fkim, je uboga deviza natihama prebivala. Od
dela fvojih rok je shivela, deliravno je bila
rodovine kralja Davida. Joshefu, ubogimu Cte-
narju ali zimpermanu, ki je bil veC bogabojezli,
je bila v’ sakon obljubljena. Pa kakor uboga
zhaCniga blaga, tako je bila bogata lepili zhed-
noCt. VCa zliifta, nedolshna ino ponishna je bila.
Marija ji je bilo ime. VCa je hrepenela po Od-
reChenikovim prihodu is nebeC. Ravno je pre-
miChljevala veliko svelizhanje, ktero bo po njem
IsraelCkimu ljudCtvu, ino je bleso v' pohlevno
molitev samaknjena v’ Cvoji tihi Ctanizi pred Ro¬
gam klezhala, kar Gabrijel, angelj boshji, na
enkrat k’ njej Ctopi v’ Ctanizo. S' nebeChko pri—
jasnoCtjo jo posdravi: „ZheChena bodi , Marija,
milobi polna, GoCpod je C’teboj! Naj CrezhniChi
Cvojiga lpola li ti. u

Marija Ce preCtraChi angelja, Che bolj pa
njegoviga ogovora. »Semtertje pomiChljuje, kaj
bi. pomenilo to posdravijenje. Angelj jo pa
prijasno potolashi rekozh: „Ne boj le, Ma¬

rija! MiloCt fi doCegla per Bogu. Mati boCh pi¬
lili boshjiga. Ime JesuC  mu daj. Velik bo, ino
lin Najvilhiga Ce mu porezhe. GoCpod Bog mu

94

bo dal fedesli njegoviga ozlieta Davida. V 1  Ja-
kopovi hifhi bo kraljeval vekomej; njegoviga
kraljeftva ne bo konza.“

Bogabojezha deviza, defiravno she Joshefu
obljubljena, fhe ni miflila v’ nobeno poroko.
S' devifhko framoshljivoftjo rezhe: „Kako je to
mogozhe? Od nobeniga mosha fhe ne vem l u
Angelj rezhe: ,.Sveti Duh bo nad te prifhel,

ino mozli Najvifhiga te bo obfenzhila. Toraj fe
tvojimu fvetimu detetu {ioiez.be Sin hostiji. Ino
le pomifli, Elisabeta, tvoja tete, bo fvoje (tare
dni tudi linu dobila. Bogu namrezh ni nizli ne-
mogozhiga. 44

Marija fe perklone, polna molitve ino hva¬
le, ter pravi: „Dekla Gofpodova Jim, sgbdi fe
mi po tvoji befedi.“ Ino angelj jo je sapuftil.

Angelj osnani, de je tifti she lili s, od kte-
riga lo preroki she sdavnej prerokovali. Naj
zhiftejfhi, naj nedolshnifhi, naj ponishnifhi de¬
viza v 1  Israelu je Odrefhenikova mati isvoljena.

S. Marija ino ElisaSteta.

Marija fe je prezej vsdignila, ino gre ja-
derno zhes goro k’ fvoji teti Elisabeti, de bi fe
s 1  njo vred v 1  Bogu vefelila. Tretji dan pride
neprevidama v’ Elisabetino hifho, jo posdravi,
ino ji vofhi frezho do milofti, ktero je Bog tudi
poboshni Elisabeti ftoril. Elisabeta, saflifhati to
posdravijenje, je bila od fvetiga Duha rasfvet-
Ijena: rasodel ji je, po kaj je Marija k’ njej
prifhla. Polna zhafti ino fvetiga vefelja rezhe

95

Marii: „0  ti oblagodarjena med vfimi shenami!
Od kod ta zhaft ino frezha, de me mati mojiga
Gofpoda obifhe? O frezhna, ki li verovala! Kar
ti je Gofpod obljubil, fe bo vfe fpolnilo.“

Ko fe Marija mater Gofpodovo flifhi ime¬
novati, fe zbudi, de je Bog ne le njej Elisa-
betino fkrivnoft, ampak tudi Elisabeti njeno
fkrivnoft rasodel. Nje vefelje fe narafha, nje
duh kipi proti nebu, ferze jo smaguje; ne more
fe vezh sdershati, hvalo sashene Bogu na glaf,
ino poje:

„Moja dufha povelizliuje Gofpoda,

V’ Bogu, Svelizharji mojim, mi duh pofkakuje!

Oserl fe je na fvoje dekle niskdft.

Glej, odfihmal mi frezhna  rodovi vfi poreko;

On mogozhni je ftoril velike rezhi nad menoj!

$veti  je njemu ime.

Kteri fe njega boje, jim miloft njegova
Gre od roda do roda.

Veliko rezhi on dela f’ fvojo rokd:

Naklepe prevsetnih podira,

fedeshev premogozhne pofaja,

Ino ponishne na nje povsdiguje;

Jjtradavzam daje obilnoft,

Bogatinze pa prasne odpravlja.

Israela, fvoj’ga flushabnika, je poprijel;

Pomnil je, kakor je nafhim ozhakam obljubil,

Abrahamu ln njega sarddu, do vekomej miloft.“

Kako zhifta je mogla Marija biti, ker fe
nad ljubim, sveftim ino fvetim Bogam tako ve-
feli! Vefelje nad Bogam, ta nebefhka rosha,
perzvete le is tal zhiftiga ferza.

96

Marija je bila blis treh mefzov per Elisa-
beti. Teshko fte fe lozhile; toliko je bilo obeh
vefelje nad Bogam, tolika ljtibesen ene do druge.

41. JTanesovo rojftvo.

Zaharija ino Elisabeta fta ref linii dobila ,
kteriga jima je bil Bog po angelji obljubil. 0-
bema je dete sgoli dar boshji; vefela ino vfa
hvaleshna fta Bogu. „To vefelje , 44  pravi Eli¬
sabeta, „mi Gofpod fhe na moje Itare dni da ! 44

„S’ Elisabeto vred fo fe njena rodovina ino
njeni fofedje prav ferzama vefelili. Oni fo mi-
flili, de morajo dete po imenu njegoviga ozheta
imenovati . 44  Elisabeta pa pravi. „Ne, ne, tega
ne! Janes naj bo . 44  Ji reko:' ,.Nej nima po
zeli rodovini nihzhe tega imena . 44  Pomignejo
ozhetu, kakofhno ime mu on hozhe dati. Ozlie
je bil fhe smiraj mutaft. Vsame tedaj tablizo,
ino sapifhe na-njo: „Janes mu je ime . 44  Tako
je bil angelj v’ tempeljnu ukasal. — Nad tem
fo fe vli sazhudili. De je Zaharija le ime fvo-
jiga fina sapifal, ino de je bilo le vfe fpblnjeno,
kar je angelj od rojftva tega otroka prerokoval 5
je Zaharija prezej fpregovoril. Ko bi trenil,
sazhne na glaf ino vef ginjen Boga hvaliti. Poln
fvetiga Duha rezhe Zaharija:

„Hvaljen ti o rti Gofpod, Israelov Bog.

De obifhe fvoj polk, ino dela njegovo ortrefhenje.
Podporo perpravlja svelizhanja nam

97

V’ Davida, fvoj’ga flushabnika, hifhi,

Kakor je obetal po fvojih fvetih prerokih,

Ki fo od nekdaj shiveli:

De naf bo otel od fovrashnikov nafhih ,

Vlim, ki naf zhertijo, refhil is rok;

De bo ponovil naf h im ozhakam obljubljeno miloft,
^pomnil fe fvoje fvete savese,

^polnil perfego , ktero je Abrahamu naflfmu ozhetu

perfegel,

In nam dodelil, de refheni od fovrashnikov fvojih
Slilshimu njemu bres ftraha,

Ino pred njega oblizhjem v’ fvetofti ino pravizi
Hodimo vfe fvoje dni.

Sdaj fe Zaharija k’ malimu Janesku oberne: ino
rezhe:

„Tebi pa, dete moje! fe prerok Najvifh’ga porezhe.
Pred Gofpodam pojdefh , pot mu perpravljat,

K’ fposnanju svelizhanja ljudftvo njegovo perpeljat,
Odpufhanje grehov mu napovedat
Po ufmiljeni milofti nafhiga Boga,

Po kteri obifhe naf Odrefhenik,

De jih rasfvetlj, ki v’ temi in 1'mertni fenzi fede,

In nam noge na pot miru saoberne.“

Vfe prizhujozhe je IVet ftrah prefunil. Kte¬
ri fo od tega flifliali, fo fe zbudili rekozh:
„Kaj bo le is tega otroka ? Gofpodova roka
je ozhitno, nad njim. a  Otrok pa je raftel, ino
mozhen perhajal v’ duliu.

5. Rojftvo <ffesu('a , naCItigit ©d-
s-cOaeaailia.

Joslief fhe zelo nizli ni vedil, kaj fe je s’
Marijo sgodilo. Tedaj je Bog to fkfivnoft tildi

7

98

njemu raso del. Gofpodov angelj fe mu v’ fpanji
perkashe rekozli: ..Joshef, fin Davidov! bres
pomiflika vsemi k’ febi fvojo sheno Marijo.
Mati je $inu boshjiga. Ime Jesuf  daj njeni-
mu finu, kfer bo fvoje ljudftvo od njih grehov
refhil!" Joshef je Itoril, kar mu je angelj
rekel. Je vsel k’ febi Marijo, ino fta v’ Na¬
zaretu shivela, polna hvale boshje, v’ pokoji
ino ljubesni, vfa nedolshna, kakor dva angelja
boshja.

Joshef ino Marija fta sdaj vfak dan vefelo
perzhakovala, kedaj de fe bo boshja obljuba
fpolnila. Kar fe ukas zefarja Avgufta oklizhe:
„Vfi podloshni po vlili deshelah Rimfkiga ze-
farftva morajo k’ popifovanju. Vfak naj gre v’
mefto fvoje rodovine, de fe da sapifati.“ Joshef
ino Marija fta bila rodu kralja Davida. Toraj
morata iti v’ Betlehem, v’ Davidovo rojftno
mefto. Taka daljna pot jima je teshko djala.
Pa pokorna fta zefarju, ino bres odlafhanja
odrineta od doma.

Svezher posno dojdeta v ;  Betlehem. Vfe
polno je bilo she ljudi, kteri fo prifhli k' po¬
pifovanju. Joshef ifhe sa-fe ino sa devizo, fvojo
sheno, kake hifhe, de bi prenozhila v’ njej. Pa
povfod jima velevajo iti5 noben kotizhek fe jima
ne pervofhi, de bi v’ njem nozh prebila.

Shalo fina je bila sdaj s’ Joshefam ino Ma¬
rijo. Vfa f-hojena fta, nozh pertifka, ino vfe
duri fo jima saklenjene. Pa pohlevna ino s’
vlim sadovoljna, kar jima Bog da, fe tudi v’
to vdafta. Na konzu meftiza je bila ftena ali
hlev, ki fo paftirji tiftiga kralja v 1  njem prebivali,

99

ino zhede va-nj vganjali. V’ ta hlev fe fpravita
zhes nozh. Ino tukaj, ljubi otrozi! (kdor bere,
naj pomifli, ino kdor fliflii, naj dobro pre¬
udari!) tukaj na tem kraji je prifhel Jesuf Kri-
ftuf, $in boshji, na fvet. Bogu bodi zhaft ino
hvala sa to! Marija povije dete boshje v 1  ple-
nize, ino ker ni boljfhiga kraja, ga v 1  jafli
poloshi.

V’ taki revfhini, tako v’ tihi nozhi, tako
bres vliga fhumu je bil Sin boshji fhtiri tavshent
let po ftvarjenji fveta rojen. Tako je bila volja
nebefhkiga Ozbeta, miflim pofvetnjakov fizer
nafprotna, vender pa vfa modra ino fveta. Po-
fvetna zhaft nima v 1  boshjih ozheh nobene žene,
ino v ;  kraljeftvu, ki ga je Jesuf prifhel na¬
pravljat, drusiga ne velja, kakor zhednoft ino
fvetoft.

©. Paftirji per jafiiii.

Bilo je she posno ponozhi. V’ Betlehemu
je she vfe fpalo. Le nekaj ubosih paftirjev je
bilo na polji per zhedah fhe po konzu. Dobre,
nedolshne dufhe fo bili ino pobosbniga ferza,
kakor paftirzhik David, kteri je nekedaj ravno
na teh planjavah pafel ozhetove ovze.

Kedar fo tako v’ temi eden per drugim
zbuli, kar ftoji angelj Gofpodov v’ nebefhki
zhafti pred njimi. Nebefhka fvetloba jih oblije.
Vli fe preftrafhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne
bojte fe ! Glejte, osnanim vam veliko vefelje,
ktero sadene vfe ljudftvo. Nozoj vam je v’

100

meftu Davidovim rojen Svelizhar, Kriftuf Go-
fpod. De ga bofte pa fposnali, vam bodi to
le v’ snamnje: Nafbli bofte dete, ktero je v'
plenize povito, ino v’ jaflili leshi.“

Komej je angelj isgovoril, she fe je dru-
sih angeljev bres fhtevila perkasalo. Vfi hva¬
lijo Boga, ino pojo fveto pefem : „lSIava Bo¬
gu po vifhavah, ino mir ljudem dobre volje
na semlji ! u  Paftirji nifo fhe nikoli kaj taziga
ne vidili, ne flifhali ; toraj fo fe vfl veleli
zbudili.

Angelji fo flili fpet v 1  nebo. Paftirji pa
reko med feb oj: „Le bersh pojdimo v’ Betle¬
hem gledat, kar nam je angelj osnanil \ u  Urno
gredo. Pridejo v’ snani hlev, najdejo Joshefa
ino Marijo, ino v 1  jaflih sagledajo preljubes-
njivo dete. pohlevno, fveto zhaftjo fe bli—
shajo detetu, fo vfi samaknjeni va-uj, ino ga
molijo. Marija ino Joshef fe zbudita ino ve-
felita, de she ti moshje vedo rojftvo nebefhki-
ga otroka; pa fhe le bolj fta fe vefelila, ko
jima naftirji povedo, de jim ga je fam angelj
boshji osnanil. Vefele fe vfi fkupej ino hvalijo
Boga.

Paftirji fo fe sdaj fpet domu vernili, ino
hvalijo Boga sa vfe, kar fo vidili ino flifhali.
Rasglafovali tudi vfe prek fo to pergodbo,
ino kdor koli jo je flilhal, fe je zhudil nad
njo. Marija pa je fleherno befedo, ki fo jo
paftirji bili rekli, v’ ferzu ohranila ino pre-
mifldjevala.

Tudi mi to fveto sgodbo po Mariinim sgle-

101

du v’ ferzu ohranimo. Kteri fo dobre volje,
bodo vefelje imeli nad njo; fej le takim je Je-
suf v 1  sveližhanje.

3. dlesni* v* tempeljini iSo^u (la-
mau.

Perva hoja Marije, ko je po rojftvu fvojiga
lina is doma fhla, je bila v’ tempelj. Tako je
Mosefova sapoved u kašo vala. Marija je tudi

to is ponishnofti ino pokorfhine fpolnila.
kako zhaftjo ino poboslmoftjo je Marija pazil v’
tempelj boshji ftopila, ino nebefhkimu Ozhetu
njegoviga ediniga Sina v’ narozhji srozheva-
la, to fe ne da fhe mifliti, nikar pa dopove¬
dati ! Tudi dvoje golobov, kakor je bilo sa
uboge shene sapovedano, je v’ dar opravila,
ker jagnjeta savoljo ubofhtva ni mogla darovati.

Pa is refnizhiiiga ferza je darovala, ino to
Bogu naj bolj dopade.

Duhovni ino ljudftvo, kteri fo dete Jesufa
v’ tempelj vidili pernefti, ga nifo posnali, ino
fe nifo smenili, kdo je to dete. Prenefveti fo
bili. Le nekaj dobrim dufham v’ Jerusalemu
je Bog to rasodel. Shivel je ondi zhaftitljiv
ftarzhik, ^irneon po imenu. Vef pravizhen ino
bogabojezh je bil. Toraj je ferzhno hrepenel
po Israelfkim vefelji, po Odrefheniku fveta.
vSveti Duh,  ki je bil v’ njem, mu je obljubil,
de ne bo umeri, dokler Kriftufa, Gofpodoviga
masiljenza ne bo vidik Ko fta Marija ino Jo-
shef s’ detetam Jesufam v’ tempeljnu bila, pride
tudi vSimeon od fvetiga Duha gnan va-nj. $imeon

102

sagleda Jesufa, ino bersh fposna prihodniga
Odrefhenika nad njim. V’ fvoje narozhje ga
vsame, ino glaf s' ozhefam v’ nebo vpertim
sashene rekozh: „Sdaj pa, Gofpod, lozhi v’ miru
fvojiga flushabnika, kakor (i rekel, ker fo moje
ozlii vidile tvoje svelizhanje, ki fi ga v (im na-
rodam perpravil; luzh v’ rasfvetljenje neverni¬
kov , ino flavo tvojiga Israelfkiga polka l u  S’
milim, pa vender prijasnim ozhefam fe oberne
livzhik po tem k’ Marii, detetovi materi, ino
ji rezlie: „Glej, ta jim je v’ Israelu poftav-

Ijen v’ padez ino vftajenje; v’ snamnje jim bo,
nad kterim fe bodo prizhali. Ino tvoje ferze
bo mezli prefunil, de fe bodo mnosih mifli
rasodele. w

i^imeon je fhe govoril, kar Ana pride.
Vdova per fhtiri in ofemdefetih letih je bila.
Bogu je flushila vfe fvoje dni, veliko molila,
terdo fe poftila, ino sheljno perzhakovala oblju-
bljeniga Odrefhenika. Ino Bog ji je ftoril ve-
felje, de ga je pred fmertjo fhe f fvojimi te-
lefnimi ozhmi vidila. i^imeonam fe toraj
ftrine v’ hvali boshji, ino perpoveduje vfim do¬
brim, kaj je vidila.

Bog fe jim rad da fposnati, kteri ga re-
fnizlmo ifhijo.

8. Modri od jutra.

Svelizhar je bil she v 1  tempelj Bogu v’ dar
pernefen. Pa ie nekoliko dobrih dufh fe ga je
natihama vefelilo; vezhi del ljudi v’ Jerusale-
mu ino na Israelfkim fhe befedize nifo vedili

103

od njega. S daj hozhe Bog tudi tem rojftvo fvo-
jiga lina osnaniti.

Is daljne deshele, od folnzhniga is-hoda,
pridejo imenitni modri moshje v’ Jerusalem.
Njih pervo vprafhanje je bilo : ..Kje je Ju-

dovfki novorojeni kralj? Njegovo svesdo fmo
vidili na Jutrovfkim, ino molit fmo ga prilhli . 44
Prihod tih imenitnih mosh ino njih vprafha¬
nje fta v 1  Jerusalemu velik fhum napravila.
Kralj fe preftrafhi na fvojim fedeshi, ino vfi
Jerusalemljani s’ njim vred, ker nifo imeli do¬
bre vefti; ino pa kralj fe je tudi bal krone
sgubiti. Hudobni fe ondi trefejo, kjer fe pra-
vizhni vefele.

Nihzhe ne ve modrim na njih vprafhanje
odgovoriti. Herod rezhe nategama fe fniti veliki—
mu sboru, to je, veliki duhovfhini ino boljfhim
pifmoukam, ino jim da vprafhanje: „Kje bo
Kriftuf rojen ? 44  Veliki sbor je odgovor dal:
„V’ Betlehemu na Judovim. Sakaj tako je pi¬
hano per Miheji preroku: Ti, Betlehem na Ju¬

dovim, nifi nikakor naj manjfhi mefto Judovih
kneshij, ker is tebe pojde vojvoda, kteri bo
moj Israellki polk vodil, kteriga is-hod je od
sazhetka in od vezhnih dni . 44  Na to poklizhe
Herod modre na fkrivnim k 1  febi , ino jih
prav na tanko preprafha, kedaj prav fe jim je
svesda perkasala. Pofhteni moshje mu povedo.
Potlej jim rezhe v’ Betlehem iti. „Pojdite , 44  jim
pravi, „oprafhujte fkerbno po detetu, ino kedar
ga najdete, mi pridite povedat, de ga tudi jas
pojdem molit . 44  Rekel pa je to le is perhuljene

104

hinavfhiiie, ker je she poprej fklenil dete na
fkrivnim poifkati ino umoriti.

Modri odrinejo, v’ Betlehem, kteri je bil
le kake dve uri od Jerusalema. Spet ugledajo
svesdo, ktero fo na Jutrovfkim vidili, lepo ino
prijasno na nebu. Gre pred njimi, ino obftoji
nad hifho, v' ktero fe je bila med tem Marija
s ;  detetam vfelila, ravno kakor de bi govorila:
„Tukaj le je dete! u  Modrih vefelja ni bilo sdaj
isrezhi. Slili fo v’ hifho, ino najdejo dete ino
njegovo mater Marijo. Pred otroka pokleknejo,
ino ga molijo. Po tem odpro fvoje saklade, ino
darujejo detetu slato, kadilo ino miro. Is ferza
fo fe vefelili nad otrokam, ino fo hvalili Boga,
kteri jim ji bil dete dal najti ino fposnati.

Modri miflijo sdaj h 1  kralju Herodu fe ver-
niti, ino mu povedati vfe. Pa Bog, kteri je vi-
dil Herodove hude naklepe, je modrim v’ fanjah
rekel, de naj ne hodijo k^ Herodu. Pokorni
fo bili boshjimu povelju, ino po drugi poti fe
vernejo v’ fvoj kraj, ino zliafte Boga, ko jih
je tako frezhno vodil.

BSrsi’ ua Egiptovfk«.

Herod je modrih she grosno teshko zhakal.
Ko vidi, de jih saftonj zliaka, da neufmiljeno
povelje, vfe dezhke v’ Betlehemu ino okrog
Betlehema , kar jih je bilo dve leti ali manj
(tarih, naglo pomoriti. Tako le, li mifli, ne bo
moglo dete, ki ga fovrashim, oditi mojimu me-
zhu. Tode Bog ve vfe zhlovefhke naklepe, ino
jih lahko podkoplje. Angelj fe v ;  fpanji Joshe-

105

fu perkašhe, ino mu pravi: „Vftani, vsemi de¬
te ino mater, ino pobegni na Egiptovfko! On¬
di oftani, dokler te fpet ne poklizhem. Sakaj
Herod bo vfe isifkal, de bi dete nafliel ino
umoril. 4 * Joshef prezej vftane, ino pobegne v’
terdi nozlii s’ detetani ino s 1  materjo. Grosno
teslika, fe ve, jima je bila ta pot. Pa tako je
Bog hotel, ino tako fta ftorila vfa pokorna ino
hvaleshna Bogu, kteri nad nedolshnoftjo zhuje,
ino je varuje.

Dete Jesufje oteto ino v’savetji, kar mo-
rivzi, ki jim je Herod rekel, ropijo v’ Betlehem.
S’ golimi mezhmi udero po vlili hifhah. Is na-
rozhja in od perf tergajo materam nedolshne
otrozhizhe, ino jih more. O , kako neisrezheno
fo vpili otrozi ino matere!

8 daj mifli hudobni kralj, de je njegova
krona prav uterjena: pa kako selo' fe je goljfal!
Njegov mezh ni mogel na Egiptovfko do Jesufa
fezhi, ino nektere leta po tifti morii je prifhel
ob slavljenje ino krono.

Prezej po Herodovi fmerti fe je angelj Go-
fpodov na Egiptovfkim Joshefu fpet v 1  fpanji per-
kasal, ino rezhe: „ VTtani, vsemi dete ino nje¬
govo mater, ino verni fe na Israelfko; kralj,
kteri je detetu po slavljenji ftregel, je she umeri. 44
^potarna fe Joshef ino Marija s' boshjini detetani
vsdigneta, ino na Israelfki meji jima angelj uka-
she na Galilejfko iti. Tako le fta, she dolgo
zhafa is doma, fpet prilhla v 1  Nazaret fvoje do-
mazhe mefto, kjer fta od fvojih rok shivela, ino
fkerbno od Boga srozheno dete redila. Bog je
bil nad njima.

106

lO. Jesiir. ftar dvanajft let, v’ tem¬
pelj im.

V’ Nazaretu je Jesuf v’ iiifhi fvojih ftarfhev
nakvifhko rafte!. Bil je vef ljubesnjiv, vef bosbji,
ino she mladenzhik poln boshje modrofti. Joshef
ino Marija fta vfako leto hodila v’ Jerusalem na
velikonozhni prašnik. Sapoved namrezh je Israel-
zam tako velela. Kedar je bil Jesuf dvanajft
let ftar, fta tudi njega feboj vsela. Deliravno
je bila dolga ino teshavna ta pot, ga je vender
prav vefelila. She mu je moglo ferze utripati,
ko je od delezh fveto mefto ino vifoki tempelj
sagledal, ko je mladenizh pervizh v’tempelj fto-
pil! Vef je v’Boga samaknjen , vef v 1  molitvi,
vef v’ vefelji ino hvali.

Prasnizhni dnevi fo Ir konzu fhli. Israelzi
fe domu vrazhajo. Joshef ino Marija fta tudi
she na poti proti domu. Jesuf le fe fhe v 1  tern-
peljnu mudi. Med potam ga ftarfhi pogrefhe.
Ker fe nikoli bres njih dovoljenja ni smaknil
od njih, fo menili, de je per tovarfhili, ino prej-
dejo pervi dan hoda. N vez h er oprafhujejo per
vfi forodovini po njem; pa nikjer ga ni, ino
nihzhe ne ve sa-nj. Kako selo fe tedaj ftarfhi pre-
ftrafhijo ! Vfa v 1  fkerbi grefta oba v’ Jerusalem
zelo daljo nasaj. Povfod, po vlili ulizah tdlizi-
ga mefta ga preifheta, povfod v’ potifku med
tolikanj ljudmi oprafhujeta po njem. Tretji dan
she je bil. Vezhi ino vezhi prihaja njuna fkerb.
^he v’ tempelj ga grefta ifkat, ino glej, tukaj
tukaj y’  boshjim tempeljnu sagledata mladenzhi-
ka Jesufa v’ fredi uzhenikov! Poflufha, vprafhu-

107

je jih, in odgovarja jim. Veliko ljudi je okoli
njega; vii imajo V njem ozhi, vii ftreshejo na
njegovo govorjenje, vlak fe zhudi njegovi mo-
drofti ino njegovim odgovoram. Njegova mati,
ki je bila savoljo njega v’ veliki fkerbi te dni,
mu rezlie: „§>in! sakaj ii nama vender to ftoril?
Glej, shaloftna fva te ozhe ino jas ifkala! a  .Je-
suf je krotko ino prijasno odgovoril: „Zhimu fte
me ifkali? Kaj nifte vedili, de moram biti v^ hi—
fhi fvojiga Ozheta?^ — Ljubi otrozi! ta befeda
rezhe veliko.

Is Jerusalema fe je Jesuf fpet v’ Nazaret
ve.mil na tihi, revni dom fvojih ftarfhev. Tukaj
je preshivel fvoje mlade leta, ino prav tukaj,
ljubi otrozi ! vam je naj lepfhi sgled. V’ ferzi fi
ohranite sgodbo njegove madofti, fkrajfhana je
le v 1  te le befede: „.Jesuf je bil fvojim ftarfhem
pokoren, ino je raftel kakor v’ ftarofti, tako tu¬
di v 1  modrofti ino ljubesnjivofti per Bogu ino
ljudeh.^ — Otrozi! bodite mu she v’mladofti
podobni, ino pofnemajte ga. On vam je v 1  sgled;
po njegovim sgledu morate tudi vi vedno mo-
drejfhi prihajati, de vaf bodo ljubili Bog ino vii
dobri ljudje.

11. danes v’ pufhavl.

Zhal' fe je perblisheval, ko je Jesuf Kriftuf
ozhitno imel uzhiti, in odrefhenje zhlovefhkiga
rodu perzheti. Janes je imel ljudi na Odrefheni-
kov prihod perpravljati. Tudi janes je fvoje mla¬
de leta v’fvetofti preshivel, ino v 1  famoti, v tihi
pufhavi fe perpravljal na fvoje opravilo. Sdaj

108

dobi od Boga povelje, de naj sazline uzhiti.
Tedaj je prifhel bolj is pufliave v’ kraje ob
reki Jordanu, kamor fo ljudje she bolj sahajali.
Nolil je ojftro oblazhilo is velbljudjih dlak, ino
ufnjat paf okoli ledja. Jedel je ie take jedi,
ktere pufhava rodi, slafti hoftni med ino nekake
vezlii kobilize. Pijazho je is ftudenza sajemal.
Prebival pa je v’ kaki fkalnizi. Per Jordanu je
sazliel ozhitno osnanovati: „Delajte pokoro ,

boshje kraljeflvo fe bliska /“ Odrefhenik, kteri
ga bo poftavil, je she prifhel na fvet. To je bil
naj vezlii sapopadik njegovih naukov. Kteri fo
fi to k’ ferzu vseli, in obljubili fe refnizhno
poboljfhati; jih je s’ vodo kerftil, v’ snamnje,
de fe morajo snotrej od grehov ozhiftiti. — Le
farno takim’, kteri fe refnizhno shele poboljfhati,
fo tudi fhe dan danafhnji duri v 1  to kraljeftvO
odperte.

vS a volj o Janesoviga shivljenja ino uzhenja je
velik fhum vftal. Ne le Objordanzi, ampak tu¬
di is Jerusalema ino f ko rej is vfe Judeje fo
vreli k’njemu v 1  pufhavo. Dajo fe kerftiti, ino
fe ispovedujejo fvojih grehov. Tudi vraslmi hi-
navfki Fariseji ino neverni ^»aduzeji fo hodili
f fvojim fpaziienim ferzam. Oni nifo imeli pra-
viga duha, ki je h’ kerftu potreben. Toraj jih
Janes mozhno ino ojftro ogovori rekozh: „Gadja
rodovina! kdo vaf je uzhil, ali vam rekel, de
je mogozhe boshje jese ogniti fe bres pokore
ino poboljfhanja shivljenja? Vreden fad pokore
dajte od febe. Le nikar ne režite: Abrahama
imamo ozheta. Savoljo tega farno, ko fteAbra¬
hamovi otrozi, nifte nizh bolji per Bogu; sakaj

109

vam povem, de Bog tudi is teh le kamnov Ab¬
rahamu lahko otrok obudi. Enaki fte nerodovit¬
nimi! drevefu, ki je fekira she namerjena v 1  nje¬
govo korenino. Drevo, ktero dobriga fadu ne
rodi, fe poteka, ino v’ ogenj yershe.“

To Janesovo govorjenje je veliko poflufhav-
zov omezhilo, v’ kterili fo fe refnizhne shelje
vnele poboljfhate fe. Toraj ga vprafhajo, kaj
bi jim bilo boriti. Janes pravi: „Kdor ima dve
fiiknji, naj da tiftimu eno, ki nima nobene. Kdor
ima shivesha od vezli, naj ravno to ftoriJ 4  Tudi
zolnarji ino vojaki fo k 1  njemu prifhli, ino mu
djali: „Uzhenik! kaj pa je nam ftoriti?“ Janes
je odgovoril zolnarjem: „Nikar vezli ne jem¬

ljite, kakor kar vam je poltavljeniga." Voja-
kam pa je djal: j,Nikomur ne delajte lile, ni¬

kogar ne toshile po krivim, ino bodite dovoljni
f tvojim plazhilam . 44

Sdaj, ko fe Janesovi poflufhavzi v 1  refnizi
boljfhajo, fe tudi shelje v’ njih vnemajo, de
bi Odrefhenika le kaj knial fposnali, ino farni
per febi miflijo: „\ r ie lahko, de je ravno Ja¬

nes KriflufM  Nekteri uzheniki, ki fo jih is
Jerusalema do njega poflali, ga zelo vprafhajo:
„Ali li ti Kriftuf?“ — Janes pravi: „Jas nilim
Kriftuf, pa kmal bo prifhel. On je vezhi od
mene; jas mu jermenov per zhevljih nifim vre¬
den odpenjati. Jas kerfhujem s’  vodo, de vaf
k’ pokori perpravljam; on vaf bo pa s 1  ognjem,
l 1  fvetim Duham kerftil. Velnizo ima v 1  rokah,
ino fkedenj bo pozhedil. Pfhenizo bo v’ shitni-
zo fpravil, pleve pa s 1  neugafljivim ognjem
poshgal . 44

110

I*. Jesuf je feerflien, Ino gre v’i»u-
fliavo.

Kedar fe je ljudftvo Janesu kerfliti dajalo,
je tudi Jesuf k 1  njemu na Jordan prilhel, de bi
ga kerftil. Ko hozhe Jesuf v’ reko ftopiti, mu
Janes is zhafti, ki jo ima do njega, brani re-
kozh: j,Jas potrebujem tvojiga kerfta, pa ti k*
meni hodifli ? 44  Jesuf odgovori: „Naj bo sa sdaj,
ker fe fpodobi, de fe vlim boshjim fklepam pod-
vershemo. 44  Janes je tedaj odjenjal, ino ga je
v 1  Jordanu kerftil. Po kerftu ftopi Jesuf is reke
ino moli. Ino glej, nebefa fe odpro nad njim;
fveti Duh je s’vifhiga prifhel v^ podobi goloba,
ter nad njim obftal, ino glaf bosliji fe saflifhi
s 1  neba: „Ta je moj ljubesnjivi 8in, ki imam

dopadenje nad njim. 44  — Tako je bilo ozliitno
osnanjeno, de je Jesuf kSin bosliji; nebefhki Ozhe
fam ga je fvojiga l^ina imenoval.

Jesuf gre sdaj po nagibu fvetiga Duha od
reke Jordana v’ famoten kraj pufhave. Gole
gore le fo bile okoli njega. V’ tej famoti je bil
Jesuf fhtirdefet dni ino fhtirdefet nozhi, je mo¬
lil, premifhljeval, fe poftil, ino tako na fvoj uk
fe perpravljal. Ko fe je Jesuf fhtirdefet dni ino
nozhi bil prepoftil, je bil lazheil. Kar fe mu
fkufhnjaviz v’ pufhavi perblisha. Ko je toliko
od Svelizharja ino njegove nefkonzhne mozlii
she flifhal, bi ga sdaj rad fkulil, zhe je §in
bosliji ali ne. S’  hinavfko zhaftjo fe pred Jesufa
vftopi, ino mu pravi: „Zhe li ^in bosliji, rezi

tem kamnam, de bo kruh is njih. 44  Jesuf mu pa
odgovori: „Sapifano je: Zhlovek ne shivi le od

111

kruha, ampak od vfake befede, ki is uft bo-
shjih is-haja.“ —

Satan ga kmal vdrugizh fkufi. V 1  Jerusa-
lem na verh tempeljna pelje Jesufa, ino ga na
rob poftavi. »Spodej v’ neisrezheni globozliini fe
vidi veliko mefto po vfi fhii javi. platan mu tedaj
rezke v’podobi angelja: „Zlie li »Sin boshji, fko—
zhi til doli; fej je pifano: Svojim angeljem te
je rekel povfod varovati; na rokah te ponefd,
de fe s 1  nogo ob kak kamen ne udarifh.“ Ali
Jesuf gleda le na voljo fvojiga Ozheta; toraj
fpet ne pervoli v’ fkuflmjavo, ino rezhe: „Pifano
je: Ne fkufhaj Gofpoda fvojiga Boga.“ Bres
lile namrezh fe v’nevarnoft podajati, ino vender
upati, de naf bo Bog f’fvojo pomozhjo refhil,
to je pregrefhna predersnoft.

»Satan fhe ni jenjal, temuzh fe loti tretje
fkufhnjave. Na prav vifok hrib pelje Jesufa,
neisrezheno delezh fe je vidilo s’ njega ino pa
v'mnoge deshele ino kraljeftva s’vfo njih lepoto.
To mu raskasuje, ino pravi: „Glej, vle te de¬
shele, ino kar imajo, ti bom dal, zhe pokle-
knefh, ino me molifh.“ Ali terdo ino s’ vfo oj-
ftroftjo je Jesuf rekel: „Poberi fe, fatan! sakaj
pifano je: Gofpoda fvojiga Boga moli, ino nje¬
mu famimu flushi.“ »^ tre la fo bile fatanu te be-
lede. Popred je menil, de ga nihzlie ne posna,
ker je v’ podobi angelja prifhel; ko ga je pa
Jesuf po imenu imenoval, fe je preftrafhil, ter
je sbeshal. Ino per tej prizhi fo angelji is nebef
prifhli, ino fteshejo Jesuf«.

Ne pervolimo tudi mi nikoli v 1  nobeno fkufh¬
njavo. Jesuf nam bo pomagal, zhe fe v’ njej

112

ferzhno vojfkujemo, ino angelji naf bodo vefeli,
ako jo premagamo.

13. danes fkasuje »Sesula ljudem,
destifovi pervl nzlieiizi.

Veliko ljudi je bilo ravno okoli Janesa, kar
pride Jesuf is pufhave k 1  njemu na Jordan. De
ga Janes le sagleda, pokashe prezej s’ roko
na-nj, ino vef velel ino s’ veliko zhaftjo rezhe:
„Glejte! ta je jagnje boshje, ki grehe 1'veta od-
jemlje. Ta je, ki vam smiraj od njega pravim,
de nekdo sa menoj pride, kteri je vil’hi od me¬
ne, kteri je bil poprej kakor jas.“

Drugi dan gre Jesuf fpet per Jordanu me-
mo Janesa. Ta pokashe fpet na-nj, ino po-
vsame: „Glejte jagnje boshje, ki grehe fveta,

odjem!je! w  Dva Janesovih uzhenzov, to je, dva
taka, ki fta verovala, kar je Janes uzliil, fe
poboljfhala, ino kerftiti dala, fta shelela Jesufa
bolje fposnati. Pozhafi ino ftrahama grefta sa
njim. Kedar fe mu vfa bojezha perblishata, fe
Jesuf osre, ino ji vef prijasen ogovori rekozh:
„Kaj bi rada?“ Rezheta: „Uzhenik! kje ftami-
jefh?“ Ljubesnjivo jima rezhe: „Pojdita s 1  me¬
noj, vidila bofta.“ Vfa -velela fta s 1  njim fhla,
kjer je ftanoval, ino per njem oftala vef tifti dan.
Enimu tih uzhenzov je bilo Janes  ime, enimu
pa Andrej.  Oba fta bila potlej Jesufova apo-
fteljna ino prav pofebna prijatla.

Andrej je imel brata, kterimu je bilo Simon
ime. Vefel mu gre prezej pravit: „Kriftufa fva
s’Janesam nafhla!“ »Simon ga sasheli bersh vi-

113

diti, ino Andrej ga pelje k’ Jesufn. Gofpod po¬
gleda i^imona, ino v’ snamnje, de ga dobro po-
sna, mu rezhe: „Ti fi §>imon, Jonov fin; pa od-
fdnnal fe ti Peter  porezhe,“ to je, Nkalnik. »S 1
temi befedami je Jesuf, bosliji kralj, Petra k’ febi
vseh Pofihmal je bil Peter Jesuiov uzhenez.

Drugi dan fe je Jesuf na Galilejfko napravil.
Med potam frezha Filipa. Jesuf je vidil, de je
Filip dobriga ferza, toraj mu rezhe: „Hodi sa
menoj.“ Gofpodova ljubesnjivoft je Filipa ginila,
ino Filip  je pofihmal Jesuiov uzhenez.

Filip je imel prijatla, ki fe mu je Nata-
nael reklo. Is Kane je bil doma, vef tudi je bil
bogabojezh, ino je hrepenel po Odrefheniku.
Toraj mu Filip tezhe pravit, de ga je nalhel.
Natanael je bil tifti dan ravno nekoliko pod fi¬
govim drevefam. Ta zhaf je mogel sa-nj kaj
veliziga biti. Sak a j ravno, tega fveto pifmo ne
pove; pa gotovo bo, ob ljubim tihim jutru un
lam, pod milim Bogam je ondi molil poboshno,
ino shelje po Svelizharji lo ga prehajale. De le
Natanael 1'pod drevefa vftane, ga Filip frezha.
Vef v 1  velelji mu rezhe: „Nafhli fmo ga, kte-
riga fo Mosef ino preroki popifali. Jesuf, lin
Joshefov is Nazareta, je.“ Natanael, prenagel
v 1  lodbi, pravi: „She bo is Nazareta kaj prida
hodilo ! u  Filip, kterimu je ferze od nebefhldga
vefelja pofkakovalo, fi ni bil fveft taziga mersliga
odgovora; rezhe mu: „Pojdi, ino poglej!“ Ino
Natanael gre prezej s 1  njim gledat. Kedar Jesuf
Natanaela sagleda, rezhe: „Vidite ga praviga
Israelza, ki je ni svijazhe v 1  njem l"  Natanael
le sazhudi temu govorjenju, ino pravi: „Od kod

8

Ii4

me pa pnsnafh ?" pogledam, kteri je Na-
tanaelu ferze prefunil, mu Jesuf rezhe: „Pre-

den je Filip k'  tebi prifhel, ko li bil fhe pod
figovim drevefam, lim te she vidil." Natanael
oftermi. Na enkrat je v’ njegovi dufhi vfe jafno.
l^posnal je, de je vligaveden, pred komur ftoji.
Vef ginjen ino poln fvete zhafti savpije: „Uzhe-
nik, ti li ^>in boshji, ti li Israelfki kralj !" Je¬
suf mu rezhe: „Ker lim ti rekel, de fim te

pod figovim drevefam vidil, mi verjamefh. §ihe
vezlii rezhi, ko je to, bofh vidik Gotovo vam
povem," pravi Jesuf, „nebefa bofte odlihmal
vidili odperte, ino angelje boshje gori ino doli
hoditi nad zhlovekovim linam." Natanael je bil
polihmal Jesufov uzhenez 5 Jernej  tudi fe mu
je reklo.

Jesuf fe je naj raji zlilovekoviga finii ime¬
noval. Dobre dufhe fe per Jesufu rade f-hajajo,
in on jih rad fprejema. Kako dobro jim je per
njem !

14. Shenitnina v r  liani.

Tri dni potlej je bila shenitnuia v 1  Kani, v’
Galilejfkim meftizu. Jesufova mati je bila tudi
per njej; s’ sheninam ali nevefto fo li bili v’ro¬
du , ali pa fizer dobri snanzi. Ravno ta dan je
Jesuf v’ Kano prifhel. De le fvatje svedo', ga
prezej povabijo s’ njegovimi uzhenzi vred. Jesuf
fe da pogovoriti, ino gre f fvojimi uzhenzi na
shenitnino.

Shenin ino nevefta fta bila javalne bogata.
Vino jim je pre sgodej poteklo. Jesufova mati

115

je to kmal zhutila, toraj rezhe Jesufu: „Vina

nimajo . 44  Jesuf ji odgovori: „Shena! kaj je na¬
ma sa to? Moja ura fhe ni pertekla . 44  Zlmtila je,
de Jesuf' le perloshniga zliafa perzhakuje. Potlej
rezhe flushabnikam: „Vfe ftorite, kar vam po-
rezhe . 44  — V’ hifhi je bilo fheft kamnitih verzhev,
de je bilo vfe prav fnashno. Vfak teli fheft ver¬
zhev je dershal dve ali tri merize. Jesuf rezhe
flushabnikam: „Nalijte te verzhe s’vodo . 44  Na¬
lili fo jih do verha. Jesuf rezhe : „Natozhite,

ino nelite ftarafhinu . 44  Natozhijo, ino nebi. Jjita-
rafhina pokali v’ vino fpremenjeno vodo, kar je
vino, de nikoli boljfhiga. Ni vedil, kaj fe je sgo-
dilo; fe savsame, poklizhe shenina, ino rezhe:
„Vfak daje P perviga dobro vino na miso, ino
potlej, ko fe gofti she napijejo, fhe le flabfhiga:
ti pa li ddbriga do sadnjiga hranil . 44  Sdaj fe ta
zhudesh rasglafi. Vfe nad njim oftermi. Spo-
snali fo, de je ^in boshji sa miso per njih, ino
fo verovali va-nj. Ta je bil pervi zhudesh, kte-
riga je Jesuf ozhitno ftoril. Kako lepo fvetita is
njega njegova obilna dobrotljivoft ino njegovo
boshje velizhaftvo!

15. Jesuf v’ teinpeljnu.

Velikonozhni prašnik fe je perblisheval. Je-
ser ino jeser ljudi, Israelzi is vfe deshele, fhe
zelo veliko bogabojezhih ajdov is blishnjih na¬
rodov, fo fe v’ Jerusalem f-hajali, ino hodili v^
tempelj Boga molit. Jesuf gre tudi tjekaj na
velikonozhni prašnik. Tempelj je bil sidovje,
de nikoli taziga. Trije veliki dvori fo bili va-nj.

8  *

116

V’ perviga, ki fe je va-nj fhlo, fo tudi neverni
narodje imeli. Pa is tega dvora fo sdaj shivin-
fko femiflie ftorili. Tukaj fo darila prodajali ino
kupovali. Ko Jesuf va-nj ftopi, ima na enkrat
bres fhtevila ljudi ino sliivine, volov ino drob-
nize, golobarjev ino dnarnib mis, pred ozhmi.
Selo ga saboli, de ajdje tukaj fhe ne najdejo
kotizhka, de bi per pokoji Boga molili. Tedaj
fi naredi is motdsov tepeshnižo, ino je jel isga-
njati femazhe s' volna' ino drobnizo is tempeljno-
viga preddvora; je rnise prebrazhal, de fo fe
denarji po tleh terkljali, ino je djal golobarjem:
„V’ ftran f’ tern!" Ino terdo je savpil: „Ne de¬
lajte femifha is hifhe mojiga Ozheta l u  Strah je
vfe opadel. Vfe beshij nihzbe fe ni vftavil, ve¬
liki proftor je bil gredozh isprasnjen ^ ino lpet
je fveta tihota. — Toliko mozh je imel Jesuf
v’ ferza fhe take! Boshje velizhaftvo fe je fve-
tilo is njega, ino vfe je rasodevalo , zhinui de
je prifhel na fvet.

Ko je Jesuf na tihim proftoru vef boshji
Ital, ftopijo duhovni k’njemu, ino ga vprafhajo:

kakim snamnjem nam bofh fkasal, de imafh
to delati oblaft?“ Odgovori jim f to le mogozh-
no befedo: „Poderite ta tempelj, (iia-fe pokashe,)
ino v’ treh dneh ga bom fpet poftavilJ 4  Jesuf je
tukaj fvoje truplo miflil, ino ga je po pravizi
tempelj boshji imenoval. Pa duhovni tega go¬
vorjenja nifo umeli; menili fo, de govori od
kamnitiga tempeljna. Toraj fe mu pofmehujejo
rekozh : „Sheft ino fhtirdefet let fe je ta tem¬

pelj delal, ino ti ga hozhefh v* treh dneh po-
ftaviti Ino f’ temi beledami gredo nevoljni

117

od njega. — Kar je Jesuf od podiranja tempeljna
govoril, je njegovo fmert pomenilo5 kar je pa
od noviga pojavljanja tempeljna govorilj je po¬
menilo njegovo od fmerti vftajenje. Iuo kako
refnizhno je v' tej pomembi govoril!

16 . per sfakopovim vmlstjaku.

Jesuf fe fpet is Jerusalema v’ Nazaret ver¬
ne. Pot je fhla po ^amarifkim. Do mefta ;Si-
liara, ki fe mu je nekedaj Niliem reklo, je pri-
fhel. Blis njega je bila priftava, ino per njej
vodnjak, kteriga je bil nekedaj Jakop iskopal.
Od pota truden fe Jesuf per vodnjaku ufede.
Njegovi ilzhenzi fo med tem fhli v’ mefto shi—
vesha kupovat. Ko je Jesuf fam per vodnjaku
fedel, pride is mefta $amarijanka po vode. Judje
fo imeli do Samarijanov she ftaro vrafheno fo-
vrafhtvo. Jih nifo posdravljali, ino nifo is ene
fklede s 7  njimi jedli. Tega fovrafbtva Jesuf ni
poterdil, defiravno fo bili Samarijani v 1  marii-
kterih smdtali. Le smoto ino greh je fovrashil,
ljudi pa nikoli ne. Toraj rezbe sbeni vef pri—
jasen: „l)aj mi piti!“ Shena fe je savsela nad
tem prijasnim ogovoram. „0d kod je tomu
rezbe, „de me ti piti prolifh ? Jud li, ino jas
hm vSamarijanka!" Jesuf rezbe: „Ako bi vedi-
la, kdo f’ teboj govori, bi ti njega profila, ino
da! bi ti shive vode.“ Sliena fbe ni umela, kam
gre vfe to. Mu rezbe: „Sej nimafh i’  zliem

sajeti, ino vodnjak je vender le globok. Od
kod bofb neki jemal shive vode? !i vezbi,
ko nafh ozbe Jakop, kteri je tudi is njega pil,

118

pa je vfelej kaziga vedra potreboval ? 44  Jesuf fhe
oftane per tej priliki. „Kdor to vodo pije , 44  pra¬
vi, „ga fpet sheja; kdor pa vodo pije, ktero
mu jas miflim dati, vekomaj vezh ne bo shejin.
Voda, ktero mu jas dam, bo v’ njem ftudeniz
vode, tekozlie v’ vezimo slavljenje . 44  Te befede
hozhejo rezhi: Kakor shejni zhlovek po hladni
vodi hrepeni; ravno tako, kdor fhe ni vef po-
pazhen, smiraj modrejfhi, boljflii ino svelizhan
biti sheli. Ino to dufhino shejo obljubi Jesuf tu¬
kaj ogaliti f’ fvojim naukam ino duham. V’ na-
fliim laftnim ferzu nam hozlie nepotekljiv bu¬
ri en ez refnize; fvetofti ino svelizhanja oshiviti.
Kaj li bomo boljfbiga vofhili!

S daj pove Jesuf slieni neko fkrivnoft nje-
niga ferza. Kakor bi jo ftrela sadela, ji je bilo.
Savsame fe, de ta nesnani uzhenik njeno pre¬
greho ve. Prav kakor de bi pred fodbo Vliga-
vedniga ftala, fe ji sdi. Vfa rudezha ino fkefa-
na mu rezhe: „Gofpod! vidim, de fi ti prerok . 44
Jesuf ji je vidil v’ ferze, de fe frainuje ino kefa,
ino fe poboljfhati sheli; toraj ji ne rezhe vezh
hude befedize.

Sli e ga shena poprafha: „Nafhi ozhetje fo
Boga na tem hribu molili; vi Judje pa pravite,
de ga v 1  Jerusalemu gre moliti . 44  Jesuf rezhe:
,,Shena, verjemi mi! Zhaf pride, de ne bofte
Ozheta molili ne na tej gori, ne v 1  Jerusalemu.
Vi ne velite, koga molite; mi pa vemo, ker
vemo, de je Odrefhenik is Judovfkiga rodu.
Pride zhaf, ino sdaj je she, ko bodo pravi
zliaftivzi boshji Ozheta v 1  duhu ino refnizi mo¬
lili. In Ozhe hozlie ravno take imeti; sakaj

119

Bog je duh, ino kteri ga molijo, ga morajo v’
duhu ino refnizi moliti.^ — Kako velik ino fvet
je ta nauk! Zhlovekov duh je pravi tempelj
boshji. Tukaj, v’ fvojim duhu molimo Boga,
kteri je povlod prizhujozh. Um mora fposnati,
ferze obzhutiti, djanje fprizhati, kar ufta govore;
lizer je molitev le lash ino hinavfhina.

Samarijanka rezhe vfa ginjena: „Vem, de
bo Odrefhenik fkorej prifhel. Kedar on pride,
naf bo vfiga poduzhil. 44  Jesuf ji rezhe: „Jas fim,
ki f teboj govorim,§>erze ji pofkakuje od ve-
1'elja. Popufti verzh per vodnjaku, tezhe v\me-
fto ino pove vfe ljudem. -— Ta shena je bila
tako frezhna, de ji je Jesuf pervizh f’takimi
golimi befedami povedal, de je on pravi Odre¬
fhenik. Odkritoferzhne dufhe pridejo naj loshe
k’ fposnanju refnize.

Jesui' je fhe f’ Samarijanko govoril, kar
pridejo njegovi uzhenzi s’ nakupljenimi jedmi is
mefta, ino jih pred-nj poftavijo. On pa rezhe:
„Moja jed je, de fpolnim voljo tiftiga, kteri me je
poflal.^ — Glejte, boshjo voljo fpolniti je bilo
Jesufu Jjubfhi, kakor jefti ali piti! Ravno tako
bi mogli tudi vli biti, kteri fe njegovi uzhenzi,
to je, kriftjani imenujejo.

Kedar je bila shena iSamarijanain od Jesula
povedala, fo vli is pihava k 1  Gofpodu hiteli, ino
ga profili, de bi per njih oftal. Jesuf, ki ni ni¬
komur pametne profhnje odrekel, je dva dni per
njih oftal. Uzhil jih je fvoj boshji nauk, ino
veliko jih je va-nj verovalo. — Srezhni fo, kteri
ga nifo vidili, pa vender va-nj verujejo, ga lju¬
bijo ino flufhajo!

I $. Jesufova perva pridiga v’ \a-
zaretu.

Jesuf je fpet prifhel v’ Nazaret na fvoj dom.
Prezej pervo fabdto gre po fvoji navadi v’ f-ho-
dnizo. Ondi fo fe Judje vfako iabbto, kakor mi
v’ nedeljo v’ zerkvi, shirali. Kedar fo fe vfi
s brali, vftane Jesuf v' snamnje, de mifli glafno
brati. Toraj mu podajo bukve, ki fo fe ravno
brale. Bile fo prerokbe preroka Isaija. Ko jih
odpre, (jBog je tako naklonil,j) sadene na prav
imenitno verftizo. Bral jo je f’ prijetno befedo
na glaf rekozh:

„Gofpodov Duh je nad menoj. Pomasal
ino poflal me je, de ubogim vefeli nauk osna-
nujem, ranjene ferza osdravljam, jetnikam re-
fhenje ino flepzam pogled napovedujem, sa-
tiranze ispufham , ino leto Gofpodove milofti
oklizujem. 44

Po tem je Jesuf bukve saperl, jih flushab-
niku dal, ino fede. Vfdi ozlii fo va-nj obernje-
ne. 8daj sazhne: „Danf fe fpolnuje, kar fte

ravno flifhali is fvetiga pifma. 44  Ino jim je to
na dolgo fkasal. — Ponudite, ljubi otrozi! ako
je Jesuf tifti, od kteriga je ravno kar is bukev
Isaija preroka bral; ako on to premore ino ho-
zhe, kar je per preroku od njega pifano: kaj
lahko od njega vfe upamo? Ino pa gotovo, prav
on je tifti, ker fe nam je s 1  befedo ino s’  dja-
njem taziga fkasal.

Dokler je govoril, fe je vfe zbudilo nad
ljubesnjivimi befedami, ki fo mu is uft fhle. Pa
kmal fe v 1  poflufhavzih nevofhljivoft sbudi. Mi-

121

flijo fi : ..Kaj, zlies naf fe povsdiguje ? Tako

reven, ko je, pa fe toliziga dela! Kaj pak de,
veliko je ilifhati od njega ino njegovih del;
pa ref naj bi vfe bilo , lam febi ino fvojim bi
nar prej pomagal, ino tudi letu bi ftoril kaj
tega / 4  Jesuf vidi njih mifli. Toraj jih pod-
uzhi, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha
ne dela, ino jim rezke: „Noben prerok ni

vfhezh na fvojim domovji. Ob Elijevim zhafu,
ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih
vdov na Israelfkim; pa le k 1  vdovi v 1  ^arepto
je bil prerok Elija poflan. In ob Elisejevih
zhafdi je bilo na israelfkim veliko gobovih ; pa
noben smed njih, ampak le Siriz Naman je bil
osdravljen . 44  To flifhati, vli obdivjajo. Napuli
oshivf v 1  njih, vfe vre po njih. „Kaj naf pra-
voverze, li miflijo, bo sad sa nevernike, sa
Nidonze ino >Sirze deval ? 44  Nizh vezli ga ne
pufte v’ befedo. Vfe po f-hodnizi fe je s’ veli¬
kim hi-upam soper njega vsdignilo. Is f-hodnize
ga funejo, shenejo is mefta, vlezhejo verli fter-
miga hriba, ki je bilo mefto pod njim, ino v-
bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna
je Jesuf ftal, kar fe oberne, ino gre po fredi
med njimi tako mogozhen ino miren, de fo ondi
ftali, kakor de bi bili od ftralia okamneli. Tako
lo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od febe
odrinili.

t§. Obilni ribji lov.

Jesul is Nazareta dalje grede je prifhel k’
Genesarfkimu jeseru, ki ie mu je tudi Galilej-

122

fko morje reklo. Krna! je bilo žele trume ljudi
per njem. Vfak ga sheli viditi ino flifliati. Per
kraji Jfta bila dva zhelna. Eden je bil bratov
Petra ino Andreja, eden pa bratov Janesa ino
Jakopa. Ravno fo vftavili, ino mreshe ispirali.
Jesuf ftopi v’ Petrov zheln, ino ga prijasno profi
nekoliko od kraja odriniti. Peter mu rad poftre-
she. Jesul’ fede v 1  zhelnu ino uzlii, ljudftvo pa
ga ob kraji poflufha. Ko je nehal uzhiti, re-
zhe Petru ino Andreju: „V’globoko jesero sdaj
ftrujajta, ino pomezhita mresho v' lov!“ Peter
odgovori: „Gofpod! vfo nozh fva lovila, pa nizh
nifva vjela; pa ker ti rezhefh, bom fhe enkrat
mresho pometal.^ Peter tedaj ino njegov brat
fta veflala v' globoko jesero, ino pomezheta
mresho. Ino toliko rib fta sajela, de fe jima
mresha terga. Toraj pomigneta Janesu ino Ja¬
kopu, ki fta bila v’ unim zhelnu, de naj grefta
pomagat. Bersh perveflata. In oba, zhelna na¬
polnijo s’ ribami, de fe potopljujeta. Ko Peter
to vidi, ga fvet ftrah fpreleti. Jesufu k’ nogam
pade, ino savpije: „Gofpod! pojdi od mene,

ker lini grefhen zhlovek.“ Jesuf mu rezhe: ^Ni¬
kar fe ne boj! pofihmal bofh ljudi lovil,“ to je,
bofh žele trume ljudi v‘ kraljeftvo boshje nabiral.
Tudi unim, ki fo ravno tako ftermeli, je Jesuf
prijasno rekel: „Hodite sa menoj, ino bom fto-
ril, de bofte ljudi Iovili.“ Bersh porinejo zhel¬
na na fuho, popufte mreshe ino vle, kar fo
imeli, gredo sa Jesufam , in oltanejo vedno per
njem.

Jesuf je fhel po tem v’ mefto Kaparnavm,
kjer fta bila Peter ino Andrej doma. Janes ino

123

Jakop fta ga fpremila., Petrova tafha je ravno
merslizo imela. Peter mu pove, ino ga proti,
de bi ji pomagal. Jesuf gre k’ njej, jo prija-
sno prime sa roko, ino rezke merslizi od nje.
Per tej prizhi jo je mersliza popuftila. Bersk
je laliko vftala, ino je Jesufu ino njegovim uzhen-
zam polna hvale ino vefelja per miši ftregla.
To je kmal po vfim meftu saflovelo, ino sve-
zher fo od vfih tirani bolnike pred Petrove
vrata notili. Jesut' je roke na-nje pokladal, ino
vfak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen,
ktero ti bodi. — Koliko mozk ino koliko ljube—
sen ima Jesuf!

Odfdimal je Jesuf hodil od mefta do mefta,
od terga do terga, od vafi do vafi. Povfod je
bolnike osdravljal, ino ljudi uzhil. Kratki sapo-
padek njegovih naukov, fofebno P perviga, je bil
ta: „ Delajte pokoro! Nebefhko kralje/Ivo fe
blisha. u  Vfi njegovi nauki fo bili polni mozlu.

f®. »lesufovi nauki na gori.

Enkrat je Jesuf pofebno veliko ljudi imel
pred feboj. Na vifhavo tedaj gre. Ondi lede.
Uzhenzi ga oftopije po obeh ftraneh; fpodej pa
je ljudi žele trume. Vfi fo va-nj gledali. Vfe
utihne, ino Jesuf sazhne uzhiti tako le:

l.

„Blagor ubogim r/ duhu,  je djal, ••njih
je nebefhko krafjeflvo, u  S’ ubogimi v’ duhu,
po duhu, po volji meni Jesuf pervizh tifte ubo¬
ge, kteri s’ voijo terpe ubofhtvo, ki jim ga

124

boshja previdnoft pofhilja, ino ne sliele vezhiga
bogaftva, ternuzh le file le vefele, de imajo ma¬
lo zhafniga blaga; drugizh tifte bogate, kteri na
bogaftvo ne tvesijo ferza, ternuzh ga le v 1  dobre
dela obrazhajo, ino fo ga, ako je boshja volja,
vlak žiraf perpravljeni sgubiti; tretjizh vfe tifte
ljudi, kteri fe is IVetiga konza, savoljo nebe-
lhkiga kralj eftva, vfimu zhafnimu blagu odpo¬
vedo , kakor fo, poltavim, apofteljni vfe sapu-
ftili, ino sa Jesufam fhli. De bo pa le tifti zhlo-
vek v’ boshjim kraljeltvu del imel, kteri nebefhke
darove bolj ko pošemljfke ženi, pazil ni treba v’
mifel jemati. — Jesuf s 1  ubogimi v’ duhu tudi
ponishne lahko meni, take, kteri previdijo, de
jim boljfhih darov, modrofti ino zhednofli , fhe
permankuje. Svojo nepopolnamaft fposnati je
namrezh perva flopnja k’ popolnamalti; prava
ferzlma ponislmoft fo tako' rekozh vrata, ki fkosi
nje v’ boshje kraljeltvo, v’ kraljeftvo refnize ino
zhednofti pridemo.

„Blagor skalo finim , ovefeljeni bodo. u  Ta
Jesufova befeda obfeshe lizer vfe, kteri voljno
terpe, slafti pa tifte dobre dufhe, ki jih grehi
peko ino bole, de nobena zhafna sguba, nobe¬
na telefna bolezhina, nobena posemeljfka nefre-
zha ne tako. Taka shaloft napoveduje prihoduo
vefelje. Kakor sjutrej obilna rofa po roshah lep
dan osnanuje; ravno tako je oko, ki tdzlii folse
nad ftorjenimi grehi, kmal ovefeljeno s' saupa-
njem v’ boshje ufmiljenje, ino jafen ino lep fe
mu dan vezlmofti odpira.

„Blagor krotkim  , sem/jo bodo po[edli. u
Nihzhe jih ne bodra,silil,kteri nad jeso gofpodujejo,

125

fe v’ prepire ne fpufhajo, fhe manj pa v’ punte
mefhajo; mirni bodo doma v^ tvoji hifhizi ino v 1
fenzi pod fvojo lipo prebivali, ino vezli tihiga,
nedolslmiga vefelja she na semlji vsilili, kakor
kdor desbelo na deshelo premaga, unod groba
pa uno boljfhi deshelo v 1  poleft prejeli.

„Blagor jim, kteri fo lazhni ino shejni
pr avize; nafiteni bodo.  Bog nam ni nobenih
goljufnih nagibov v’ ferze djal. Šivani je lakoto
ino shejo v 1  rial; pa tudi jed ino pijazho je fiva¬
ril. Ker je tedaj fhe lepfhi lakoto ino shejo do
refnize ino pravize v 1  naf djal, je li ne bo hotel
potolashiti ? Kaj, ko bi mi pazh po refnizi ino
pravizi, po zhednofti ino vlim dobrim hrepeneli,
kakor, kdor v’ opaljeni ino nerodovitni pufhavi
omaguje, po kruhu ino ftudenzu hrepeni!

„j Blagor usmiljenim, ufmiljenje bodo do-
fegfi. .“ Kdor ubogim fvoje ferze odpira, bo v’
lili tudi ufmiljene ferza ino poftreshne roke na-
fhel. Bog, kteri vfakimu po saflushenji povra-
zliuje, bo s 1  njim ravnal, kakor on s'drugimi,
ino bo tudi njemu nekedaj ftoril ufmiljenje, kte-
riga vli potrebujemo.

„ H lapor jim, kteri fo zhiflipa ferza; Bo¬
ga bodo gledali. u  Kdor ima Boga vedno pred
ozhnii,- 1  ino nizh ne mifli, ne sheli, ne gleda,
ne govori ino ne dela, kar bi Boga ino boga-
bojezhe ljudi rasshalilo j on ne mifli ino'ne po-
sheli radovoljno nizh gerdiga, ne pogleda nizh
nepofhteniga, ne govori ino ne (tori nizh ne-
fpodobniga, je zhiftiga ferza. Tak she na semlji
Boga bolj ino bolj fposnava, ino nekedaj ga bo
gledal oblizhje v’ oblizhje. Le zhiftimu ftudenzu

126

fe na dno vidi, le v’ njem le oblizhje folnza per-
kashe; le zhifta dufha je serkalo ali fhpegel, ki
fe Bog is njega vidi.

„Blagor mirnim , otrozi boshji bodo ime¬
novani.  Mir 1'eboj, s’ blishnjim ino s' Bogam je
naj vezhi blago na semlji. Kdor ima tedaj ta
mir v 1  febi, ino ga tudi drugim naklanja in ohra¬
ni ; on je angelj boshji na semlji, prav otrok
•nafhiga Boga, ki fe mu Bog miru pravi, ino ki
je njegov edinorojeni $iu ravno sa to na ta fvet
prifhel, de je ta mir ljudem pernefel. Taki otrozi
bodo fvojimu Ozhetu tudi nekedaj v ;  njegovi ne-
befhki hifhi ljubi.

„Blagor jim, kteri savoljo pr avize pre¬
ganjanje terpe ; njih je nebefhko kr alje/Ivo. u
Vfelej fo bili ref dobri ljudje od hudobnih prega¬
njani. Kdor tedaj hozhe ref dober bitij mora per
vlim preganjanji zhednofti sveft oftati, ino per-
pravljen biti savoljo nje vanati fe zhafti per lju¬
deh ino vfe zhafne frezhe. Take zhednofti, klere
ne kali ne famopridnoft, ne lakomnoft prasne
zhafti, zhaka neftrohljiva krona v’ nebelih. — Ino
ker je Jesuf previdil, de bodo fofebno njegovi
uzhenzi, ki fo bili ravno okrog njega, od hu¬
dobnih ftrafhno preganjani; sa to je fhe rekel:
„Blagor vam, zhe vaf ljudje savoljo mene pre¬
klinjajo, preganjajo, ino vliga hudiga po krivim
dolshej vefelite fe, in od vefelja pofkakujte, va-
fhe plazhilo je veliko v’ nebelih. Ravno tako
gerdo fo she pred vami delali f preroki, s^mosh-’
mi fhe tako modrimi ino fvetimi. 4£

Ljubi moji! povsemimo fhe enkrat vfe te
lepe Jesufove nauke. Kako lepo podobo prave

127

fvetofti nam Jesuf s 1  malo befedami tukaj popi-
fhe! Kako obilen ftudeniz zhifte frezlie nam od¬
pre v ;  nafhim laftnim ferzu! Tak naj bo kdo,
tako odvesen od posemeljfkiga, tako is ferza
ponishen, tako tih ino poterpeshljiv v’ terpljenji,
tako pohleven ino krotak, tako vnet sa vfe do¬
bro, tako mil ino ufmiljen, tako nedolshen bres
ovinkov ino svijazh, tako miren, tako voljen
savoljo dobriga vfe pretefpetij she bi bil tak
zhlovek ljubesni ino zhafti vreden, Bogu ino
ljudem prijeten! Kako dobro bi le mu godilo,
kako miren, sadovoljen ino vefel bi bil! -— To-
raj vtifnite li te lepe kratke isreke globoko v 1
fpomin, ino fpomnite fe jih o pravim zhafu. Zhe
vaf, poftavim , lakomnoft, jesa , fladnoft f hu-
dimu vlezhejo ;  miflite li: „BIagor ubogim v’

duhu, blagor krotkim, blagor jim, kteri l'o zhi-
ftiga ferza!“ ino pa ftorite tudi tako. Veliko pla-
zhilo vam bo sa to malo truda. Vfe tifte velike
ino lepe obljube fe bodo nad vami fpolnile, ki
jim jih Jesuf sa to ino sa uno slavljenje dela,
kteri fe po tem nauku ravnajo. Bolj ino bolj
bofte Boga fposnali, smiram bolji, smiram mir-
nifhi ino sadovoljnifhi bofte; na unim fvetu pa
ga bofte do konza fposnali, velelja do litiga
bofte nafhli, svelizhanje bofte vshivali, ki ga ni
fenza vfe zhafno fhe toliko vefelje.

II.

Potlej je Jesuf na tifti gori sapovedi boshje
islagal, pofebno sapoved ljubesni do vlili ljudi.
Rekel je:

128

„Ne miflite, de fini poftave ino prerokov
prifhel satirat; ne satirat, ampak dopolnit fim
jih prifhel. Gotovo, vam povem, pred bolita
nebo in semlja prefhla, preden bi fe le zherka
ali pizhiza poftave ne (polnila. — Povem vam,
de, zhe vafha pravizlmoft ne bo vezhi kakor
farisejev ino pifmoukov, (ti fo fe Judam prav
pravizhni ljudje sdeli,j ne pojdete v’ nebelbko
kraljeftvo.“

„§llifhali fte: de je bilo fprednikam rezheno:
Ne ubijaj ; kdor pa ubija, je fodbe ali fmerti kriv.
Jas pa vam rezhem: Kdor fe nad fvojim bra-
tain ali blishnjim rasjesi, je fodbe kriv, (saflushi
sbe fmertj. Kdor pa brata kolne, je obfoje veli-
ziga sbora kriv, (saflushi fhe hujflii fmert kam-
njanjaj. Kdor pa brata zelo pogublja, je peklen-
fkiga ognja kriv, (saflushi naj ftrafhnejfhi fmert
ognja). Zhe tedaj fvoj dar na altar pernefefh, ino
ti fhe le ondi na mifei pride, de ima tvoj brat kaj
soper te; popiifti dar na' altar ji, pojdi ino fpravi
fe f’ fvojim bratam, potlej pridi, in opravi fvoj
dar. -— Spravi fe f’ fvojim sopernikam , dokler
fta fhe na poti. ^izer bi te utegnil fodniku sdati,
fodnik pa rabeljnu, ino rabelj te v 1  jezho sapreti.
Gotovo ti povem, ne bo te is nje, dokler do
sadnjiga vinarja ne poplazhafhJ 4

„Kdor ti krivizo dela, ne ftavi fe mu.
Ne mafhuj fe nad fovrashnikam, tudi ne pre¬
piraj fe s’  njim; temuzh zhe te kdo po de-
fnlm lizu udari, pomoli mu raji fhe leviga, ka¬
kor de bi s’ njim geiaio delal. Zhe fe kdo sa
tvojo fuknjo f  teboj pravda, raji mu pufti fhe
plajfh, kakor de bi fe s’ njim tosheval. Ino zhe

129

te kdo eno miljo s’ njim iti lili, rajfhi pojdi dve s’
njim, kakor de bi mu to delo ljubesni odrekel. 44

„Ljnbite lvoje fovrashnike; dobro jim vo-
fhite, kteri vaf kolnejo; dobro jim ftorite., kteri
vaf zhertijo; molite sa nje, kteri vaf shalijo ino
preganjajo. Potlej bofte pravi otrozi fvojiga ne-
befhkiga Ozheta •, kteri dobrim ino hudobnim
fvoje folnze pofhilja, ino pravizhnim ino kri-
vizlmim s 1  desbjem pomozhi. Zbe le tifte lju¬
bite , kteri val' ljubijo; kakofhno saflushenje
imate od tega? Kaj ne flore tega tudi zolnarji',

( ne flore tega tudi hudobni ljudje) ? Ino zbe fte
le do bratov (do forddnikov) ljub esn ji vi, kaj je
to pofebniga? Ali ne flore tudi neverniki tega? —
Bodite tedaj popolnama, kakor je vafli Ozhe v‘
nebelih popolnama. 44

»She druge sapovedi je Jesul' bolj na tanko
rasloshil. Po njegovim nauku ni dofti, le ne- *
zhiftofli ne delati; on she neframen pogled, she
nezhifte shelje v’ 1'erzii ravno tako prepove, ka¬
kor gerdo djanje. — Ni dofti, zbe le ne kradefh;
Jesul' gladko sapoveduje: „Daj mu , kdor te

proli, ino kdor na pofodbo ifhe, fe mu nikar ne
odvrazhaj. 44  — Ni dofti, zhe kdo le per fodbi
krivo ne prizhuje, ali po krivim ne perfega; Je-
suf tudi pravi: ,,Valhe govorjenje bodi: De, de!
ne, ne! 44  Vlaka befeda, ki nam is uft gre, mora
biti gola refniza.

III.

Ravno tako lepi fo nauki, ktere je Jesuf
na daljej na gori dal od molitve ino drusih do¬
brih del.

9

130

„ Varuj te fe , 44  je djal „fvojih dobrih del vpri-
zho ljudi delati, de bi vaf vidili; fizer per fvo-
jim nebelhkim Ozlietu nizh saflushenja ne bofte
imeli . 44

„Kedar vbogajme deiifh; naj ne ve tvoja
leviza, kaj tvoja defniza ftori, de tvoj dar fkrit
oftane., ino tvoj Ozhe, ki na fkrivnim vidi, ti
ga bo gotovo povernil. — Kedar le poftifh; ne
hodi klavern kakor hinavzi, terauzli umij li obras,
de ne bo nihzhe, kakor le tvoj Ozhe, kteri na fkriv¬
nim vidi, sa tvoj poft vedi!. Ino tvoj Ozhe, ki na
fkrivnim vidi, ti ga bo povernil . 44

„Kedar molifh; idi v' (tanizo, sakleni duri
sa feboj, ino ondi moli fvojiga Ozheta., ki je
fkrivej prizhujozh, in on bo tvojo molitev ufli—
fhal. — Kedar molite; ne delajte veliko befedi,
kakor neverniki, kteri menijo^ de bodo savoljo
fvojiga veliziga blebetanja uflifhani. Ne ravnajte
fe po njih. ^ej vafh Ozhe dobro ve, zhefa po¬
trebujete, fhe preden ga profite. Tako le molite:
Ozhe nafli, kteri li v 1  nebelih; pofvezheno bodi
tvoje ime; pridi k’ nam tvoje kraljeftvo; sgodi
fe tvoja volja, kakor v’nebelih, tako na semlji;
daj nam danf nafli vfakdanji kruh; odpufti nam
nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojim
dolshnikam; ino ne vpelji naf v’ fkufhnjavo, te-
muzh refhi naf od slega.“

„Zhe ljudem njih fpodtike odpuftite, vam
bo tudi nebefhki Ozhe vafhe grehe odpuftil;
zhe pa ljudem njih fpodtik ne odpuftite, vam pa
tudi vafh Ozhe v’ nebelih vafhih grehov ne bo
odpuftil . 44

131

IV.

Jesuf je fli e na dal j ej govoril, ino vfim lju¬
dem v’ nauk ino povefeljenje rekel:

„Ne fpravljajte li sakladov na semlji, am¬
pak sa nebefa, kjer jih ne fnedo ne rij a ne mo¬
lji, kjer jih tudi tatje ne ukradejo. Kjer je vafh
saklad, ondi je vaflie ferze. Zhe tedaj fvoje ferze
na zhafno blago naveshete, bofte pa Boga po-
sabili; nihzhe ne more dvema gofpodama, Bogu
ino fvetu, obema kmal flushiti. 4 *

,,Ilezhem vam: Ne fkerbite sa slavljenje,
kaj bofte jedli ali pili; ne sa shivot, f zhim fe
bofte oblekli. Taka je le nefrezhna fkerb ne¬
vernikov. Sej vafh nebefhki Ozhe ve, de vliga
tega potrebujete." Kaj ni slavljenje bolji od jedi,
ino shivot bolji od obleke? Bog, kteri vam je
dal slavljenje ino shivot, bo she tudi sa ohra-
njenje shivljenja ino sa obleko fkerbel. Poglejte
ptiz pod nebarn : ne fejejo, ne shanjejo, ne
fpravljajo v’ shitnize; ino vafh Ozhe v’nebelih
jih vender preshivi. Nifte li vi veliko bolji od
njih? Poglejte limbarjev na polji: ne delajo ino
ne predejo; ino vam povem, flie Salomon v’to¬
liki fvoji zliafti ni bil kakor njih kteri oblezhen.
Ako pa Bog travo na polji tako lepo oblazhi,
ne bo li vam fhe raji tega dal, vi maloverzi!
Šibite toraj naj poprej boshjiga kraljeftva ino
njegove pravize, vfe drugo vam bo perversheno.
Tudi sa jutrifhnji dan ne fkerbite; on bo she
lam sa-fe fkerbel. — Profite, ino fe vam bo
dalo; ilhite , ino bofte nafhli; terkajte, ino fe
vam bo odperlo. 4 '

9  *

Jesuf je nam v 1  poduzhenje ino povefeljenje
fhe rekel:

kakorfhno mero bofte merili, f’tako fe
vam bo odmerjalo. Zhimu gledafh pesder v ;
ozhefu fvojiga brata, bruna v’ fvojim ozliefn pa
ne vidifh? — Kar koli hozhete, de bi ljudje
vam borili, ftorite tudi vi njim. To je sapopa-
dek poftave ino prerokov . 44

„$kosi oske duri fi persadenite v’ nebela.
Sakaj fhiroke fo vrata, ino proftorna je zefta,
ktera v’pogubljenje pelje, ino veliko jih po njej
hodi; filno oske pa fo vrata, ino oska je zefta,
ktera v’ slavljenje pelje, ino malo jih jo najde . 44

„ Varujte fe lashnjivih prerokov (sapeljiv-
zov), kteri v’ ovzhjim oblazhilu k'vam hodijo,
snotrej pa fo derezhi volkovi! Is fadii, to je,
is njih del jih bofte fposnali. Ne vfak, kteri mi
pravi Gofpod, Gofpod! temuzh le, kdor voljo
mojiga nebefhkiga Ozlieta fpolnuje, pojde v’
nebefhko kraljeftvo. Drugim pa fodni dan po-
rezhem: Poberite fe fpred mene, ker fte hudo

delali . 44

Temu Jesufovimu govorjenju fo fe vli zhu-
dili. Tazih naukov fhe nikoli nifo flifhali. Lepa
tihota je bila med ljudftvam, ino fvet ftrah jih
je prefunil. Jesuf je te nauke tudi savoljo naf
dal. Blagor mu, kdor po njih shivi! Ne zhe te
nauke le vemo ali snamo, temuzh zhe jih fpol-
nimo, bomo svelizhani.

133

30 . Jajrova lizlii iao Iiolniza.

Jesuf je bil per Matevshi v’ hifhi, kteriga
je bil ravno med fvpje uzhenze pervsel, kar
pride poglavar f-hodnize. Jajr mu je bilo ime.
Ime! je hzher, fhe le dvanajft let ftaro , ino je
bila na fmertni pdftelji. Komej ugleda Jesufa,
pade bersh pred-nj, ino ga milo proli: „Moja
lizlii umira! Pojdi k’ meni na dom , de denefli
roke na-njo, sliivela bo!“ Jesuf vftane, ino gre
s 1  njim. Njegovi uzlienzi ino veliko ljudi gre sa
njim. Yfe le je rilo okoli njega.

Med ljudftvam je bila shena, ldera she
dvanajft let boleha. Mnogim sdravnikam je bi¬
la she v’rokah 5 veliko she je preftala; vfe fvo-
je premoshenje zelo je she rasdala. Ven d er vfe
nizh ne pomaga; fhe le huje ino huje ji je bilo.
Toraj prerije fkosi ljudftvo do Jesufa, mu pri¬
de sa herbet, ter fe na tiliama njegoviga obla-
zhila dotakne, ino per tej prizhi je bila sdrava.
Menila je, de je to fkrivej ftorila. Ino ref, no¬
ben zldovek ni tega vidil. Ali Jesuf je yedil
mifli njeniga ferza, in on ji je pomagal. Ober-
ne fe, ino rezke ljudem: „Kdo fe je mojiga

oblazhila dotaknil ?“ Nihzhe fe ne oglali. Peter
ino drugi uzlienzi mu reko : „Uzhem'k! fej vi-
difh, de ljudje od vfih ftiam' v’te tifhe, ino fhe
vprafhafh : Kdo fe me je dotaknil ?“ Pa Je¬
suf le terdi: „Nekdo fe me je dotaknil , ker

vem, de je osdravljajozha mozli fhla is inene.“
Pogleda po sheni, ki je to ftorila , ino jo do¬
bro ve. Ko shena vidi, de fe nizh ne da fkri—
ti; je perftopila, ino fe pred-nj vergla. Tako

134

fe je uftrafhila, de vfa trepeta. Pa Jesufova
prijasnoft ji fpet ferze sravna, ino vef ftrah jo
mine. Vfe na ravnoft je povedala. Vprizho
ljudftva pravi, is kake mifii fe je robu njegovi-
gaoblazhila dotaknila, ino kako je na meftuosdra-
vila. Jesuf fe milo va-njo osre, ino ji rezhe:
„Bodi vefela, moja lizlii! tvoja vera ti je po¬
magala. Pojdi v’miru, odlihmal naj ne bo nizh
vezli tvoje nadloge.^ Vfa sdrava ino vefela je
fhla sdaj domu.

Jesuf je fhe govoril, kar fe nekaj flushab-
nikov do poglavarja fkosi ljudi' perpaha, ino
mu reko : „Umerla je vaflia lizlii: toraj vezli
ne nadlesliujte uzhenika. 4<  Te belede ino pa
ftrela ddbrimu ozlietu 1 Vef pobit oftermi. Pa
Jesuf mu je rekel: „Ne uftrafhi fe; le veruj,

ino refhena bo.“ — Jesuf pride na poglavarjev
dom. Pa nikomur ne pufti feboj v 1  hilho, kakor
le Petru, Jakopu ino Janesu ino otrokovim ftar-
fhem. V liifhi je vfe polno nepokoja ino smefh-
njave. Vfe krizln' ino joka po dekletu. Tudi fe
je po fhegi tiftili zliafov she mertvafhka pifka-
la, ino shalovavke fo pele. Jesuf je pokoj lju¬
bil, hrup ino finim je zliertil. Toraj rezke: „Kaj
ta rasbota? Nehajte, ino rasidite fe. Dekliza
ni umerla, le lpi.“ Tedaj fe mu ljudje pofme-
hujejo, ker fo dobro vedili, de je dekliza nier-
tva. Pa Jesuf fe jim lpraviti ojftro sapove. Ko
fo vfi odflili, gre Jesuf v* ftanizo, ki je bil mer-
lizli v’ njej. Le dekletoviga ozlieta ino mater
ino une tri uzhenze je feboj vseh Lepo ko ro¬
ška fo otroku malo poprej fhe liza zvetle; sdaj
pa je bledo, terdo ino tiho njeno truplo v 1  mer-

135

lifhnizi leshalo! Jesuf je k’ merlizhu ftopil. Per
njem ftojta ožhe ino mati shaloftna ino s 1  vder-
tim bledim obrasam ino s’ objokanimi ozhmi.
Sdaj ji ftrah sdaj upanje fprehaja. 'Tudi uzhenzi
fe itrahama pogledujejo, kaj bo. Kmal imajo
v’ Jesufu ozki, kmal v 1  merlizhi. Jesuf je sdaj
merlizhka sa roke prijel, ino kakor bi jo is
fpanja hotel predramiti, pohlevno ino prijasno ji
rezhie: „Dekle, rezhem ti, vftarii! 44  Ino per tej
prizhi je dekle vftalo ino hodilo. Jesuf rezhe,
de naj dekletu jefti dajo. Tudi jim je fhe terdo
prepovedal tega ne drtigod praviti. Pa kmal fe
je vender po vli desheli rasglaiilo od tega veli-
ziga zhudesha. Molimo vligamogozhniga Boga,
ki tudi mertve fpet v’ shivljenje obuduje.

‘II. Jesuf ino ofem ino tritlcfet letni
bol n ik.

Jesuf je fpet prifhel vMerusalem k’prašniku.
Reveshev je ifkal, sa njimi je hodil, on ljubes-
njivi prijate! ljudi.

Per nekih vratih Jerusalemfkiga mefta fo
bile toplize5 v’  jesero fe je voda nabirala. Ob
fvojih zhalih je voda v’ jeseru kipela; angel j
namrezh je va-nj hodil, ino je vodo smajal.
Kdor je prezej v’ vodo fhinil, kedar je kipela;
je osdravel, imej fhe tako bolesen. Okoli jesera
je bilo veliko poflopje, ki fo mu rekli Betesda ,
po kranjfko Miloftija. V'  tem poflopji je le-
shalo veliko flepih , hromih, jetizhnih ino dru-
sih bolnikov, ino fo zhakali, kedaj bo voda
kipela. Med njimi je bil nekdo, ki je bil she

136

ofem ino tridefet let bolan. Jesuf ga ugleda.
Vedil je, de je she toliko zhafa bolan, ino mu
prijasno rezke: „Sdrav bi bil rad, jeli? 44  Bolnik
mu je odgovoril: „Gofpod! nimam ga zliloveka,
de bi mi pomagal v’ jesero, kedar voda kipi.
Preden pa fam va-njo pridem, me she vfelej
kdo drug prehiti. 44  Jesui' mu je rekel: „Vftani,
vsemi pofteljo, ino idi! 44  Ko bi trenil, fe rnosh
sdraviga ziniti. Vftane, vsame pofteljo, ino gre
vef vefel ino hvaleshen domu. Jesuf pa, ker fe
je ondi veliko ljudi ftekati sazhelo, fe je tako
naglo umaknil, de ga osdravljeniz fhe po imenu
vprafhati ne utegne.

Tifti dan je bilo v’ fabdto, ko je Jesuf bol¬
nika osdravil. Vi d iti tedaj mosha vfiga zhverftiga
ino sdraviga pofteljo nefti, vfe nad njim sarohni:
„Danf je fabdta, danf ni perpufheno poftelje no-
fiti. 44  Je odgovoril: „Tifti, ki me je osdravil, mi
je djal: Vsemi pofteljo, ino idi. 44  Ga vprafhajo:
„Kdo je pa tifti, ki ti je rekel? 44  Mosh ga ni
vedil imenovati. Jesuf fe kmal potlej v’ tem-
peljnu s’ njim fnide, ino mu rezke: „Glej, sdaj
li sdrav! Ne delaj vezh greha, de 1’e ti fhe kaj
hujfhiga ne sgodi. 44  — Ta bolnik fi je bil tedaj,
kakor fhe vezli drusih, ki fo fe v’ tej bolnifhniži
valjali, s 1  grehi fvoje mladofti tolikanj terpljenja
nakopal. Olem ino tridefet let, polnih reve ino
nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oflud-
niga gerdiga vefelja! Preljubi otrozi! naj fe
vam smiraj ftudi nad greham, de ne bofte tudi
vi nefrezlmi.

Ko je mosh Jesufa fposnal, gre ino pove Ju¬
dam: „Jesuf fe mu pravi, kteri me je osdravil, 44

137

Ti fo bili potlej na Jesufa flie bolj hudi, ino fhe
zelo po slavljenji mu ftreshejo, ker je v 1  iabdto
bolnika osdravii. Jesuf, kteri je vfe to dobro ve-
dil, jim rezke: „Moj Ozke (ljudem v’prid ne¬

prenehoma) dosdaj dela, ino ravno tako jas. 4 * —
Ino to fe pravi lakoto prasnovati. Le s’ dobrimi
deli obhajamo po vredno Gofpodov dan, s’ le¬
nobo pa ga le ofkrunjamo.

2 S, .Sesul* isvoli ino pofSiljc ajio>
fteljne.

Jesuf pride na Galilejfko, ino krnal fe ljudi
bres fhtevila is vfe deshele okrog njega nabere.
Zelo od Tira ino Julona in od ofrefhkiga morja
je flovelo njegovo ime, tudi od ondod jih je
bres fhtevila. Bolj ino bolj pertifkajo okoli njega.
VTi bolniki fe ga ifhejo dotakniti, de bi osdra-
veli: flepi, gluhi, hromi, mutafti, obfedeni, mer-
tudi. Ino vfe je osdravii, defiravno fe je malo¬
vernih ino grefhnih javalne med njimi mankalo.

Ko je Jesuf vidil toliko ljudi, ki fo ga de-
lezh okoli oblegli, ino fo eden drugimu nauk
poflufhati na poti bili; fo fe mu v 1  ferze fmi-
lili, ker fo bili bres pomozhi, kakor raskroplje-
ne ovze, ki nimajo paltirja. Rekel je uzhenzam:
,,Nlietev je velika, pa delavzov je malo. Toraj
profite Gofpoda shetve, de delavze va-njo po-
Ihlje . 44  Novo naredbo svelizhanja je fldenil,
ino svezher tega opravzhniga dne je fliel ne¬
kam na hrib , ter je ondi vfo nozli v’ molitvi
prezhul. Per molitvi li je njegovo ferze naj
bolj odfopelo.

138

Kedar fe je bil dan napozhil; jih je smed
uzhenzov, ki jih je veliko imel, 'dvanajft od-
bral, kteri fo mu bili naj bolj vfhezli, ino jih
po polarne,si k’ febi poklizhe. Njih imena fo:
»Simon Peter ino njegov brat Andrej ; Jakop ino
njegov brat Janes; Filip ino Jernej ; Matevsh
ino Tomasi:; Jakop, mlajfhi tega imena, ino
Juda Tadej; »Simon is Kana ino Juda is Karjota.
Te je poflal, ino jim oblaft dal ozhitno uzliiti,
ino bolnike o.sdravljati. Toraj jih je imenoval
fvoje pofle, poflanze ali kar je vfe eno, apo-
fteljne. Rekel jim je :

„Idite, pa sdaj fhe ne k' nevernikam, tudi
ne v’ iSamarifke mefta, ampak k-’ sgubljenim
ovzam Israelove liifhe. Povfod osnanujte poko¬
ro, in oklizujte, de je boshje kraljeftvo blis.
Osdravljajte bolnike, ožhifhujte gobove, obu-
dujte mertve, isganjajte hudizhe. Saftonj fte pre¬
jeli, saftonj dajajte - 44

„Pa!izo ino pa nizh dmsiga, ne jemljite fe-
boj. Dela,viz je vreden shivesha. Režite, kedar
v’  kako hifho ftopite: Mir bodi tej hifhi! Zhe
je hifha tega blagofloVa vredna, bo gotovo pri—
fhel va-njo; zhe ne, fe bo pa valil blagoflov
k’ vam vernik 44

Kjer val' ne /prejmejo, ino ne poflufhajo
vafhiga nauka; per vratih is taziga mefta ali
is take liifhe pojdite, ino fhe prah od nog otre-
lite, v' fprizhljej soper nje. Gotovo, vam po¬
vem , iSo'domfkimu ino Gomorfkimu meftu bo ob
dnevu fodbe loshe, kakor takim ljudem , kteri
val’ nozhejo fprejeti . 44

139

„ Vidite, kakor ovze med volkove vaf po«
fhljem. Bodite toraj rasumni kakor kazite, ino
pa priprofti kakor golobje. Varujte fe ljudi, ve¬
liko vaf bo zhertilo savoijo mene. Pa fej uzhenez
ni bolji od fvojiga uzhenika, ne hlapez bolji od
fvojiga gofpodarja. Prav bodi uzhenzu, zhe mu
je kakor uzheniku, ino lilapzu. zhe mu je kakor
gofpodarju. Ako fo gbfpoda kleli, kolikanj bolj
bodo flie njegove pofle ! Pa ne bojte fe jih,
kteri le tebi umore, dufhe pa ne morejo umo¬
riti ; bojte fe le tiftiga, kteri samore telo ino
dufho v’ pekel pogubiti . 44

„§>e li ne prodaja dvoje vrabzov po vinarji?
Ino vender fhe eden bres vefti ino volje vafhiga
Ozheta ne pade na tla. Toraj nikar fe ne bojte!
Vi lie boljfhi kakor v-fi vrabzi. Tudi vfi lafje na
glavi fo vam prefhteti . 44

„Kdor bo mene pred ljudmi prizhal, od nje¬
ga bom tudi jas per fvojim Ozlietu v 1  nebelih pri—
zbal, de je moj. Kdor bo pa mene per ljudeh
satajil, ino fe mene ino mojiga nauka framoval;
njega fe bom tudi jas per Ozlietu v’ nebelih fra¬
moval, ne bom ga fvojiga fposnal. — Kdor
ozheta ali mater bolj ljubi ko mene; mene ni
vreden. Kdor linu ali lizher bolj ljubi ko mene,
mene ni vreden. Kdor fvojiga kriška ne sadene,
ino sa menoj ne hodi; mene ni vreden . 44

j,Kdor vaf fprejme, mene fprejme, ino kdor
mene fprejme, fprejme njega, kteri me je poflal.
Kdor naj manjfhimu njih, kteri v’ me verujejo ,
poshirik mersle vode poda, sa to ko je moj
uzhenez; gotovo, vam povem, ne bo bres po-
vrazhila oftal . 44

140

Ko je bil Jesuf te nauke konzhal; fo fe nje¬
govi uzhenzi po dva ino dva rasfhli, fo osna-
novali njegov uk po meftili ino tergih, fo ljudi
k’ pokori opominjevali, fo napovedovali, de je
kraljeftvo boshje blis, ino fo bolnike ozdravljali.
S’ drugimi uzhenzi pa je Jesuf od tod drugam
fbel, ino je povfod neprenehama uzliil, ter do¬
brote fkasoval.

3. •lesiifovi nauki v’ prilikah.

Jesuf je fpet veliko trumo ljudi, ki fo ob
Genesarfkim jezeru flali, is zhelna uzliil. N daj
jih je le v’ prilikah uzliil.

„^>ejaviz , 44  je sazhel Jesuf, „je fhel fejat.
Med fetvijo je nekoliko sernja na pot padlo.
Pohodijo gaj pa tudi ptize fo letale, ino ga poso¬
li Ijejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer
je bilo prepefheno, ino preplitvo perfti. Je li-
zer naglo pognalo, pa folnze ga je zapeklo, ino
fe je ufufhilo , ker fe ni kam vrafti imelo. Ne¬
koliko ga je med ternje padlo. Ternje je s 1
njim vred raftlo, ino ga je sadufhilo j toraj tu¬
di ni bilo nizh fadii. Nekoliko pa ga je v’ do¬
bro semljo padlo. Pognalo, raftlo, sadelovalo,
ino tridefeteri, fheftdefeteri, zelo ftoteri fad je
obrodilo . 44

„Jesuf fam je to priliko isloshil. „Glejte , 44
je d j al, „feme je boslija befeda, Per kterih ser-
nje na pot pada, fo tifli, ki flifhijo boshjo be-
fedo, ]ia je ne rasumejo. Tedaj pride kmal liudizh,
ino pobere is njih ferz, kar je v’ njih safejaniga,
de ne verujejo, ino nifo svelizhani. Per kterih ser-

141

nje na kamnito pade, fo tifti, ki boshjo befedo
flifliijo, ino jo prezej s’ vefeljem fprejmejo, pa
ji ne dajo vrafti fe. Majavi fo, ino le nekaj zliafa
verujejo; pride naj pa nadloga nad-nje ali pre¬
ganjanje sa voljo boslije befede, fe pa kmal dajo
sapeljati, in ob fkufhnjavi fpet odftopijo. P er
kterih sernje med ternje pada, fo tifti, ki boshjo
befedo lizer poflufhajo, pa vender proftor v 1  fvo-
jim ferzu dajo tudi zhalnim fkerbem ino sadre-
gam. Goljufno bogaftvo, fladnoft ino druge po-
1'vetne flafti jih mikajo, ino sadufhe befedo bo¬
shjo, de nizh fadu nima. Per kterih sernje do¬
bro semljo najde, fo tifti, ki befedo boshjo po¬
flufhajo ino mnejo, jo s’ voljnim ino dobrim fer-
zam fprejmejo in ohranijo, ino s 1  ftanovitnoftjo
fad obrode, nekteri tridefeteriga, nekteri fheiit-
defeteriga, ino nekteri ftoteriga.^

Y’ drugi priliki je Jesuf vfo sgodovino bo-
shjiga kraljeftva na semlji lepo popifal. Djal je:

„Per nebefhkim kraljeftvu je ravno tako,
kakor per moshi, kteri njivo s^ lepim femenam
obfeje. Pa ko njegovi fpe, pride fovrashnik, na-
feje ljuljke med pfhenfzo, ino gre. Ivedar letev
poshene, ino klal'je dela, fe tudi ljuljka perka-
she. Hlapzi gredo k' gofpodarju, ino mu reko:
Gofpod ! nifi li dobriga femena na njivo fejal,
od kod je tedaj ljuljka? Gofpodar rezhe: »So-
vrashin zldovek je to ftoril. Hlapzi rezhejo: Ho-
zhelh li, de gremo, ino jo porujemo? išie, ne!
jim rezhe, s’ ljuljko bi utegnili tudi pfhenfzo po¬
puliti. Naj raftete fkupej do shetve; ob shetvi
pa porezhem shenjzam: Poberite vpervizh ljuljko,

143

ino v’  fhope jo poveshite, de fe foshge; pfhe-
nizo pa mi fpravite v’ fkedenj / 4

Tudi to priliko je Jesuf fam rasloshil. „>§e-
javiz dobriga lemena , 44  je djal, „je lin zhlove-
kov. Njiva je fvet. Dobro feme fo o (roži bo-
shjiga kraljeftva; ljuljka fo otrozi hudobije. So-
vrashnik, ki je ljuljko fejal, je hudizh. Shenjzi
fo angelji. S betov je kdnez fveta. Kakor fe
tedaj ljuljka odbira ino poshiga, ravno tak bo
konez fveta. Jjiin zhlovekov bo poflal angelje,
de bodo vfe pohujfhevavze ino hudodelnike is
njegoviga kraljeftva odbrali, ino jih v’ plavsh
pometali j ondi bo jok ino fhkripanje s’ sobmi.
Pravizhni pa fe bodo v’ Ozhetovim kraljeftva
fvetili kakor folnze / 4  Na sad nje je Jesuf per-
djal: ..Kdor ima ufhela poflufhati, poflufhaj , 44
to je, k’ ferzu li vsemi leto, ino po tem ravnaj
fvoje slavljenje.

@4. IVekaj iisaaijila elessižWiIa prilik.

„Nebefhko kraljeftvoje  fhe Jesuf djal,
„je podobno gorzhizhnimu ali senofovimu feme-
nu, ktero kdo vsarne, ino na vert vleje. Je
lizer naj manjfhi foni e n ze; ko je pa ufejano ,
poshene na kvifhko, ino srafte ko drevo, de
ptizhi fpod neba hodijo, ino v' njegovi fenzi
prebivajo / 4  — Kar fe od konza majhno vidi,
je fzhafama veliko v’ odraftlikih ali naftopkih.
Bodite tedaj tudi v 1  majhnih rezheh Bogu svefti;
lizer bi mu bili kmal tudi v 1  velizih nesvefti, ka-
kor je pregovor : „ls maliga fe sazhne , v’ ve¬
likim fe neha / 4

143

„Nebefhko kraljeftvo , 44  je djal Jesuf, ,,je
podobno kvafu, ki ga gofpodinja v,same, ino
trikrat toliko moke s 1  njim vmeli, de fe fkvali . 44
— Naj tudi naf Jesufov duh tako prefhine, de
bo vlaka nafha befeda, vfako nafhe delo kaj
nebefhkiga imelo v’ febi.

„Nebefhko kraljeftvo , 44  je fhe djal Jesuf,
„je podobno sakladu, kteri je fkrit v’ njivi; je
podobno biferju ali perljnu, kteriga kdo kupi sa
vfe, kar ima . 44  — ■ Nizh nam ne bodi ljubfhi,
ko fvetoft ali pravo kerfhanfko slavljenje ino ko
svelizhanje, ktero potlej upati fmemo.

,.l) revo fe po fadu fposna. Dobro drevo
rodi dober fad. Ktero pa dobriga fadu ne rodi,
fe pofeka, ino v’ ogenj vershe.“ —- Le fvete
belede ino dobri fklepi fhe ne flore dobriga
zhloveka, kakor perje ino zvetje bres fadu ne
flori dobriga drevefa.

„Kdo vaf, ki ima fto.ovz, ino bi eno smed
njih sgubil, bi unih devet ino devetdefet ne po-
puftil v’ pufhavi, ino fhel sgubljene ifkat, dokler
je ne najde? Ino kedar jo najde, jo s’  vefeljem
na ramo sadene, domu nefe, ter fvoje prijatle
ino lolede poklizhe, ino jim rezhe: Vefelite fe
s 1  menoj! na fhel lim ovzo, ktera fe je bila sgu-
bila.“ — Tako ifhe Jesuf grefhnika. Tako fe
vefele angelji nad poboljfhano dufho.

„Kdo vaf , 44  pravi Jesuf, „je tak ozke, de
bo kamen dal fvojimu ffnu, ko ga kruha proTi;
ali kazho, ko ga ribe prdli; ali fkorpjona, ko
ga jajza prdli? Ako tedaj vi, defiravno fhe hu¬
dobni, fvojim otrokam dobre darove vefte da-

144

jati; kolikanj bolj jim bo vafh nebefhki Ozhe
dob riga duha dal, kteri ga tega prolijo l u

95 .  Magdalena fftokorjenka.

Farisej, Simon po imenu, je bil Jesufa k"
jedi povabil. Jesuf je prifhel, inb fede sa miso.
Ravno v' tem meftu je bila shenfka, ki je fla—
bo flovela, velika grefhniza je bila. Pa kar je
Jesufa fposnala, ino uzliiti flifhala; je vfa dru¬
ga, je polna zhafti ino ljubesni do njega, ino
le is ferza kefa vlili fvojih grehov. Ino komej je
svedila, de je Jesuf v’ farisejevi hifhi, je bila
prezej v’ njej.

Med jedjo pride v’ hifho. Pa ne upa fi Je-
sufu pred ožili; sa herbet mu gre, ino k’nogam
fe mu vershe. Le befedize ne fpregovori; pa
folse fe ji uderejo, ino kapajo Jesufu na noge.
Ko je to vidila, jih otira f" fvojimi lafmi ino ku-
fhuje. V T ’ alabaftrovi pofddi je bila drasiga. ma¬
šila pernefla; na noge mu ga islije.

Farisej, ki je Jesufa goftil, je molze gledal,
ino fam per febi mifli: „Prerok naj bi bil, she
bi vedil, kdo je ta shenfka, ki fe ga dotika, de
je grefhniza! tt  Jesuf je vedil njegove mifli, to-
raj mu rezhe: „Simon! nekaj ti imam povedati. 4 *
Simon je djal: „Le povej mi, uzhenik! 44  Jesuf
pravi: „PofOjevaviz je imel dva dolsbnika. Eden
mu je bil petdefet, eden pet fto frebernikov dol-
shen. Ker ni nobeden imel f' zliern plazhati,
je obema dolg odpuftil. Kaj menifh, kteri tih
dveh ga bo bolj ljubil ! w  »Si m o n je odgovoril:

145

„Jas bi rekel: komur je vezli odpuftil.“ Jesuf
je djal: „Prav li rasfodil.“

Farisei fhe ni vedil, kam Jesuf f to pri¬
liko meri. Tedaj fe Jesuf v 1  sheno ob er n e, ino
rezlie ►Simonu: „Jo li vidifh to sheno■?“ V’tvojo
hifho lim prifhel, ino fhe vode na noge mi nifi
dal; ona pa mi je f’ folsami noge mozhila, ino
f’ fvojimi Iafmi otirala. Nifi me kufhnil v 1  po-
sdravje; ona mi pa ni nehala nog kufhevati,
kar je v’ hifho ftopila. Nifi mi glave s’ oljem
pomasal! ona mi je pa fhe noge s’ dragim ma-
silam polila. Toraj ji je, ti povem, veliko gre¬
hov odpufhenih, ker je njena ljubesen velika.
Komur je pa manj odpufheniga, pa tudi manj
ljubi.“ — Sli eni pa je Jesuf rekel: ..Tvoji grehi
fo ti odpufheni; tvoja vera ti je pomagala, pojdi
v’ miru \ u

Jesuf, poln boshje milofti, grehe odpufha.
Koga ne gine ta ljubesen?

Sffi. Jesuf#vi nauki pei*

mnogih perlošlmoftili.

Pifmouk je k’ Jesufu perftopil, ino ga vpra-
fha: „Uzhenik! ktera je naj vezhi ino perva
sapoved v’ poftavi?*‘ Jesuf mu odgovori: „Ljubi
Boga fvojiga Gofpoda is zeliga fvojiga ferza,
is žele fvoje dufhe, is vfiga fvojiga uma ino is
vfe fvoje mozhi. Ta je perva ino naj vezhi sa¬
poved. Druga pa je tej enaka: Ljubi fvojiga
blishnjiga kakor lam febe. Vezhi sapovedi, ko
fte te dve, je ni. Vfa poftava ino vli preroki
fo v 1  tih dveh sapovedih.* 4

10

146

Ko je Jesuf nekedaj v’ fredi veliko ljudi
ftal, ki jim je bil ravno is nadlog pomagal 5 je
rekel te le befede, ki jih ni s' slatam preplazhati.
„Moj Ozlie, 44  je djal, „je vfe rezhi meni srozhil.
Pridite k’meni vfi, ki ite oblosbeni in obteslieni,
ino jas vaf bom pokrepzhal. Vsemite moj jarm
na-ie, ino uzhite fe od mene, ker iim krotek ino
is ferza ponislien; po tem bolite pokoj fvojim
dufham nafhli, ker je fladek moj jarm, ino lahka
moja butara. 44

Nekdo je prifhel k’Jesufu rekozh: „Golpod!
f 1  teboj biti fim fklenil; pa domii naj grem po¬
prej, de fe per fvojih poflovim. 44  Jesuf, ki je
dobro vedil, de mu je komej na pol refniza, ino
de ga bodo doma fpet odvernili, mu rezhe: „Kdor
sa plug prime, ino fe sa feboj o si ra; ni sa bo-
shje kraljeftvo. 44

Na poti je nekedaj pilinouk k' Jesufu pri¬
fhel , ino mu rezhe: „Uzhenik! per tebi bom,
kamor koli pojdefh. 44  Zhefh, li je miflil fam per
febi, Jesuf bo fkorej posemeljfko kraljeftvo po-
ftavil, ino me obogatil. Pa Jesuf mu je v’ ferze
vidil, toraj mu na njegove rnifli odgovori: „Le-
fize imajo fvoje luknje, ptize fvoje gnjesda; lin
zhlovekov pa fhe glave nima nikamor na fvoje
nafloniti. 44

Jesuf fe nekedaj v’ tempeljnu darivnizi na-
fproti fedel, ino gleda, ko fo denarje va-njo
metali. Veliko bogatih je po veliko va-njo dajalo.
Uboga vdova pa pride, ino da le dva boshjaka
vanjo, ktera fta vkup eno neshizo snefla. Jesuf
poklizhe fvoje uzhenze, ino jim rezhe: „Go-

tovo vam povem, ta uboga vdova je vezli dala,

147

kakor vfi drugi. Vli uni fo le is obilnofti v’ dar
dali, ona pa je vfe dala, kar je premogla . 44  —
Bog gleda veliko bolj na nafhe ferze, kakor pa
na nalhe dela.

Nekdo je rekel Jesufu: „Kaj ne, uzhenik!
malo jih bo svelizhanih ? 44  Jesuf pa je njemu ino
unim, ki fo per njem ftali, rekel: „Persadujte
li fkosi oske vrata priti v’ nebefhko kraljeftvo,
ker veliko, vam povem, jih bo skelelo va-nj
priti, pa ne bodo mogli . 44

Nekedaj je Peter k' Jesufu ftopil, ino mu
rekel: „Gofpod ! kolikokrat moram bratu odpu-
ftiti, kteri me rasshali? Sedemkrat kali ? 44  Miflil
je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuf mu odgo¬
vori: „Povem ti, ne le fedemkrat, ampak fe-

demdefetkrat fedemkrat . 44  — Vfe moramo ras-
shalnikam odpuftiti, tako je boshja volja.

S 7. §mei't Janesa kcrftnika.

Herod, fin tiftiga Heroda, ki je bil dal
Betlehemfke otroke pomoriti, je bil knes na
Galilejfkim. Janesa kerftnika, ki je po vfi de-
sheli flovel, je na fvoj dvor poklizal. Janes je
prifhel, ino ga fvari savoljo njegovih grehov,
pofebno pa savoljo tega, de fe je ta knes sa-
rozhil s 1  sheno fvojiga brata, kteri je fhe shi—
vel. Herod ga flufha v’ marfikaki rezili, v 1  tej
pa ne. Herodiada pa (jtako je bilo tej nesvefti
sheni ime) je odlihmal temu fvetimu mosliu
po slavljenji ftregla, ino knesa nagovarjala, de
naj bi ga is poti fpravil. Herod rezlie te¬
daj Janesa vkleniti, ino ga v 1  jezho pahne.

10  *

148

Kmal po tem je bil Herodov god. Goftil je
tifti dan, ino vfe imenitne Galilejze povabi na
obedo. Med jedjo pride Herodiadina li/Jii obe-
dnizo, pleflie vprizho vfih, ino vfim dopade. He¬
rod ne ve kaj od vefelja. Prezej po plefu jo
k’ febi poldizhe, ino ji rezke: ,, Proti me, kar

hozliefk; uflifhal te bom, ko bi tudi polovizo
mojiga kraljeftva profila . 44  Ino saperfegel fe je.
Dekle je urno per vratih fhinilo, ino mater
poprafha: „Kaj zhem profiti ? 44  Mati rezke:

„Glavo Janesa kerftnika ! 44  Dekle pride hitro
nasaj, ino rezke Herodu: „Prolim te, v* tej

fkledi le mi daj prezej glavo Janesa kerftnika . 44
Herod fe uftrafhi, ino skaloft ga opade. Pa sa-
voljo perfege ino savoljo goftdv je vender le v’
profhnjo dovolil. Kmal pofklje rabeljna f’ po¬
veljem Janesovo glavo peni e it. Rabelj je fhel,
dene Janesa v 1  ježki ob glavo , ino pernefe v’
fkledi kervavezho glavo. Dekletu jo poda, ino
dekle jo je materi neflo.

^trafkna kriviza je prifkla is pleta. Pa zhe
tudi mezli nedolshnimu glavo odfeka, zkednoft
vender ne oftane bres jilazhila, kakor greli ne
bres fktrafnige: fej je fke drugo slavljenje, ino
Bog je nefkonzhno pravizken.

9  §. »fesjflf ?J©sS*ji prijatel o4s*6k.

Jesuf je, kakor po navadi, vef dan v’
prerivu med ljudmi' konzkal. Ne utrudi fe,
vef dan je uzliil, ino bolnike sdravil. Proti
vezkeru fe ljudje ske sgubljajo , ino tudi Jesuf
je bil slie daljej namenjen. Tedaj pride fke

149

nekaj bdgabojezhih mater, ktere fo polne sau-
panja ino ljubesni do Jesufa fvoje otroke per-
peljale, de bi jih blagoflovil, roke na-nje po-
loshil, in molil nad njimi. Uzhenzi, to viditi,
fo revkali nad otrozi, ino kregajo matere. Od-
legljej bi bili radi trudnima uzheniku pervofhili,
nov trud bi mu bili radi odvernili. Pa Jesuf je
otroke is ferza ljubil, ino ta neprijasnoft mu ni
bila vfhezli. Poln nebefhke prijasnofti poklizhe
otroke k 1  febi, uzhenzam pa rezke: „Puftite

otrozhizhe k’ meni, ne branite jim; tazili je ne-
befhko kraljeftvo. Ino pa gotovo vam povem, a
je fhe djal, „kdor koli boshjiga kraljeftva ne
fprejme kakor otrozi, s’ ravno toliko ponish-
noftjo ino priproftoftjo, ne pojde va-nj.“ Potlej
je Jesuf otroke objemal, roke na-nje pokladal,
ino molil nad njimi.

Per tej perloslinofti je Jesuf tudi flie odra-
fhenzam nektere befede rekel. Resno ino ter-
do je rekel prizhujozhim : „Ivdor koli tih ma¬

lih koga v' mojim imenu fprejme, mene fprej¬
me. Kdor pa tazili majhnih koga jmhujfna;
bi mu bilo bolje, de bi fe mu mlinfk kamen
na vrat obefil , ino de bi bil v’ globozhino
morja potopljen. Gorje zldoveku, po kterim
pohujfhanje pride! — Ako te tvoje oko, ali tvo¬
ja noga, ali tvoja roka pohujfha, isderi li oko,
odfekaj fi roko ali nogo, ino versi jo od feb e;
bolje ti je, de grefk bres tih udov v 1  nebefhko
kraljeftvo, kakor de bi si njimi v’pekel prifhel.
kjer grisejozhi zlierv ne umerje, ino sligozhi
ogenj ne ugafne. — Varujte fe tedaj koga tih

150

malih sanizhevati, ker povem vam, njih angelji
v’ nebelih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta,
kteri je v’ nebelih. 4 *"

Kako perferzhno ljubi Jesuf otroke.

• <. (Jesuiov Ipremin.

Jesuf je enkrat fvoje naj ljubfhi uzhenze,
Petra, .Jakopa ino Janesa, na fkrivnim feboj
vsel, ino jih na vifoko goro pelje. Ondi je mo¬
lil. Med molitvijo fe na enkrat fpremeni. Nje¬
gov obras fe je fvetil kakor folnze, njegove obla-
zhila fo bile bele kakor fneg. Ino glej, dva mo-
sha v’ nebefhki fvetlobi fe perkasheta, Mojsef
namrezh ino Elija. S’ Jesulam fta fe pogovar¬
jala , kako fe bo v’ Jerusalemu s’ njim isfhlo. —
•Jesufove tri uzhenze, ki fo ga fpremenjeniga
vidili, je fvet ftrah prepadel. Vfi trije fo sa-
maknjeni ftermeli. Peter, vef fam is febe, re-
zhe Jesufu: „Gofpod, dobro je tukaj biti! Naj
naredimo tri fhotore, tebi eniga, Mosefu eniga, ino
Eliju eniga . 44  Peter je fhe govoril, kar jih oblak
obfenzhi, is kteriga fe glaf oglafi: „Ta je moj
preljubi lin, ki imam dopadenje nad njim; njega
pofiufhajte ! 44  Uzhenzi, flifhati ta glaf, fo vli
preftrafheni na fvoj obras popadali, ino ga mo¬
lili. Jesuf ftopi potlej k’ njim, jih prime, ino
rezhe: „Vftanite, nikar fe ne bojte ! 44  Odpro
ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor farniga Je-
sufa v navadni poftavi.

S’ gore grede jim je Jesuf rekel: „Te perka-
sni nikomur ne pravite, dokler fin zhlovekov ne
bo od fmerti vftal . 44  Pa „od fmerti v fiati, u  teh be-

151

fed fhe nifo umeli; toraj fo fe med feboj po¬
govarjali, kaj bi pomenilo. Odlilimal je Jesuf
smiraj umevnifhi od tega govoril. „V' ferze
jim je rekel, „fi vtifnite te befede: !§in zhlovekov
bo Judam v’ roke sdan, ino umorili ga bodo.
V’ treh dneh pa bo fpet od fmerti vftal. <£  To-
de te befede jim nifo hotle v’ glavo, bile fo jim
sdaj fhe temne.

Tukaj na gori fe jim je Jesuf perkasal v 1
fvojim velizhaftvu, ktero je njemu, $inu bosh-
jimu, laftno. Pofnemajmo ga tukej na tem fvetu,
de ga bomo ondi v’ nebelih gledali oblizhje v’
oblizhje.

Sdaj je Jesuf fhe dva ino fedemdefet uzhen-
zov poflal po Israelfkim pred fvojim oblizhjem
v 1  vfe kraje, kamor je imel fam priti, f takim
poveljem, kakorfhno je bil she poprej fvojim apo-
liteljnam dal. Njegov nauk fe je smiraj bolj ras-
glafoval, ino je smiraj vezlii fad rodil.

30. Zgubljeni fin.

Jesuf je fpet vezhkrat nauke v’ prilikah da¬
jal. Gotovo je ta le sa zhlovefhko ferze naj
lepfhih ino naj ljubesnjivfhih ena.

Nekdo, je djal Jesuf, je imel dva iino'va,
Mlaji fin rezhe: „Ozhe ! dajte mi moj del, koli¬
kor mi ga gre.“ Ozhe rasdeli linovama premo-
shenje. Nekaj dni potlej je mlaji lin vle po¬
bral, je fhel od doma v’ daljen kraj, ino je s 1
rasusdanim shivljenjem vfe pognal. Kedar je
bil she vfe sapravil, je vftala v’ tifti desheli ve¬
lika lakota. Tudi on je sazhel ftradati. Toraj

152

fe vnudi nekimi! m e Tinjanu v’ Tlushbo, kteri ga
je na Tvojo priftavo poflal Tvinj paft. Tukaj
bi bil savoljo lakote rad otrebke jedel, ktere To
Tvinjem dajali; pa mu jih nilszhe ne da. Sad-
njizii gre Tam v’ Te, ino rezke: „Naj manjTbi
najemniki imajo v 1  biTlii mojiga ozheta kruha
zhes nemozh; jas pa tukaj The otrebkov ne do¬
bim, de bi Te jih najedel! Ino tako bi fin bo-
gatiga ozheta lakote umiral! Vsdignil, k' Tvoji-
mu ozhetu Te bom vernil, ino jim porezhem:
Ozhe! pregreThil Tun Te nad nebam ino nad
vami. Vezli nilim vreden vaTh fin imenovan biti;
le kdo vaThih najemnikov naj bom l u  Na pot
Te poda, ino Te poverile k’ Tvojimu ozhetu. Ozlie
ga she od delezh ugleda. Grosno inako Te mu
Ttori, mu teziie naproti, Te ga oklene, ino ga
kuTline. »Sin je sazliel: „0zhe! greThil Tim v 1
nebo ino v’ val. Vezli nifim vreden vaTh fin
imenovan bili!“ Ali ozhe ga ni puftil isgovoriti;
Tvojim Tlushabnikam rezke: „Urno pernefite naj
lepThi oblazhilo, ino preblezite ga; perTtan mu
nataknite, ino obujte ga. Pojdite po pitano tele,
ino sakoljite ga; golili i Te bomo, ino veTelizo
obhajali. Sakaj ta moj fin je bil umeri, pa je
oshivel; Te je bil sgubil, pa Te je Tpet naTliel!“ —
Kako dober je ozhe! Tak je naTh Bog do greTli-
nikov, kteri Te reTnizhno ipokore.

i$tarji fin je bil ravno na polji, kedar je
brat domu priThel. Domu grede TliThi gofti ino
petje. Hlapzov eniga poklizhe, ino ga vpraTha,
kaj de je. Je odgovoril: „Tvoj brat je nasaj
priThel, in ozhe, ker To ga Tpet sdraviga dobi¬
li, To rekli pitano tele .saklati. 44  To je Ttarimu

153

bratu teshko djalo, ino m' hotel v 1  hifho. To-
raj pride ozhe is uje, iuo ga prijasno profi.
Jjiin pa je ozhetu odgovoril: „ Vidite, toliko let
vam she delam, nikoli nobeniga vafhiga povelja
nilim prelomil; pa fhe kosleta mi nifte nikoli
dali, de bi fe f’ prijati! pogoftil. Ko fe je pa
ta vafh lin pertepel, kteri je vef fvoj del s’
vlazhugami pognal; mu pa fhe pitano tele re-
zhete saklati!“ Ozhe mu je djal: „$in! ti li
vedno per meni, ino vfe moje je tvoje. Goftiti
ino vefeliti pa fe je treba, de tvoj brat fhe
shivi, ko fmo menili, de je she mertev, ino de
fe je sgubljeniz fpet nafhel l u

Ne delajte tako neufmiljeno ino neprijasno
f’ fvojim blishnjim kakor ta brat, ternuzh mili
ino ufmiljeni bodite kakor ta ozhe; rezliem fhe
vezh, kakor nafh Ozhe v’ nebelih.

31. Uf mil jen je mo nenf mil j en j e.

Jesuf je djal: „Nekdo je fliel is Jerusale-
rna v 1  Jerihuni. Na poti je med rasbojnike sa-
del, kteri ga obropajo, ranijo, ino na pol mer-
tviga popufte. Pergodl fe pa, de gre Judovfk
duhoven po tej poti; ga vidi, ino gre memo.
Tudi levit pride, ga vidi, ino gre ravno tako
memo. Na sadnje pa je prifhel popoten ^ama-
rijčin do njega, ga vidi, ino fe mu v’ ferze fmili.
K njemu perftopi, mu olja ino vina v 1  rane
vlije, ino jih obeshe, ga na fvoj e shivinzhe po-
ladi, v’ goftuiizo ali ofhtarijo pelje, ino ofker-
bi. Drugi dan, preden odrine, da goftuiizhar-
ju ali ofhtirju dva denarja rekozh: tresi mu;

154

kar fe vezli nabere, ti bom nasaj grede pla-
zhal.“ — To je prava ljubesen do blishnjiga,
reveshu namrezh v 1  nadlogi pomagati, ako rav¬
no je kake krive vere. n ldi, u  je fhe Jesuf
djal, „mo tako flori .“

Drujkrat je nebefhki uzhenik tako le pravil:
Kralj je f’ fvojimi dolshniki obrajt delal. Ke-
dar je sazhal rajtati, pride dolshnik, kteri mu
je bil defet jeser talentov dolshen. (En talent
je okoli dva ino tridefet jeser goljdinarjev sne-
felj). Ker dolshnik nima f’ zliem plazliati, pro-
fi gofpoda na kolenih rekozh: „Poterpi s’ me¬

noj !“ Na njegovo milo profhnjo fe ga je go-
fpod ufmiljl, ino mu vef dolg odpuftil. Od go¬
fpoda grede frezha ta lilapez fvojiga fo'hlap-
za, kteri mu je bil fto defetakov dolshen. Te¬
ga bersh sa vrat sgrabi, ino ga davi rekozh:
„Plazhaj, kar fi mi dolshen!“ Sohlapez pade
pred-nj, ino ga milo profi rekozh: „Poterpi

s’ menoj, vfe ti bom poplazhal. 44  On pa ni
hotel, temuzh je fhel, ino ga vershe v’ jezho,
dokler dolga ne bo poplazhal. Gofpod sve vfe
to, pofhlje prezej po-nj, ino mu rezhe: „Hudo-
bni lilapez! vef tvoj dolg lim ti odpuftil ino is-
brifaK ker fi me profil. Ali bi ne bil tudi ti
toliko pravize imeti mogel, de bi fe bil fvojiga
fohlapza ufmilil, kakor fim fe jas tebe?“ Ino
kralj fe je rasferdil, ino ga da trinogam, do¬
kler ne bo vfiga dolga poplazhal.

,,Ravno tako“, pravi Jesuf, „bo tudi moj
nebefhki Ozhe vfakterimu vaf ftoril, zhe vfak
fvojima bratu is ferza ne odpuftite.

155

13 . Bogatine* ino uboshez.

Je bil bogat mosh, pravi Jesuf, kteri fe
je v 1  fhkerlat ino tenzhizo oblazhil, ino vfak
dan shidano goftil. Bil je tudi uboshez, Lazar
po imenu, kteri je poln torov pred bogatinzhe-
vimi durmi leshal. S’ drobtinami, ki fo boga-
tinzu s 1  mise padale, bi fe bil rad nafitil; pa
liihzhe mu jih ne da, pli le hodijo k’ njemu,
ino mu rane lishejo. Sgodilo fe je, de umerje
uboshez, ino angelji fo ga nefli Abrahamu v’ na-
rozhje. Umeri je tudi bogatinez , ino je bil v’
pekel pogresnjen. V 1  peklu v’ velizih mukah
fe nakvifhko osre, sagleda od delezh Abraha¬
ma, ino Lazarja v 1  njegovim narozhji. Bersh
glaf sashene rekozh: „Oh, ozhe Abraham, ufmi-
li fe me! Pofhlji mi Lazarja, de konez perfta
v’ vodo pomozhi, ino mi jesik ohladi; ftrafhno
terpim tukaj v’ plamenu.^ Abraham mu pa od¬
govori: „Pomifli, fin! de li ti she v’ shivlje-
nji fvoje dobrote prejel, Lazar pa je veliko hu-
diga preftal; sdaj pa fe on vefeli, ino ti terpifh.
Memo vfega tega je velik prepad med nami
ino vami, de od tod, ko bi tudi kteri hotli, ne
morejo k’ vam, ne od ondod k 1  nam.“ Boga¬
tinez je djal: „Pa prolim te, ozhe! vfaj na
dom mojiga ozlieta ga pofhlji, fhe pet bratov
imam, de jim bo prizhal, kakofhna je tukaj;
de vfaj oni v 1  ta kraj terpljenja ne pridejo.^
Abraham mu rezhe: „Imajo Mosefa ino prero¬
ke, nje naj poflufhajo!“ Bogatinez je djal:
Oh, nikar tega, ozhe Abraham! Zhe pride kdo
od mertvih do njih, fe bodo poboljfhaIi.“ Abra-

156

ham je pogovor odresal, ivo rezke: „Zhe Mo-
sefa ino prerokov ne flufliajo, ne bodo vero¬
vali, ko bi tudi kdo od mertvih v ital. “

Na tem fvetu je bolje biti ubogi Lazar,
kakor hudobni bogatinez.

SH. Modre ino trajpafte device.

V 1  nebefhkim kralj eftvu, je djal Jesuf, bo
ravno tako, kakor s’  defetemi devizami, ktere
fo fvoje fvetila vsele, ino sheninu naproti fhle.
Pet jih je bilo trapaftih, pet pa pametnih. Tra-
pafte pernefo lizer fvetila, olja pa ne; pamet¬
ne pa vsamejo f fvetili vred tudi olja v’ po-
fodali. Ker shenina le dolgo ni bilo, fo vfe
podremale ino pofpale. Opolnozhi fe na enkrat
hrum vsdigne: „Shenin gre! VTtariite, ino poj¬
dite mu naproti !" Devize bersh vftanejo, ino
pershgo fvetila. Tedaj reko trapafte pametnim!
„l)ajte nam fvojiga olja, nafhe fvetila ugafu-
jejo.“ Pametne jim pa odgovore: „She ne! ne
moremo vam ga dati, fhe nam bi ga perman-
kovati utegnilo; pojdite raji k 1  oljarju, ino li ga
kupite, kolikor ga potrebujete." >So odfhle, kar
pride shenin. Kolikor jih je bilo perpravljenih,
fo fhle s 1  njim v’ hifho k’ shenitnini, ino duri
fe sapro. Posneje pridejo tudi une devize, ino
klizhejo: „Gofpod, odpri nam, odpri!" Shenin
pa je odgovoril: „Gotovo, vam povem, ne po-
snam val?"

Zhimu fo fvetila bres olja? Kaj pomagajo
sunanje dobre dela bres 1'vetiga konza, bres do-

157

briga ferza? K’ svelizhanju je kaj vezli potreb-
niga, kakor le sunanja dela ali le dobri fklepi.

34. Mnoge podnzlme sgodlie.

Jesuf je bil f’ fvojirni uzhenzi fpet v’  Ka-
parnavmu, kar nekaj mosh, kteri fo davek sa tem¬
pelj pobirali, k 1  Petru perftopi, ino mu reko;
„Ali vafh uzhenik ne plazhuje tempeljnine, ka¬
li ? 44  Peter je djal: „Jo, jo ! 44  ino gre bersh Je-
sufu pravit. Pa Jesuf, ki je vfe vedil, mu pre-
vsame befedo rekozli: „Kaj menifh, Peter! od
koga jemljd posemeljfki kralji davek, od fvojih
lindv ali od drusili ljudi ? 44  Peter odgovori: „Od
drusih ljudi ! 44  Jesuf je djal: „Siuovifo tedaj bres
davka! Pa de jih ne pohujfhamo, idi k’ jeseni,
ino versi ternik. Pervi ribi, ktera ti na-nj pri¬
de, odpri ufta; v’ njih bofh nafhel frebern de¬
nar , ki tempeljnino dvakrat plazha. Vsemi ga,
ter jo opravi sa-me ino sa-fe . 44  Peter je tako
ftoril. Š’ velikim zbadam najde v 1  ribinih zhe-
Ijuftih denar, ino ga nefe pobirazhem tempeljni-
ne. — Jesuf je bil v 1  vfim pravizhen, ino fe je
tudi gofpiifkinim naredbam voljno vdal.

Jesuf fe je fpet v 1  Jerusalem namenil, ino
pofhlje lporozhnikov pred feboj profit, de bi ga
v 1  nekim tergu na $amarifkim zhes nozh pod
flreho vseli. Samarijani ga nifo kotli. Ko Ja-
nes ino Jakop to f lil'hita, mu rezheta: „Go-

fpod! ogenj s 1  nebef naj na-nje poklizhemo,
de jih pokonzha ! 44  Jesuf ji je pa ojftro okre¬
gal. „Ne vefta , 44  je djal, „de vama je hud duh
to lvetoval. $ej fin zhlovekov ni prifhel ljudi

158

pokonzhevat ino morit, temuzh prifhel je refliit
fhe tiftih, kteri fo bili she fkorej sgubljeni . 44  —
Tak ferd, ki sheli drugim fhkodovati, ni is
Boga.

V' Jerusalem grede je Jesuf nekedaj v’ Be-
tanijo terg perfhel. Dve feftri, Marija ino Mar¬
ta, lite ga v’ hifho fprejele. Marija mu s’ dru-
simi vred k’ nogam fede, ino ga svefto pollu-
fha. Marta pa li da veliko opraviti, de bi mu
poftregla. Toraj gre pred Jesufa, ino mu re-
zhe. „Gofpod! ali nizh ne rezhefh, de moja fe-
ftra vfe dela le na-me odvrazha? Rezi ji, rezi,
de naj mi pomaga ! u  Jesuf ji je pa odgovo¬
ril: ,,Marta, Marta! veliko ikerbi in opravka
li dajefh; le eno je potrebno. Marija li je naj
boljfhi del isvolila, kteri ji ne bo odvset.“ —
Le eno je potrebno: befedo boshjo poflufhati,
ino po njej shiveti.

35. lazarja obuditev.

Lazar, kteri je s’ Marijo ino Marto, Tvoji¬
ma feftrama, v’ Betanii prebival, je sbolel. Se-
ftre pofbljete pofla do Jesufa, ino mu polne
saupanja porozliite: „Gofpod! glej, ki ga lju—
bifh, on je bolan.“ Ko je Jesuf to fliflial, je
djal: „Ta bolesen ni k’ fmerti, ampak Bogu k'
zhafti, de bo po njej »Sin boshji povelizhan.“
Ino je fhe dva dni potlej ondi oftal, kjer je bil.
Tretji dan je Jesuf uzbenzam i-ekel: ,,Pojdimo
fpet na Judovfko! Lazar, nafh prijatel, je umeri;
pa grem, ino ga bom obudil . 44

159

Ko Jesuf tje pride, je bilo Lazarjevo telo
she fhtiri dni v’ grobu. Veliko ljudi je bilo
per shaloftnih feftrah, kteri fo ju tolasliit pri—
fhli. Marta saflifhati, de Jesuf gre, mu napro¬
ti tezlie, ino de ga le sagleda, savpije: „Go-

fpod! ako bi bil ti pred tukaj, bi moj brat ne
bil umeri. Pa tudi sdaj vem, kar koli bofh
Boga profil, ti bo dal . 44  — Jesuf ji rezhe:
„Tvoj brat bode v Ital!" Marta odgovori: ,,Vein$
per vftajenji, fodni dan, kedar bomo vfi vfta-
li . 44  — Jesuf rezhe: „Jas lim vftajenje ino slav¬
ljenje. Kdor .v’ me veruje, bo shivel, zhe je
tudi she umeri. Ino kdor koli shivi, ino v’ me
veruje, ne bo umeri vekomej ne. Ali verujefh
to ? 44  Marta odgovori: ,,Kaj pa de, Gofpod! ve¬
rujem, de li ti Kriftuf, »Sin shiviga Boga, kte¬
ri li na fvet prifhel . 44

Ko je bila Marta to isrekla, je fhla, ino
feftro Marijo poklizhe, ter ji tiho na uho re¬
zhe: „Uzhenik je til, ino bi rad f teboj go¬
voril . 44  Bersh vftane, ino gre k' Jesufu. Tu¬
di drugi ljudje gredo sa njo. Sunaj terga
namrezh je bil oftal. Marija fe mu prezej k’ no¬
gam vershe, ino rezhe: ,,Gofpod! ako bi bil ti
tukaj, bi moj brat ne bil umeri . 44  Ino joka, ino tu¬
di Judje, ki fo s' njo vred prifhli, fe jokajo. Ko
jih Jesuf jokati vidi, fe mu ferze terga. Vef gi¬
njen rezhe: ,,Kam Ite ga poloshili P'  Mu reko:
,,Gofpod! pojdi, ino poglej ! 44  Jok fefter ino pri-
jatlov ranjziga je Jesufu tako selo fhel k 1  ferzu,
de le je tudi on sjokal. — Kako dober ino ufmiljen
je bil Jesuf, in pa kako poboshen je pazh Lazar
mogel biti, ker je Jesuf savoljo njega folse tozhil!

160

Jesuf gre k 1  grobu, ino fhe huje fe mu
ushali. Grob je bila jama v 1  fkalo, ino je f kam¬
nam saperta. Jesuf rezhe : „Odvalite kamen l u

Marta brani to is zhafti do Jesufa, ino pravi:
„Gofpod! slie fmerdi.“ Jesuf ji rezhe: „Ali ni-
fim rekel, ako verujefh, bofli vidila boshje ve-
lizhaftvo ?“- S daj fo odmaknili kamen, ino gle¬
dajo v 1  grob. Jesuf pa povsdigne fvoje ozhi
proti nebu, moli, ino s’ mozhnim glafam savpije:
„Lazar, vun pojdi l u  Per tej prizhi je merlizh
prifhel is groba. Roke ino noge fo bile s 1  rju¬
hami povite, ino njegov obras je bil v 1  ruto sa-
gernjen. Vefel ftrah je feftre ino vfe prizhujo-
zhe prefhinil; Jesuf pa vef miren rezhe: „Ras-
veshite ga, de bo mogel iti . 44

To je velizhaftvo boshje ! Ravno tako ve-
lizhaftvo bo Jesuf nad nami fkasal, kedar fodni
dan pride.

Sil. »Jessif ®«I Marije nasaslljeii.

Veliko Judov je v 1  Jesufa verovalo, ko fo
bili ta njegov zhudesh vidili. Nekaj pa jih je
fhlo, ino povedalo farisejem. Tedaj ga veliki
sbor fklene umoriti. Jesuf fe je toraj do Israel-
fkih mej odmaknil. §heft dni pred veliko nozhjo
pa je fpet prifhel v 1  Betanijo.

Obujeni Lazar ino njegove dobre feftri, Ma¬
rija ino Marta, li vfe persadeuejo mu zhaft ino
hvaleslmoft fkasati. V hifhi JŠimona, kteriga
je bil Jesuf od gob ozhiftil, fo is prijasnofti
njemu ino njegovim uzhenzam vezherjo napra¬
vili. Lazar je bil s 1  drugimi vred sa miso.

161

Marta je ftregla. Marija pa pernefe v’ alaba-
ftrovi pufhizi terclo libro drasiga famozhiftiga
nardoviga mašila, mashe .Jesufu, ki je bil per
miši, noge s 1  njim, jih otira f fvojimi lafmi,
ino na sadnje mu islije vfo difhavo po glavi.
Difhave lepi duh je vfo hifho navdal. To je
ftorila is zliafti, hvaleshnofti ino gorezhe ljube-
sni do Jesufa. Nekaj uzhenzov pa je menilo,
de bi fe bila difhava raji prodala, ino zena med
uboge rasdelila; toraj fo nevoljni nad Marijo.
Ali Jesuf, kteri jim je v’ ferze videl, je djal:
„Marija je dobro delo ftorila nad menoj. K’
inojimu pogrebu me je pomasala, ker me ta¬
krat ne bo mogla . 44  Ino fhe rezke: „Gotovo,

vam povem, po vfim fvetu, koder koli fe bo
evangeli od Svelizharja osnanoval, fe bo tudi
to, kar je sdaj nad menoj ftorila, njej v’ fpo-
minj nad njo hvalilo . 44  — iShe sdaj, ravno ko
to berete, fe ta Jesufova befeda ipolnuje; nje
fpominj je v 1  zhafti do danafhnjiga dne.

8®. dfesufova aSiaftite jeslsa v’ Jfe»
rnsalesii.

Drugi dan fe je Jesuf f’ fvojimi uzhenzi
v 1  Jerusalem vsdignil. Pod oljfko goro per ter-
gu, ki fe mu je reklo Betfage, je obftal, ino re-
zhe dvema uzhenzama: „V’ ta le terg pojdita.

Nafhla bofta oflizo pervesano, ino per njej she-
be, ki ga fhe nihzhe ni jesdil. Odveshita, ino
perpeljita mi ga. 7A\e  vaji vprafhajo, zhimu
de ga odvesujeta, le režita, jim: Gofpodu ga
je treba 3  ino puftili varna ga bodo . 44  Uzhenza

11

162

fta flila, ino vfe tako nafhla, kakor jima je bil
Jesuf rekel. Perpeljeta ofia k’ Jesufti. Uzhenzi
ga f plajfliem pogerneje, ino Jesuf na—nj fede.
To fe je sgodilo, kakor je bilo prerokovano;
prerok Zaharija namrezh pravi v’ fvojim prero¬
kovanji: ..Velelite fe, Jerusalemljani! vafh kralj
ino Svelizhar bo kmal prifliel5 ubog je, ino na
shebetu oflize tovorivke fedi. 44

Veliko ljudi fe je fofhlo od blislinjih ino
daljnih krajev, ino fo ga fpremili. Med njimi
je Jesuf jesdil. Sveto vefelje navda vfe. Eni
rasgrinjajo fvoje oblazhila pred njim po poti. de
po njih jesdi: eni Tekajo veje od drevef, jih
pred njim nefd, ino po poti naftiljajo. Ino pred
njim ino sa njim fo velelo vpili: „Zhalt mu,

Davidovima (inu! Pozhefhen bodi kralj, ki pri¬
de v’ Gofpodovim im eh ul 44  Med njimi je bilo
tudi nekaj farisejev, kteri fo sraven fhli. Te
je grosno jesilo, de ljudftvo Jesufu toliko hvalo
ino zhaft fkasuje. Toraj mu reko: „Uzhenik,

prepovej jim vender! 44  Ali Jesuf jim je odgo¬
voril: ,,Gotovo, vam povem, zhe ti molzite,

bo kamiije govorilo, in od mene fprizhevanje
dajalo! 44  Ino je molzite daljej jesdil. Hvala le
je na defni ino na levi raslegala, Tudi is Je-
msalema jih je veliko naproti prifhlo, kteri fo
s’ unimi vred hvalo peli.

Kedar Jesuf na verh gore perjesdi, fe v'
dolini pokashe lepo Jerusalemfko mefto. Ugle¬
dati ga,, fe Jesuf fpomni njegovih prihodnih nad¬
log, fe mu ushali nad njim, ino režite: „Jerusa-
lem mefto. 0I1, de bi pazit ta fvoj dan fposnalo,
kaj je k' tvoji frezhi! Pa fkrito je tvojim ozhem.

163

Toraj bodo dnevi zlies te prifhli, ko te bodo
fovrashniki ogradili, in od vlih ftrani ftifkali,
ko bodo tvoje otroke v’ tla pomandrali, ino
tebe rasvalili tako do zhiftiga, de ne bo kamen
na kamnu’oftal. Ino to, ker nili dnev fvojiga
obifkanja, dnev ponujane milofti fposnalo. w  Ino
ko je to govoril, je milo jokal.

Tako je jesdil v’ Jerusalem. Vfe v’ meftu
je bilo po konzu. Vii fo vpralhali: „Kdo je
ta ? tt  Ljudftvo pravi: ^Jesuf prerok \ u  Jesuf gre
fpotama v’ tempelj. S’ nejevoljo ugleda nefveto
derhal menjazhev, kupovavzov ino prodajavzov.
§»pet jih, kakor pred tremi leti, is tempeljna
isshene rekozh: „Moja hifha je hitita molitve,
vi pa fte jo v’ tolovajfko luknjo fpremenili!“ Te¬
daj perftopijo bolniki, flepi ino hromi, k' njemu
v’ tempelj, ino vfe je osdravil. Ljudftvo je bilo
lilno velelo, ko fo vidik njegove zhudeshe, ino
mu na glaf v’ tempeljnu hvalo dajo. Otrozi
zelo, ki fo bili okrog njega sbrani, vpijejo od
vefelja: „Bodi zhefhen Davidov fin!“ To je fa-
riseje fhe bolj raskazhilo; toraj kregajo otroke,
ino reko Jesufu: „Jih ne flifhifh, kaj pravijo?
Rezi jim molzhati!“ Gofjtod jim je odgovoril:
„§lifhim, flifhim! Ali pa fhe tiifte nikoli brali:
Isuft otrok ino dojenzov li febi hvalo perpravil?“
— Ljubi otrozi! dobro fi to v’ fpominji ohranite.
Bog tudi vafhe majhne hvale ne sanizhuje. S’
bogabojezhim ferzant mu vezhkrat fvete pefmi
pojte!

11  *

164

3§. Jesiefor« naj inieni(nifiii iirero-
kovanje«

Gofpod Jesuf je fofebno sadnji teden pred
fvojo 1’mertjo prav mozhno uzhil, ino bolnike
sdravil. Vfak vezher je fhel f fvojimi uzhenzi
is inefta v' Betanijo, sjut rej sgodej pa je fpet
prifhel v’ tempelj. Eniga dne, ko fe je bil Je-
suf ravno pred folnzhnim sahodam is tempeljna
vsdignil, fo njegovi uzhenzi sunaj obftali, ino
pregledujejo tempeljna lepo poflopje. „Uzhe-
nik,“ mu njih eden rezhe, „poglej, poglej, ka-
kofhno kamnje, kakofhno sidovje! 44  Jesuf fe
osre, ino rezhe: „Jelite, vi vidite to toliko si-
dovje? Gotovo, gotovo, vam povem, dnevi bo¬
do priflili, ino vfe to bo tako rasdjano, de ne
bo kamen na kamnu o Ital ! 4 ‘

To iizhenzam ni fhlo v' glavo, de bi Bog
prelepi tempelj, ki je bil po njegovim povelji
fosidan, rasdjati perpuftil. Od tega. slialoftniga
Svelizliarjeviga prerokovanja bi bili fhe kaj vezli
radi flifhali. Kedar tedaj na oljfko goro pridejo,
fe Jesuf ufede, ino uzhenzi okrog njega. Od
tod fta fe ravno mefto ino tempelj vidila. Tukaj
ga tedaj Peter s' nekterimi drugimi vprafha:
„Užhenik! povej nam, povej, kedaj fe bo vfe (o
sgodilo, ino kedaj bo konez fveta? 44  Jesuf rezhe :

I.

„Kjer je mertvo truplo, ondi fe orli shirajo,
flifhali bofte od vojfk ino puntov; femtertje
bodo veliki potreli, lakota ino kuga, ino na

165

nebu fe bodo ftrafhne snamnja perkasovalo. Pa
le sazhetek nadlog je to. 44

,.Preden fe vfe to sgodi, bodo s’  rokami
po val' fegli, vaf preganjali, v’ fvojih f-hodnizah
bizhali, ino v’ jezlie metali. Per vfih narodih
ino ljudeh fkorej bofte savoljo mene fovrasheni.
Pa nikar ne fkerbite; bres volje vafhiga Ozheta
v’ nebelih vam le laf ne bo s 1  glave prefhel.
S' ftanovitno poterpeshljivoftjo bofte fvoje dufhe
refhili. 44

„Ko hudobija prefeshe, bo ljubesen omers-
niia. Tolika nadloga bo, de je ni bilo take
od sazhetka fveta, ino je ne bo. 44

„Varujte fe, de val' kdo ne sapelje! Veliko
jih bo, ki bodo s’ mojim imenam flepili, ino
zhudne rezili delali, de bi, ko bi bilo mogo-
zhe, tudi isvoljene sapeljali. 44

„Kedar bofte Jerusalem vidili s’ vojfkami
obdano, vedite, de je blis Jijegovo l-asdjanje.
Kdor bo takrat na Judovlkim, naj besih v’ goro,
ino kdor bo na polji, fe ne vrazhaj v’ mefto po
plajfh5 ker dnevi pravize mafhevavke fo to. 44

„Veliko jih bo pod mezhem ino lakote
umerlo, veliko jih med vfe narode v' fushnoft
posheno, ino v’ Jerusalemu bodo tako dolgo
ajdje divjali, dokler od Boga odiozheni zhaf
refhenja ne pride. 44

II.

„Kmal pa, 44  je Jesuf fhe prerokoval, „kmal
po dneh te nadloge, ko bo evangeli od kralje-
ftva boshjiga she vfim narodam na semlji osna-

166

njen, fe bo konez perblishal. §iolnze bo otem-
nelo, luna ne bo vezli fvetila, svesde fe bodo
is fvojiga teka premikale, ino nebefhke mozhi
fe gibale, tetrah ino groša bo vfe ljudftva na
senilji opadla, le fkoperneti jim bo. 44

„Takrat fe bo snamnje finu zhlovekoviga na
nebu pokasalo. Vfi narodje na senilji bodo kri-
zhali, ino finu zhlovekoviga vidili priti na nebu
v 1  oblakih s’ veliko mozhjo in oblatijo, s' veli-
zhaftvam ino flavo. Potlej bo pollal fvoje an-
gelje s’ glafnimi trobentami, de bodo njegove
isvoljene od vlili krajev fveta sbrali. 44

„Kedar fe tedaj vfe to sazhne goditi, ta¬
krat poglejte nakvifhko, takrat vsdignite fvoje gla¬
ve 5 vaflie refhenje namrezh fe blisha. Nebo ino
semlja bofta prefhla, moje befede pa ne bodo
prefiile. Dne pa ino ure, kedaj bo to, ne ve
nihzlie na semlji, tudi angelji v’ nebefih ne, am¬
pak le Ozhe. Toraj zhujte ino molite! 44

„Kedar tedaj fin zliiovekov s’ vlimi tvojimi
angelji pride, bo na fedeslii fvojiga velizhaftva
fedel. Vfe ljudftva semlje bodo pred-nj sbrane,
ino jih bo lozhil, kakor paftir ovze lozhi od
koslov. Dobre bo poftavil na fvojo defnizo,
hudobne pa na fvojo levizo. 44

„Na to porezhe kralj pravizhnim na de-
fnizi: Pridite, preljubi mojiga Ozheta! ino prej¬
mite kraljeftvo, ki vam je perpravljeno od sa-
zhetka fveta. $im bil lazhen, ino fte mi dali
j e Iti; lini bil sliejin, ino fte mi dali pitij lim
bil nag, ino fte me oblekli; lim bil ptujiz,
ino fte me fprejeli ; fini bil bolan, ino fte mi
poftregli; lini bil jetnik, ino fte me refhili.

167

— Storme poreko pravizhni: Gofpod! kedaj

fino te lazhniga nafitili, ino te shejniga napojili;
kedaj fino te nasiga oblekli, ino te ptujza fpre-
jeli; kedaj lino ti bolniku poftregli, ino te jet¬
nika refhili? Gofpod pa jim bo odgovoril: Kar
koli fte naj manjfhiinu mojih bratov ftorili, lie
meni ftorili.^

,,Potlej le bo v' ime na levizi obernil, ino
jim porezhe: Poberite le fpred mene, vi pre¬
kleti! v' vezlini ogenj, ki je hudizhu ino vlim
njegovim perpravljen. Sim bil lazlien, ino mi
nifte dali jefti; fim bil sliejin, ino mi nifte dali
piti; liiti bil nag, ino me nifte oblekli; lini bil
popotnik, ino me nifte pod ftrelio vseli, lini bil
bolan, ino mi nifte poftregli; Jim bil jetnik,
ino me nifte obifkali. — Ino mu poreko tudi
oni: Gofpod! kedaj lino te vidili lazhniga, de
bi te bili nafitili; kedaj shejniga, de bi te bili
napojili; kedaj nasiga, de bi te bili oblekli; ke¬
daj popotnika, de bi te bili pod ftrelio vseli; ke¬
daj bolnika ali jetnika, de bi ti bili poftregli ino
pomagali? On pa jim bo odgovoril: Kar naj manj-
fhiinu mojih bratov nifte ftorili, tega meni nifte
ftorili. Po tem pojdejo hudobni v' vezimo ter-
pljenje, pravizhni pa v’ vezimo vefelje.“

Kar je Jesul na oljfki gori od rasdjanja
Jerusalemikiga mefta prerokoval, fe je Ihtirdefet
let potlej vfe na tanko fpoinilo. Toraj fe bo
tudi uno, kar je od konza lvela, prerokoval,
ravno tako gotovo fpoinilo. Ljubi otrozi, kaj
ko bi pazli takrat vii na Jesufovi deliiizi ftali!

168

39. Polle«Inja, vezlierja.

Zhaf Jesufove fmerti fe je smiraj bolj per-
blisheval. Jesuf je vedil, de bo mogel kmal umreti,
ino je to sadnji teden fvojim uzhenzam vezh-
krat pravil.

Bil je pervi dan velikonozluiiga prašnika,
ko le je imelo velikonozlmo jagnje saklati. Jesuf
pofhlje dva fvojih uzlienzov, Petra ino Jane-
sa v’ mefto, de bi velikonozlmo jagnje perpra-
vila. Rekel jima je, de bofta nekoga frezkala,
ki verzh vode ponefe; sa njim naj grefta, ka¬
mor pojde v’ bilko, ino naj vfe perpravita, kar
je sa velikonozlmo jagnje ino sa vezherjo po-
trebniga. To fe je vfe sgodilo.

iS vezli er je Jesuf P  fvojimi apofteljni pri-
fhel. Bila je fvetla obedniza, na fredi poger-
njena. misa, ino na njej velikonozlmo jagnje,
oprefni krulii ino vino.

Jesuf fede sa miso, ino dvanajfteri okrog
njega. Ljubesnjivo pogleda vfe sapored, ino
jim rezke: „^erzlmo, ferzlmo fim skelel to ve-
likonozlmo jagnje s 1  vami jefti, preden terpim.
Odfikmal ga ne bom vezli s ’  vami jedel, dokler
v 1  kraljeftvu boskjim vfe ne bo dopolnjeno.^ Pot¬
lej vsame kelk s ;  vinam, moli, sahvali, ino ga
poda okrog apofteljnam.

S daj vftane Jesuf s 1  sa mise, flezke jio-
verhnje oblazhilo, fe f’ pertam opafhe, vlije
vode v* umivalnizo, ino umije vlim apoftelj¬
nam noge. Na to je fedel fpet sa miso, ino
rezke: „Ali vefte, kaj fim vam sdaj ftoril? Mi

pravite Uzkenik ino Gofpod, ino prav pra-

169

vite. Ako fim tedaj jas, vafli Uzhenik ino Go¬
lji od , vam noge umival, li jih tudi vi eden dru-
simu umivajte! 44  — tem jim je Jesuf hotel
na fvetu fhe sadnjo ljubesen 1’kasati, ino vlim
sgled ponishnofti dati.

V’ vlili ferza je Jesuf vidik Vfi fo bili
polni ljubesni do njega. Le Juda is Karjota je
f hinavfko prijasnoftjo vef potuhnjen med njimi
fedel. Toraj rezhe Jesuf: ,,§daj fte fzer zhi-
fti, pa ne vfi; dobro namrezh jih posnam, ktere
fim isvolil. Tode befede pifma fe morajo dopol¬
niti : Eden, ki s’ menoj je, bo roko soper me vsdig-
uil. Glejte, sdaj, preden fe sgodi, vam povem,
de bofte verovali, kedar fe sgodi, de meje ne-
befhki Ozlie poflal. 44  V’ duhu shalolten je bil
Jesuf, ko je to govoril. iSerzlmo ufmiljenje
do sdajavza ga prehaja, ne jesa. Milo pofva-
riti ga fhe bozhe; toraj rezhe fhe ozhitnifhi,
ino pogleda vfe okrog inise: „Gotovo, vam po¬
vem, vaf eden, kteri s 1  menoj per miši fedi,
me bo sdal."

Apofteljni fo fe tega govorjenja selo uftra-
fhili, in fo shaloftni. Pogledujejo fe, ino ne
gre jim v’ mifel, koga de meni. Eden drusiga
vprafhajo, kdo smed njih bi bil tako hudoben,
ino bi taziga kaj ftoril? Sapored vprafhajo Je-
sufa: „Gofpod! fim mar jas? 44  Le Juda je mol-
zhal. Jesuf fhe ni hotel fvojiga sdajavza ime¬
novati, le polvariti ga h ozlie; toraj saterdi fhe
bolj: „Vaf dvanajftih eden, kteri s’ menoj v 1
eno fkledo pomaka, me bo sdal. §in zhlove-
kov fizer gre v 1  to, kar mu je po pifmih na¬
menjeno. Pa vender gorje mu, po komur bo

170

sdan. Bolje bi bilo temu zldoveku, de bi nikoli
rojen ne bil l u

Apofteljne sazhne fbe bolj fkerbeti. Lju-
besnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuf po-
febno rad imel, je naj bliske Jesufa fedel. Pe¬
ter mu toraj pomigne, de naj Jesufa vprafba,
koga de meni. Janes le je sdaj fhe bolj Jesu-
fu k' periim naflonil, ino mu tiho rezke ; ,,Go-
1 'pod! kdo pa je ? 44  Jesuf je ravno grishfjej
kruha v" fkledo pomakal, ki ga mifli Judam
dati; toraj mu tiho odgovori: „Tifti je, kterimu
bom pomozheni grishljej kruha podal . 44

Vlaj ta ljubesen, de mu Jesuf, tako rekozh,
is fvojih uft kruha odlomi, bi bila Judata md-
gla omezbiti, de bi le bil fkefal tako ljubesnji-
viga prijatla ino dobrotnika sdajati. Ali Juda
vsame kruh; ino le dela uedoishniga, kakor
fo uni bili nedolshni, ter vprafba po hinavfko:
„Gofpod! fim mar jas ? 44  Jesuf, de ga fhe
sadnjizh ino ojftro polvari, mu je na ravnoft re¬
kel, pa de drugi ne fiifhijo: ,,Ti li. ti ! 44

Juda vidi sdaj, de vfa hinavfhina nizh ne
pomaga, de je vel’ snan. Pa tudi to ga ne ga¬
ne, le ne lkela pregrehe, ki jo je v' ferzu
fklenil, terdovraten oftaue v' fvojim hudobnim
fklepu. Ko je Jesuf vedil, de vfe opominje-
vanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No,
pa ftori 110. kar mi I lil h, ino ne opotavljaj le
fhe ! 44  — Bog namrezh zhloveka ne mora f"
lilo k’ dobrimu. ^ihivijenje ino 1 'mert poftavi
pred-nj, ino mu da isvoliti. Sleheni zhlovek
nofi v' roki fvoje shivljenje, ino mora le fam
febi perpifati, zhe ga sgubi.

171

Le Janes, noben drug per omisji ni ve-
dil, sakaj je Jesuf Judatu to rekel. Ker je Juda
denarje hranil, fo nekteri menili, de Jesuf kaj
potrebniga k’ prašniku kupiti veleva, ali pa,
de naj med uboge kaj da; tudi to namrezb je
bilo per Jesufu ino njegovih apofteljnih prašnik
po vredno prasnovati. Juda pa, ko je grishljej
vsel, vftane, ino gre. Bilo je she ponozhi.

Komu bi le ne omililo nad Jesulam, de
s’ apofteljni tako le prijasno, tako po doma-
zlie ravna? Ino koga bi 1'erze ne bolelo, de
per tem ljubesnjivim omisji tudi hinavfkiga ter-
dovratniga sdajavza vidi? — Pa kakor fe je Juda
hlinil, fe jih fhe sdaj veliko hlini. Mariikdo je
komu le k’ videsu prijatel , v’ ferzu pa ima pi¬
ko do njega; mariikdo fe drugim v’ obras per-
lisuje, ino sa herbtam jim fhkodovati sheli;
mariikdo fe nedolshniga dela, fkrivej pa gerde
ino gerde hudobije pozhenja. Kakor je bil Ju¬
da per Jesufovim opominjevanji terdovraten, rav¬
no taziga terdovratniga ferza je fhe mariikdo
per opominjevanji fvojih ftarfhev, uzhenikov,
fpovednikov, ino fhe zelo per glafu fvoje vefti.
Le tako svefto ga veli opominja, tako na glaf
mu pravi, de to ni prav; vef fe trele, mras
ga fpreleta; ino vender gre. ino lpet grefhi.

Preljubi! isprafhajte fe tedaj prav na tan¬
ko, ali.le she tudi sadetih ne zhutite. Kdor bi
tako po hinavfko ino terdovratno ravnal, on bi
bil Judatu sdajavzu enak. Pa terdovratnofti per
val fhe ne bo mende flediti: ino vem, de bo-
fte raji nedolshnimu perferzlmimu Janesu ena¬
ki, kteri je na perlih Jesufovih flonel.

172

Jesuf, pretanjen od shalofti, je nekoliko
molzhal. Potlej vsanie kruh, ki je bil na miši:
povsdigne ozlu' proti nebefam, sahvali Ozheta,
raslonii kruh na kofze, ino ga da apofteljnam
rekozh: „Vsemite, ino jejte; to je moje telo, ki
bo sa vaf dano. To delajte v' moj fpominj . 44

Potlej je Jesuf kelh prijel, je fpet Ozheta
sahvalil, ino ga poda apofteljnam rekozh: „Vse-
mite, ino pijte vil is njega; to je moja kri, kri
novjga sakona, ktera bo sa vaf ino sa njih ve¬
liko prelita v' odpufhenje grehov. To ftorite,
kolikorkrat bobe delali, meni v' fpominj . 44

Ta poflednja vezherja, to naj fvetejfhi refh-
nje telo je sa vfe prihodnje zhafe poftavljeno v 1
vedni fpominj Jesufa ino njegove fmerti, dokler
fpet ne pride.

Lozhitev od apofteljnov je flda Jesufu k’
ferzu; s’ befedami, ki fo polne ljubesni , sazhne
od njih flovo jemati. ^Ljubi otrozhizhi ! 44  jim
pravi, ,,le malo zhafa (im fhe per vaf. Jas sdaj
grem, vi pa fhe ne morete s’ menoj . 44  Peter
mu rezlie: „Gofpod! sakaj pa ne? »Svoje slav¬
ljenje dam sa-te!“ Jesuf mu odgovori: „Peter!
gotovo, gotovo, ti povem, preden petelin nozoj
dvakrat sapoje, me bolh trikrat satajil. Ino vi
vfi , 44  je tudi drugim djal, „me bobe sapuftili . 44

Šhaloftni ino vfi preftrafheni ga uzhenzi
pogledujejo. Jesuf jia jim je djal: „Nikar naj

vam ferze ne upada! Zhe v’ Boga saupate, tu-

173

di v’ me saupajte! V’ liiflii mojiga Ozheta je
veliko prebivalilh. Jas grem sdaj tje, de vam
bom kraj v’ njej perpravil; potlej bom pa fpet
prifhel, ino val' k' febi vsel, de bolite tudi vi
ondi, kjer bom jas. Jas fim pot, refniza ino'
slavljenje . 44

„Kar koli bofte ta zhaf Ozheta v’ mojim
imenu profiti, gotovo vam bo dal. Ozheta bom
profil, ino drusiga pomozhnika ino poterdnika,
fvetiga Duha vam bo poflal. Ta bo per vat,
ino vaf bo vfe uzhil. Ne sapuftim vaf lirbt . 44

„Ako me ljubite, fpolnujte moje sapovedi.
Kdor mene ljubi, njega bo tudi moj Ozhe lju¬
bil, ino tudi jas ga bom ljubil; rasodel fe mu
bom. K’ njemu bova prifhla, ino li per njem
napravila ftanovalifhe . 44

„Pa vezh ne morem s' vami veliko govo¬
riti. Oblaft tega fveta fe perblishuje, defiravno
nizh nima per meni. Pa, de bo fvet fposnal, de
Ozheta ljubim, ino de ravnam, kakor mi je Ozhe
rekel, vftanite, ino v 1  ftran pojdimo od tod . 44

Jesuf je vftal, ino kedar fo (»o navadi hval¬
ne pefmi po jedi ispeli, gre proti oljfld gori.
Vfi pobili od shalofti ino molzhe ga uzhenzi
/premijo.

Po poti je Jesuf fpet sazhel uzhiti: „Jas

/im , 44  je djal, „vinfka terta, vi fte mladike, moj
Ozhe pa je vinogradnik. Bres mejie nizh ne
morete. Kdor v’ meni oftane, ino jas v’ njem,
on veliko fadh obrodi. Kdor pa v’ meni ne
oftane, fe pofufhi kakor odlomljena mladika . 44

174

„To je moja sapoved, de fe ljubite med
feboj, kakor lim vaf jas ljubil! Is tega bodo
vfi iposnali, de fte moji uzbenzi. 44

„Zhe val' bo fvet fovrasbil, fi miflite; de
je mene popred fovrasbil. Ako bi vi fhe l've-
tovi bili, bi vaf fvet ljubil; ker pa nifte na
1'vetovo ftran, ker lim vaf od fveta odlozhil,
vas bo fvet fovrasbil. Pomnite befedo, ktero lim
vam djal: Hlapez ni bolji od gofpoda. Kakor
lo mene preganjali, bodo tudi vaf. Preklizovali
ino is f-hodniz vaf bodo pahali. Ura zelo bo
prifbla, de bo Bogii menil uftrezhi, kdor vaf
umori. Pa nizb fe ne bojte! Jas lim fvet pre¬
magal ; le v’ me saupajte, tudi vi ga bolite.

„Shaloftno, ko od vaf grem . je vafhe fer-
ze; jokali fhe bofte ino tarnali, fvet pa fe bo
vefelil. Ali le nizb ne marajte! Vafha shaloft
fe bo v 1  vefelje fpremenila; fpet fe bomo vidili,
vafhe ferze fe bo vefelilo, ino nihzhe vezli vam
vafhiga vefelja ne bo mogel odvseti. 44

Sdaj Jesuf v' fredi fvojib apofteljnov per
tihi nozhi ob potoku Zedronu, Je nekoliko lito—
pinj od oljfke gore, obftane, ozhi v’ nebo ober-
ne, ino sazhne moliti: „Ozhe! prifbla je ura.
Dodelal lim delo, ktero li mi ukasal. Toraj
povelizhaj me sdaj, kakor (im jas tebe poveli-
zlial na semlji! To je vezimo shivljenje, de
ljudje fposnajo tebe famiga praviga Boga, ino
Jesufa Kriftufa, ki fi ga poflal. Osnanil lim
jim tvoje ime, ino fposnajo tebe ino mene. 44

175

,,0/die, fveti Ozhe! profim te, varuj jih
hudiga, de bodo eno, kakor fva mi dva le eno.
S’ reihizo jih pofveti! Tvoja befeda je refniza.
V 1  dar fe dam sa-nje, de bodo refnizhno po-
fvezheni. 44

„Pa ne le sa-nje, ampak sa vfe tifte pro-
lim, kteri bodo v’ posnejfhih zhafih po njih be-
ledi v’ me verovali de bodo vfi eno, eno v’
naju tako, kakor (i ti, Ozhe! v' meni, ino jas
v’ tebi. 44

„Ozhe! shelim, de bodo vfi, ktere fi mi
dal, per meni, kjer lim jas, de bodo vidili moje
velizhaftvo. 44

Ko je Jesuf tako odmolil, gre zhes potok
Zedron proti oljfki gori.

49. Jesuf na oljfki gori.

Apofteljni gredo 1" teshkim ferzarn sa Je-
sufarn. Pridejo na vert, blis priftave, ki fe ji
je v" Gezemani reklo. Tedaj fe Jesuf k’ njim
oberne, ino jim rezhe: ,,Sedite tukaj, de grem
tje, ino molim. Tudi vi molite, de v’ fku-
fhnjave ne padete. 44

Le Petra, Jakopa ino Janesa je feboj vsel,
ino gre bolj v’ vert s’ njimi. Ko je Jesuf per
luni pod oljkami fliel, ga velika shaloft ino
britkoft opade; groša ga obletuje, teshave ga
fprehajajo, trefti fe sazhne ino trepetati. ‘ „Mo-
ja dulha, 44  je djal, „je shaloftna do fmerti. Ofta-
inte tukaj! Zhujte ino molite s’ menoj! 44  Ino
je ftopil en luzhaj delezh od njih, poklekne
ino moli: „Ozhe! zhe je mogozhe, odvsemi

176

mi britko terpljenje. Vender ne moja, ampak
tvoja volja naj fe sgodi. 44  P«; tej molitvi vftane,
ino fe verne k 1  fvojim trem ljubim apofteljnam.
Od shalofti omamljeni fo safpali. Jih sbudi,
ino rezke Petru: „Sinion! kaj tudi ti fpifh?
De fhe eno uro nifte mogli s’ menoj zhuti!
Zhujte ino molite, de v’ fkufhnjavi ne omagate!
Duh je fizer voljen, pa inefo je Hab o. 44

^pet obidejo teshave Jesufa. Vdrugizh gre,
ino na kolena do tal s’ obrasam fe verske,
ino fhe perferzhnifhi je molil: ,,0/die, ljubi

Ozhe! zhe je mogozhe, odverni od mene gren¬
ko terpljenje. Vender ne, kakor jas, ampak
kakor ti hozhefh, naj fe sgodi! 44  Potlej fe
k’ unim apofteljnam poverne. JSpet jih najde
fpati, ino rezhe: „Kako morete vender sdaj
fpati? O zhujte, zhujte ino molite, de v 1  fku-
fhnjavo ne padete! 44

Gre vtretjizh od njih. Prave fmertne te¬
shave mu hodijo. Njegov pot je bil kakor ker-
vine kaplje, ki fo na tla kapale. Tedaj je mo¬
lil: ..Moj Ozhe! ako fe me ne more ogniti kelh
terpljenja, de bi ga ne pil, sgodi fe tvoja volja! 44
Takrat fe mu je angelj s’ nebef perkasal, ino
ga je potolashil ino pokrepzhal.

Vel' pokojen pride k‘ fvojim uzhenzam, ino
jim rezke: „Ura je prifhla, de bo lin zhlove-
kov grefhnikam v 1  roke dan. Vftanite, pojdimo!
Moj sdajaviz, glejte, fe bliska! 44  Komej je Jesuf
te befede isgovoril, kar Juda is Karjota v 1  vert
(topi; sa njim pa gre velika derhai vojakov ino
hlapzov Judovfke duhovfhine s’ baklami, mezh-
mi ino fulizami. Juda je pred derhalijo fhi—

177

nil, fe na ravnoft k 1  Jesufu fpufti, ino rezke:
„Uzkenik, sdrav bodi ! 44  Ino ga kufhne. To je
bilo snamnje, ki ga je dal vojakam, de fo s vo¬
dili , kteri je Jesuf. Jesuf pa rezke Judatu:
„Prijatel! zilimu li prifkel? Juda! kufkevaje sdafh
linu zlilo veko viga ? 44

Potlej gre Jesuf derkali naproti, ino re¬
zke: „Koga ifkete ? 44  Mu odgovore: „Jesufa Na-
zarezkana . 44  Jesuf jim rezke: „Jas lim ! 44  Per
tej befedi fo vfi odfkozkili, ino popadajo ka¬
kor od ftrele sadeti po tleli. Ko li odfopejo,
jik fpet vprafka: „Koga ifkete ? 44  JjJpet reko:
„Jesufa Nazarezkana . 44  Jesuf rezke: „Glejte jas
lim! Zke tedaj mene ifkete, puftfte te le (po¬
kaš h e fvoje uzkenze), de gredo . 44

Vojaki ino lilapzi sdaj k’ Jesufu kopijo,
ino ga primejo. Peter isdere bersk nosk, ino
klapzu veliziga dukovna defno ukd odfeka. Je¬
suf pa ga saverne rekozk: „Vtakni fvoj mezk
v 1  riosknizo. Menifk kali, de bi ne mogel fhe
sdaj fvojiga Ozketa pomozki proiiti? Ne bom
li pil kellia, ki mi ga moj Ozke poda? Sakaj
bi fe ne sazkelo terpljenje, ktero mi je nebe-
fhki Ozke naloskil ? 44  Ino fe je klapzkeviga ufke-
fa dotaknil, ino per tej prizki mu ga perzeli.
Potlej je Jesuf radovoljno roke podal, ino fe
da svesati. Vli njegovi uzkenzi pa fo pobegnili.

41. Jesufova saditja ino terpljenja
polna nozli.

Svesaniga peljejo Jesufa kakor kudodelni-
ka v 1  Jerusalem naj poprej k’ Anatu, ki je
bil pred nekaj zhafam veliki dukoven. Jesuf,

12

178

defiravno svesan, je krotak, kakor pred nedol-
shnoft, pred fodnikam ftal. Ana ga vprafha od
njegovih uzhenzov in od njegoviga uka. Jesui'
odgovori vef pohleven: „Ozhitno pred vfimi

ljudmi lim uzhil. Zhimii tedaj me vprafhafh?
Vprafhaj jih, kteri fo me flifhali, kaj fim go¬
voril.“ Šavoljo tega govorjenja ga hlapzov
nekdo v’ obras udari. Jesui' ga nrilo pogleda,
ino mu rezhe: „Zhe fim kaj napazhniga rekel,
fkashi napako; zhe fim pa prav govoril, sakaj
me hijefh

Ana rezhe Jesufa h’ Kajfatu, fidanjimu ve-
likimu duhovnu, gnati. Per njem je bil veliki
sbor sbran, to je, duhovfhina, pifmouki ino
ftarafhini ljudftva. Tudi podkupljene krive pri—
zhe l‘o bile perpravljene. Te fo ena sa drugo
soper Jesufa prizhale, ino veliko krivizhniga
povedale. Pa njih prizhevanje fe ni ftrinjalo.
Nobeniga hudiga dela ga nilo mogli preprizhati.
Jesuf jih je poflufhal, ino je molzhal. Veliki
duhoven vftane, fiopi v' fredo, ino rezhe Jesu-
fu: „Kaj nizh ne odgovorifh k’ vlimu temu ?•'

Jesuf je le molzhal. V T eliki duhoven ga tedaj
vnovizli bolj na glal' vprafha: „Sarolim te per
shivim Bogu, povej nam, ali li ti Kriftuf, ^in
hoshji?“ Jesuf je d j a I: ..Jas fim!“ Na to pre-
terga veliki duhoven oblazhilo na febi, ino sa-
vpije: ,,Boga je klel! Vi vfi fte ga flifhali, kaj
fe vam sdi?“ Vfi vpijejo: „Smert lije  saflu-
shii!“ —, Tedaj je bila gola prefveta nedolsh-
noft k’ fmerti oblojena, in od koga? od flabib,
fpridenih sanizhljivih ljudi.

179

Potlej peljejo hlapzi Jesufa v' dvorifhe po-
flopja. Ondi fo mu zhes nozh, kar fo mogli,
hudiga ftorili. Nekteri mu v’ obras pljujejo: dra¬
gi mu ozlii savesujejo, ino ga bijejo rekozh:
„Krifte! prerokuj nam, kdo te je udaril ?“ Ino
fhe vezh hudiga fo pozheli. Jesuf pa je vfe
molzhe ino voljno terpel.

Tifti zliaf, ko je bil Jesuf pred velikim
duhovnam isprafhevan, fe je na dvorifhi nekaj
shaloftniga godilo. Hlapzi ino brizhi fo bili na
fredi dvorifha ogenj napravili, ino fo fe greli
okrog sherjavze. Tudi Peter je ftrahama pri—
fhel, ino med nje fedel, de bi vidil, kako bo
s’ Jesufam isteklo. Kar pride Vratariza, ugleda
Petra, ino bersh rezhe: „Ta le je tudi uniga
Galilejzhana nekdo.“ Peter fe je uftralhil, ino
rezhe: „Jas ne, jas ne! fhe ne posnam ga!”
Ino petelin je vpervizh sapel. Tode Peter vef
plafhen tega ni zhutil. Krna! po tem ga hlapzov
nekdo pogleda, ino rezhe: „Je she ref, tudi ta
je Jesufov prijate! l u  Peter taji vdrugizh, ino Te
zelo roti, de ni. „Nilim ne,“ je djalj „fhe ne
posnam ga tega mosha !“  Nekaj zhafa potlej mu
rezhe fhe nekdo drug: „$ej je vender gotova,
ti ii smed njegovih uzhenzov! Galilejzhan fi,
befeda te rasodeva.^ Peter vtretjizh taji, ino
fe roti rekozh: „Ne, ne! nifim ne! fhe ne po¬
snam ga, od kogar govorite!“ Ali komej je bil
to isrekel, ino Jesufa vtretjizh satajil, je pete¬
lin vdrugizh sapel. V’ tiftim trinku zhafa per-
peljejo vojaki Jesufa k’ fmerti obfojeniga iš fvet-
ne sbornize na dvorifhe. Ino Jesuf fe v 1  Petra
osre, ino milo ga krega njegovo oko. Ta pogled je

Vi  *

180

Petru dufho prefunil. ^Spomnil fe je Jesufovih
befed: „Preden petelin nozoj dvakrat sapoje,

me bofh trikrat .satajil . 44  Ino je fhel vef fkefan
is dvorifha, ino fe je v’ plajili savil, ter milo
jokal. — Zliujmo ino molimo, de v’ fkufhnjavi
ne omagamo, ino f hudim shivljenjem Jesufa
ne satajimo!

43. Jesuf (leslteluim

1‘tiiikam.

Ko fe je dan sasnal, fe je Judovfki veliki
sbor vnovizh sbral. Jesuf je bil fpet pred-nj
peljan. v^»pet je kakor fnozlii refnizo povedal,
ino veliki sbor ga fpet tudi, kakor fnozlii, k’
fmerti obfodi. Vfi vftanejo, kolikor jih je bilo,
ino pred deshelniga oblaftnika, Ponzja Pilata,
peljejo Jesufa. Pilat je prifhel na vifoko mefto
is fvoje liifhe, de je njih toshbo poflufhal. ~
Pilat ajd, glejte, je tedaj fodnik, nedolshni Je¬
suf je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is
Israela fo toshniki!

Pilat jih vprafha: „Kaj toshbe imate soper
tega zhloveka?“ Odgovore: „Ta zhlovek sape-
ljuje ljudftvo, prepoveduje zefjarju davek dajati,
ino pravi, de je kralj Judovfki . 44  Pilat fe v’
Jesufa oberne, ino ga vprafha: ,,Ti fi tedaj
kralj Judovfki ? 44  Jesuf odgovori: „Jas fim . 44  —
Duhovfhino ino ftarafhini ljudftva fo fvojo tosh¬
bo fpet ponovili. Jesuf pa je molzhal, ino fe ni
zelo nizli odgovarjal. Pilat ga fpet vprafha:
„Ali ne flifhifh, kaj vfiga te toshijo? Kaj nizli
ne odgovorifh ? 44  Jesuf pa je le molzhal, de fe
je fodnik fam zliudil. Pilat je zhutil, de fo mu

181

ga le is nevofliljivofti perpeljali. Toraj ga fpred
njih feboj v’ hilho pelje, ino ga famiga vpra-
fha: „Ali fi ref ti kralj Jesul' odgovori: „Ref
fnn jas kralj, tode moje kraljeftvo ni tega fve-
ta. w  — Tedaj gre Pilat k’ Judam, ino jim re¬
zke: „Jas ne najdem nad njim nobene krivize . 44
Buhovfliina ino ltarafhini fo ga pa flie le bolj
toshili. „She v’ punt bo ljudi [pravil,“ fo djali,
„po vli desbeli trbfi fvoj sapeljivi uk is Galilej—
fkiga do lefem, do Jerusalema!“ Ko je Pilat
Galilejo imenovati flifhal, ino je svedil, de je
Jesuf pod Heroda gofpofko; ga je k’ He¬
rodu poflal. Vef veliki sbor je lhel s 7  njim ga
toshit.

Herodu fe je dobro sdelo, ko je Jesufa
vidil, ino mikalo ga je kak zhudesli viditi. Vfe
fvoje dvornike je sbral okoli febe, ino mu mno¬
ge vprafhanja poftavi. Pa Jesuf je molzhal, ino
mu le befede ne odgovori. Toraj je Herod f’
fvojimi dvorniki vred lineh imel s’ njim, ino do¬
ga bolj oponafhajo ino saframujejo, ga rezke v’
belo kraljevo oblazhilo oblezki, ino taziga nasaj
k’ Pilatu pofklje. tiho poterpeshljivoftjo je
Jesuf hodil od fodnika do fodnika.

Med tem fe je Juda sdajaviz fvoje pre¬
grehe kefal. Duhovnam nasaj je nefel tridefet
frebernikov, plazhilo fvojiga sdajanja, ino je
savpil: „Grefkil lim, grefhil! nedolslmo kri lim
sdal!“ Hukovfkina pa je rekla vla mersla:
„Kaj nam sa to, ti glej!" Tedaj ga je groša
sgrabila: je denarje v’ tempelj sagnal, ino fhel,
vsel verv, ino fe obelil.

182

Ko je bil Jesuf od Heroda prifhel, je Pi¬
lat ubijavza, ki je bi! v’ jezili, Baraba  po
imenu, vfhtriz Jesufa poftavil, ino rezhe du-
hovfhini ino ljudftvu: „Kteriga hozhete, de vam
sdej o veliki nozhi po ftari navadi ispuftim,
Baraba rasbojnika ino ubijavza, ali Jesufa, ki
ni krivize per njeni ? 44  On je menil, de bodo
Jesufa profili. Pa od duhovfhine ino ftarafhinov
podfhuntani vfi v’ en glaf krizhe: „Ne Jesufa,
ampak Baraba nam ispiifti ! 44  Pilat, kteri bi bil
Jesufa rad ispuftil, jim odgovori: „Kaj pa zhem
s’ Jesufam Boriti, ki fe mu pravi Kriftuf ? 44  Vfi
savpijejo: „Krishaj ga, krishaj ! 44  Tedaj je Pi¬
lat Baraba ispuftil, Jesufa je pa rekel bizhati ali
gajshljati.

S daj fo Jesufa v’ fodno liifho peljali. Vojaki
ino vfa derhal fe ga ofujejo. $o ga flekli, ino k’
ftebru pervesali, ter ga bizhajo in oponafhajo.
Po tem mu, ker fe je kralja imenoval, fhker-
lataft plajfli ogernejo, namefti kraljeve krone is
ternja fpleteno krono na glavo pertifnejo, ino
namefti kraljeve palize terft v’ roko podajo. Ino
pred-nj poklekujejo, ino fe mu pazliijo rekozh:
„Sdravbodi, kralj Judovfki ! 44  Ino va-nj pljujejo,
ga f peftmi bijejo, mu terft is rok tergajo, ino
ga s’ njim po glavi tolzhejo, de fe bolj ternje v 1
zhelo ino v’ lanza sadira.

Tako rastepeniga, sapljuvaniga, vfiga ker-
vaviga, od bolezliin vfiga blediga, f ternjevo
krono na glavi ino V  fhkerlataftim plajfhem
ogernjeniga je Pilat pred ljudftvo peljal, ino
milo rezhe: „Poglejte, zhlovek ! 44  Je hotel re¬
zili: „Glejte vfiga rasmefarjeniga, de she fko-

183

rej ni zhloveku podoben! Sej je verider le zklo-
vek, ne bodite do njega taki nezhlovefhki!“
Ali duhdvfhini ino nje flushabnikam fe ni u,ska¬
lilo nad njim; v’ en glaf vpijejo„Krishaj ga,
krishaj ! 44  Pilat je nevoljen djal: „Vsemite ga
vi, ino ga krishajte! Jas ne dobim nizh kri-
viga nad njim . 44  Vpijejo: „Mi imamo poftavo,
ino po tej poftavi mora umreti! Ako tega ispu-
ftifh, nifi zefarjev prijatel . 44  Te befede fo Pilata
preftrafhile. V’ polodi fi rezhe vode pernefti, fi
vprizho vfiga ljudftva roke umije, ino rezke:
„Jas fim nedolsken per kervi tega pravizhniga,
vi glejte ! 44  Ino vli fo savpili: Zkes naf ino na-
fke otroke pridi njegova kri ! 44  Tedaj je Pilat
Jesufa Judam dal v 1  roke, de naj ga krishajo.
Jesuf pa je molzhal; voljen je terpeti, perpra-
vljen je umreti. Kako bosfaje molzhanje, kaka
poterpeskljivoft!

43. Jesuf krishau ua kalvarii.

Sdaj fo vojaki Jesufa prijeli, mu flezhe-
jo fkkerlatafti plajfk, ino ga v 1  njegovo laftno
oblazhilo oblezkejo. Ino f’ krishem na rami,
ki ga bodo na-nj perbili, ino med dvema ras-
bojuikama je is Pilatove kiflie na ravnoft fkosi
mefto na moriflie peljan, Ker je is flabofti
pod tesko kriška pefkati sazkel, mu ga je mo¬
gel neki mosk, J^imon po imenu, sa njim
nefti.

Jesuf gre molzke, ino moli. Vfe fe ljudi
tare okoli njega. Nekaj sken, ki fo sa njim
fkle, fe milo joka. Jesuf pa jim rezke: „ V e,

184

Jerusalemfke hzhere! nikar ne jokajte nad me¬
noj; febe le inofvoje otroke objokujte . 44

Okoli devete ure pred poldnem fo s 1  Je-
sufam prifhli na morifhe, na goro kalvarijo
ali mertvafhkih glav. Ondi je ital on, jagnje
boshje. Vina, s’ grenko miro ino s 1  shelzhem
smeihaniga, mu piti ponudijo. Ga pokufi, pa ne
pije. Sdaj mu oblazhilo s’ rastepeniga shivota
potegnejo, ter ga sa roke ino noge s’ sheblji
na krish perbijejo, ino na vlako ftran rasbojni-
kov eniga. Tako vili $in bosbji med nebam
ino med semljo, v’ fredi dveh hudodelnikov,
kakor de bi bil naj liuji, ino njegova kri zvre
na tla. Pa v 1  teh neisrezhenih bolezhinah je
fbe poln ljubesni ozlu' v 1  nebo obernil, ino mo¬
lil sa fvoje morivze: „Ozhe! odpufti jim; fej

ne vedo, kaj delajo . 44

Vojaki fo njegove oblazhila med fe rasdelili;
sa njegovo fuknjo pa, ki je bila v’ zelo tkana,
fo vadljali. Duhovni, pifmouki ino ftarafhini
ljudftva fo ga pod kriškem saframovali. „Dru-
gim je pomagal , u  fo djali, „febi pa ne more.
V’ Boga je saupoval; sdaj naj garefhi, zhe je
njegov preljubi lin . 44  Veliko drusih Judov ino
vojaki fo ga kleli; fo glave smajevali, ino fe
mu pofmehovali rekozh: „Dete, dete! ti, ki
bosbji tempelj poderefh, ino v 1  treh dneh po-
ftavifh!“ Pa Jesuf je vfe voljno terpel, le be-
fedize ni proti!. Zelo razbojnikov eden ga je
preklinjal. „Zhe fi Kriftuf , 44  je djal, „fam febi
pomagaj ino nama . 44  Uni pa ga je fvaril ino
rekel: ,,Kaj fe tudi ti Boga ne bojifh? Nama

fe praviza godi, plazhilo fva prejela, ktero

185

gre najnim delani 5 ta pa ni nizh hudiga fto-
ril.“ Potlej je Jesufu rekel: „Gofpod! fpomni
fe me, kedar v’ fvoje kraljeftvo pridefh.“ Ino
Jesuf vef ufmiljen le je va-nj obernil, ino mu
rekel: „Gotovo, ti povem, flie danf bolh per
meni v’ iaji l u

Pod kriškem je Ital preljubi apoftelj Janes,
ino sraven Janesa je bila tudi Jesufova mati
Marija. Jesuf v’ IVojih bolezhinah pogleda mi¬
lo v’ Marijo, fvojo mater, ji s 1  ozhmi v’ Janesa
migne, ino rezke: „Glej ga, tvoj fin!“ Potlej
Janesa pogleda, ino mu v’ Marijo migne re-
kozli: „Glej jo, tvoja mati!“ — Pazh lep

sa vaf, ljubi otrozi, kako fvoje ftarfhe

Opoldne je na enkrat folnze otemnelo.
J^traflina tema je naftopila, pokrije vfo deshelo,
ino terpi tri ure. Vli Jesufovi safmehovavzi fo
fe preftrafhili, ino fo umolknili. Tudi Jesuf je
molzhal vef ta zhaf, deliravno je v 1  nesnanih
fmertnih teshavah. Oh, she je bila to ftrafhna
tihota, she fo bile Jesufu to britke ure! Okoli
treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do
verha perkipelo, je s 1  saupanjem v’ nebe-
fhkiga Ozheta sakiizal: „Moj Bog, moj Bog!
sakaj fi me sapuftil?“ — Potlej rezke: „Shejin
lim l u  Nekdo vojakov mu s’ jefiham napojeno
gobo na terftu pomoli. Pazh reven ohladljej
per taki shgozhi sheji! Jesuf savshije nekoliko
jefilia. Potlej savpije s’ mozhnim glaiam; ..Do¬
polnjeno je!“ Ino preden sadnjizh povsame, re¬
zke fhe: „Ozhe, v’ tvoje roke srozhim fvojo

ljubite

186

dufho ! 44  Ko je to isgovoril, je glavo nagnil,
ino umeri — — —

Hvala, molitev ino vezhna zhaft bodi na-
fhimu Odrefheniku! On je sa naf vfe terpel,
fvojo kri prelil, ino umeri!

Ko je Jesuf umeri, fe sagrinjalo v’ tem-
peljnu pred fvetinjifhem od sgorej do tal pre-
terga. Sernlja fe trefe, ino fkale pokajo. »Stot¬
nik, ki je per krishi ftrasho imel, vel preftra-
flien savpije: „Gotovo, ta je bil »Sin boshji ! 44
Ljudftvo terpetaje na perli terka, ino fe molzlie
raside.

Proti vezheru je bilo Jesufovo telo pokopa¬
no. Joshef, is Arimateje doma, imeniten sbor-
nik, je fhel k’ Pilatu 5  ino ga Jesufovo telo
prdii. Pilat je dovolil v’ njegovo proflmjo. K’
Joshefu fe perdrushi tudi Nikodem pifmouk.
Preden Jesufovo telo f krisha fnameta, mu je
fhe vojakov eden ftran f’ fulizo prebodel, ino
kri ino voda fe mu je is 1’erza ulila. Potlej
lita telo s’ difhavaini v 1  drago tenzhizo povila,
ino na vert nefla, kjer je bil Joshef sa-fe
grob v’ fkali isfekal. V’ ta novi grob ga dene¬
ta, ino pred grob savalita velik kamen. Drugi
dan fo fhe veliki duhovni grob sapezhatili, ino
vojakov na ftrasho pottavili. Tako je Jesufovo
telo v’ faboto pozhivalo.

44. Jesuf fpet shivi, Ino fe per-
kasuje.

Jutro tretjiga dne je napoknilo. Ino glej,
velik potref je! Angel j Gofpodov, fvetel kakor
blifk, pride is nebef, in odvali kamen fpred

187

groba. Ido  Jesuf Kriftuf vftane zhaftitljiv ino
neumerjozh is groba, je premagavez fmerti,
premagavez vfe fovrashnikove mozhi. Vojaki,
ki fo bili na ftrashi, fo od ftrahu na pol mert-
vi po tleh popadali. Bersh ko fo fe opomogli,
fo leteli v’ mefto, ino velikimu sboru povedali,
kaj fe je sgodilo.

tifto jutro sgodej gre nekaj poboshnih
shen, ki fo v’ Jesufa verovale, s’ drasimi difha-
vanii k 1  grobu; Jesufovo telo bi rade bolje
vmasilile. Shaloftne pravijo po poti: „Kdo nam
bo kamen lpred vrat groba odvalil?" Pa ko
na vert ftopijo, vidijo kamen she odvaljen.
Pogledajo v 1  grob, kar je prašen; le perti, ki
je bilo jesufovo telo v-nje savito, fo lepo, po¬
ravnani ondi leshali. Ino glej, dva angelja v 1
lvetlim oblazhilu ftojita na defni ftrani, ino re-
zheta: „Ve ifhete Jesufa Nazarezhana, ki je bil
krishan; ali zhimu ifhete shiviga per mertvih?
Vftal je, ino ga ni tukaj! Pojdite, ino povejte
njegovim uzhenzam." to novizo hite nasaj
v’ mefto.

Marija Magdalena fe je fhe k’ grobu po-
vernila, ino fe milo joka, de folsa folso pobija.
Vfa objokana pogleda v' grob. Ino glej, dva an¬
gelja jo ogovorita: „Shena! kajjokafh?" iSdihne
ino rezhe: „Oh, mojiga Gofpoda fo vseli, pa

ne vem, kam fo ga djali!" l^e osre, kar
vidi Jesufa pred feboj. Tode ne posna ga;
menila je, de je vertnar, ino mu rezhe: „Go-
fpod! ako li ga ti vsel, povej mi vfaj,
kam fi ga poloshil." Jesuf ji po fvojim Ijubes-
njivim njej snanim glafu rezhe: „Marija!" Ino

188

ko bi trenil, ga je fposnala. K’ nogam mu
pade, ino rezhe: „Moj uzhenik! 44  Jesuf rezhe:
„Idi k’ mojim bratarn, ino povej jim, de fe bom
kmal vsdignil k’ fvojimu ino vafhimu Ozhetu. 44
Ino kar fpred ozidji sgine; njena shaloft pa fe
je fpremenila v 1  vefelje, de ga noben zhlovefhk
jesik ne isrezhe.

Popoldne fe je Jesuf perkasal dvema uzhen-
zama, ki fta is Jerusalema v’ blishnji terg Emavs
flda. Na poti fe jima je perdrusbil v’ podobi
nesnaniga popotnika, ino rezhe: „Kakofhne

pogovore imata med feboj, ino sakaj fta tako
shaloftna? 44  Eden nju pravi: „Kaj li ti farn ptu-
jiz v 1  Jerusalernu, de ne vefli, kar fe je te dni
v’ njem sgodilo ? Jesufa Nazarezliana fo krishali,
ki fmo upanje va-nj imeli, ino danf je she
tretji dan tega. 44  Jesuf rezhe: ,,Sakaj fta toliko
kefniga ferza verovati, kar fo preroki preroko¬
vali? Ni li mogel Kriftuf vliga tega terpeti, ino
tako iti v 1  fvoje velizhaftvo ? 4<  Ino jima raslaga
po poti fveto pifmo. Ko do terga pridejo, fe
Jesuf daljej ravna; pa uzhenza profita: „0ftani
per naju; vezhen' fe she, ino dan fe je na-
gnil.“ Jesuf je oftal. Per vezherji je kruh vsel
v 1  roke, ga pofvetil, prelomil, ino jima podal.
Tedaj fta ga fposnala, Jesuf pa je fpred nju
sginii. „Ni li, 44  fta sdaj rekla „ferze v’naju go¬
relo , ko nama je fveto pifmo raskladal ?“ Ino fe
bersh vsdigneta, ino grefta v 1  Jerusalem apoftelj-
nam pravit. Ti fo med tem fhe po drugi hra¬
ni od Jesufoviga vftajenja svedili, ino jima
rezhejo: „Gofpod je ref vftal, ino fe je Petru

perkasal. 44

189

S vezi ter fhe tifti dan fe je Jesuf shranim
apofteljnam v’ Jerusalemu perkasal. Savoljo
ftrahu pred Judi fo bili v’ neki liifhi saklenje-
jii, kar Jesuf na enkrat per njih ftoji, ino
rezhe: „ Mir vam! 44  Vfi fo fe preftrafhili.

„Sdaj , 4 * fo rekli farni per febi, „nam bo ozhi-
tal nafho nesveftobo, sdaj 1'e hudoval nad nami,
ko fmo ga sapuftili, ino fmo beshali!“ Pa s 1  lju—
besnjivim, njemu laftnim glafam je djal: „Nikar
fe ne bojte! Jas fun, jas Jesuf, ki fim bil kri—
slian sa vaf! Poglejte mojih rok ino nog j vfaj
nad temi le ranami fposnajte, de fim jas! 44  Potlej
je med njimi jedel. Na sadnje rezhe: „Kakor
je Ozhe mene poflal, tako tudi jas vaf po-
fhljem. 44  Dilme va-nje, ino fhe rezhe: „Prejmite
fvetiga Duha. Kterim bofte grehe odpuftili, fo
jim odpufheni, ino kterim jih bofte sadershali, fo
jim sadershani.“ Ko je to isrekel, sgine fpred njih.

Takrat Tomasha ni bilo med apofteljni.
Toraj mu, ko je prifhel, vfi vefeli reko: „Go-
fpoda fmo vidili!“ Pa Tomash odgovori: „Do-
kler snamenj shebljev na njegovih rokah ne vi¬
dim, ino perila v’ luknjo shebljev ino roke v’
njegovo prebodeno Hran ne vtaknem, ne ver¬
jamem. 44  Ofem dni po tem je Jesuf fpet fkosi
saperte duri med nje prifhel, ino djal: „Mir
vam! 44  Potlej fe v’Tomasha oberne, ino mu re¬
zhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino poloshi
perfte va-nje; daj roko, ino deni jo v’ mojo
ftran , ter ne bodi neveren. 44  Tomash fe Jesufu
k 1  nogam fzhene, ino rezhe: „Moj Gofpod ino
moj Bog! 44  Jesuf je perftavil fhe befede, ki fo
sa vfe zhafe rezhene, djal je: „Tomash! ker fi

190

me vidii, veruj e f h$ ali frezhni, kteri ne vidi¬
jo, ino vender verujejo!“

45. Jesuf gre v’ nebefa.

Jesuf je bil po fvojim od 1'merti'vftajenji
fhe fhtirdefet dni na fvetu. Te dni fe je fvo-

i 'im uzhenzam tudi na Galilejfkim vezhkrat per-
:asal. Eno jutro le jim je perkasal per Gene-
sarfkim jeseru, ko fo ravno ribe lovili. Vfo
nozh fo lovili, pa nizh nifo vjeli. Na Jesufove
befede fo na defno ftran zlielna mre.sho pome¬
tali, ino fto tri in petdefet rib vjeli. Potlej fo
jih nekaj per sherjavizi fpekli, ino Jesuf
je s’ njimi jedel. Po jedi je Jesuf Petru djal:
§imon, Jonov fin, ali me ljubifh bolj ko ti
le? 44  Peter odgovori: „Ljubim te, Gofpod! 44
Jesuf rezhe vdrugizh: ,,$imon, ali me ljubifh ? 44
Peter odgovori: „Ljubim te, Gofpod! 44  Jesuf
rezhe vtretjizh: i^imon, ali me ljubifh? 44  Pe¬
tru fe ushaii, de ga vtretjizh vprafha, ino re¬
zhe : „Gofpod! fej velh, de te ljubim. 44  Ino
Jesuf mu srozhi fvojo zerkev rekozh: „Pafi

moje jagnjeta in ovze. 44  — Drujkrat fe je Je-
suf na neki gori pet fto uzhenzam perkasal.
Ko fo ga vidili priti, fo na obras popadali, ino
ga molijo. On pa je ljubesnjivo s 1  njimi govo¬
ril od boshjiga kraljeftva, ter jih v’ veri, upanji
ino ljubesni uterdoval.

Sadnje dni je fhe vezhkrat s' njimi govoril,
ino enajfterim sapovedal, de naj v’ Jerusalem
gredo, ^htirdefeti dan fe jim je tukaj sadnjikrat
perkasal, ino v 1  fredi med njimi rezhe: „Daua

191

mi je vfa oblaft v’ nebefih ino na semlji. Ofta-
nite tukaj v’ Jerusalemu, dokler vam obljublje¬
ne mozhi ne pofhljem. V 1  nekterih dneh bofte
f’ fvetim Duham kerfheni. Potlej pojdite po
vlim fvetu, uzhite vfe narode, kerfhujte jih v 7
imenu Ozlieta, Sina ino fvetiga Duha, uzhite
jih vfe ftoriti, kar lini vam povedal. Glejte,
vfe dni do konza fveta lim per vaf!“ Kedar
je Golpod to isgovoril, pelje uzhenze v’ Be-
tanijo, ino gre s’ njimi na oljfko goro. Tukaj
rasproftre fvoje roke nad njimi, jih blagoflovi,
ino rezhe: „Grem k’ fvojimu Ozhetu ino k 1
vafhimu Ozhetu, k’ fvojimu Bogu ino k’ va-
fhimu Bogu!“ Ino potlej fe je vprizho njih
nakvifhko proti nebefam povsdignil. Uzhenzi
gledajo vfi shaloftni sa njim. Poflednjizh pride
lvetel oblak, ino ga utegne njih ozhem. Per
tej prizhi ftojita dva angelja v’ belih oblazhi-
lih per njih, ino rezheta: „Moshje Galilej—
zhani! kaj ftojite ino gledate v’ nebo? Ta Je-
suf, ki lie ga sdaj vidili v' nebefa iti, bo ne-
kedaj ravno tako fpet prifhel.“ Uzhenzi fo na
obras popadali, ino molijo. Potlej fo 1’e f’ fve¬
tim vefeljem v’ Jerusalem vernili, fo vfak dan
v tempeljnu, ino Boga hvalijo ino molijo.

Jesuf, nafh Svelizhar, je sdaj ondi v’ ne¬
belih. Od ondod vlada fvojo fveto zerkev ino
shivljenje fvojih pravovernih zhaftivzov. Otro-
zi! hodite vedno vprizho njega, ino bodite po-
boshni. Njegovo oko naf povfod vidi, ino nje¬
gova ljubesen fkerbi neprenehama sa naf. §»'lu-
ihajte ga kakor dobri otrozi, ino nikar greha

192

ne delajte! Potlej bofte tudi vi ondi, kjer je
on, ino bofte per njem vezhno frezhni.

46. Jesnf pofSilje ivetiga Diilia.

Apofteljni fo fe sbrali, ino namefti Judata
sdajavza Matijata sbrali. Vfi sheljni fo v’ Je-
rusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Defet
dni po Jesufovim vnebohodu, binkufhtno nede¬
ljo; fo bili s 1  veliko uzhenzi v 1  neki hifhi v’
molitvi ino s ;  bratovfko ljubesnijo sbrani. Kar
fe okoli devetih pred poldnam velik fhum, ka¬
kor bi bil vihar, na nebu vsdigne. V r fa liifha
fe je potrefla. Plameni v’ podobi ognjenih jesi-
kov fe vidijo nad vfih glavami, ino vfi fo f’
fvetim Duham napolnjeni.

Tiftikrat je bilo v’ Jerusalemu savoljo bin—
kufht bres fhtevila Israelzov. Ker fe je fhum
is hifhe, ki fo bili uzhenzi v’ njej sbrani, de-
lezh po meftu flifhal; fe je ljudftvo preftrafhe-
no is tempeljna in od vlili ftrani pred hifho
uzhenzov ftekalo, ino flifhi, kako ferzhni ino
nepreftrafheni uzhenzi v’ mnogih jesikih Boga
hvalijo. „Kaj je to?“ fe zhudijo eden drugi-
mu; „vfi ti le, ki govore, fo terdi Galilejzhani,
ino vfak po fvojim laftnim jesiku jih flifhimo
boshje velikote hvaliti!“

Sdaj fe Peter smed apofteljnov vsdigne,
ino na glaf rezhe: „Vi moshje lsraelzi ino vi
vfi Jerusalemfki prebivavzi, poilufhajte me! Je-
sufa Nazarezhana, kteriga fte vidili zhuda ino
snamnja delati, Jesufa, kteriga fte vi krisliali,
je Bog is groba v’ slavljenje obudil. Mi vfi fmo

193

tega prizhe. Ta Jesuf, kteri je v’ nebefa fhel,
nam je danf fvetiga Duha poflal. Tega Jesu-
fa je Bog sdaj Gofpoda ino kralja poftavil. 44
Kedar Jerusalemljani to lli Ulij o, jim je v’ ferze
feglo. Veliko jih je apofteljnam djalo: „Brat-
je! kaj pa nam je Itoriti? 44  Peter je djal: „Po-
koro Itorite, ino flehern fe daj kerftiti v’ ime
Jesufovo, v’ odpufhenje grejtov; potlej bofte
tudi vi prijeli fvetiga duha. Ta obljuba je da¬
na vam ino vafhim otrokam ino vfim, kteri fo
fhe delezli od Koga. 44  Ino fhe tifti dan jih je
okoli tri tavshent vero Jesufovo na-fe vselo,
ino fo fe dali kerftiti. Ti fo bili vedno per
naukih apofteljnov. Vii eniga duha fo bili med
leboj, ino vfe fo eden do drusiga imeli. JSlai-
pej fo molili, fkupej jedli, fkupej veleli Bo¬
ga zhaftiii, ino ljudje fo jih radi imeli. Bog jih
je fhe vfak dan tej fveti drushbi perdajal ino
perdajal, de fo tako pot vezlmiga svelizhanja
nafhli.

1?. Jesiif sliivi v’ Cvojili vernih.

Tifte dni fta fhla Peter ino Janes v’ tem¬
pelj molit. Per vratih v’ tempelj je fedel re-
vesh, ki je bil hrom, kar je rojen, ino je
vbogajme profil. Tudi Petra ino Janesa profi
vbogajme. Peter mu rezhe: „Slata ino frebra
nimam; kar pa imam, ti dam. V’ imenu Je-
sufa Krifttifa vftani ino f-hddi! 44  Sa roko ga
prime, ino ga vsdigne. Per tej prizhi je terd-
no ftal ino hodil, gre s 1  njima v’ tempelj, ter

13 **

194

od vefelja pofkakuje, in hvali Boga. Vfe ljud—
ftvo, ki ga je vidilo, fe je zhudilo. Tedaj re¬
zke Peter: „Temu nifva mi dva P fvojo mozlijo
pomagala, ampak s’ mozhjo tiftiga kralja, ki
fte ga vi umorili. Ino po Jesufu je svelizhanje
tudi vam na ponudbo . 44

Ko fta apofteljna fhe govorila, pride tem-
peljnova ftrasha, ino ji v’ jezho sapro. To
nozh fta mogla v 1  njej prebiti. Drugo jutro
fo ji pred veliki sbor k’ fodbi peljali. Peter,
poln fvetiga Duha, fe odgovori, ino vprizho
hromiga zhloveka rezhe: „V' imenu Jesufa Kri-
ftufa, ki fte ga vi krishali, Bog pa ga je fpet
od fmerti obudil, ftoji ta le zhlovek sdrav pred
vami. Snano vam bodi, de je svelizhanje le
v 1  Jesufu, ino pa v 1  nikomur drugim ne . 44  hod¬
niki ofterme nad tako Petrovo ferzhnoftjo, ino
is ftrahu pred ljudmi, li jima ne upajo nizh
shaliga ftoriti. Im saterdijo jima, de ne vezh
od Jesufa govoriti ino uzhiti. Ali Peter ino Ja-
nes na ravnoft rezheta: „Sami fodite, ali bi bi¬
lo prav per Bogu, ko bi bolj vaf kakor Boga
flufhali. Ne moremo nehati govoriti, kar fmo
vidili ino flifhali . 44  Potlej fo ji ispuftili.

Kdor Gofpoda Jesufa pred drugimi prizha,
od njega bo tudi Jesuf per Ozlietu v 1  nebefdi
prizhal, de je njegov uzhenez.

4§. Nlitefan. pmi inuzličniz.

Veliko jih je fhe bilo, ki fo Jesufovo mi-
lofl sanizhevali, ino ponujano svelizhanje v’
fvoji neveri od febe pahali. i^ovrashili fo Je-

195

sufa, ino preganjali njegove verne. Pa ravno
v ;  preganjanji, ki Ib ga verni terpeli, fo fvojo
zhednoft naj lepfhe pokasali.

§>htefan, poln fvetiga Duha, je velike zhu-
deshe ino snamnja delal. Mozhno je prizhal
od Jesufa in od njegoviga kraljeftva. Terdo-
vratni Judje fo fe njegovimi! prizhanju v 1  bran
ftavili. Pa nifo kaj mogli modrofti ino duhu, f’
kterim je i^htefan govoril.

Is hudobije fe nozhejo refnizi vdati, te-
muzh gredo, ino podfhuntajo nekaj fpridenih
mosli, de lashnjivo zhes vShtefana prizhajo:
„Kletevfke befede v’ Boga ino Mosefa fmo ga
flifhali govoriti.^ Ljudftvo f’ tem sdrasheno ga
popade, f’ hudo pred veliki sbor vlezlie, ino
po krivim toshi. Shtefan je bres ftrahu, v’ ne-
befhki mogozhnofti ino velikofti pred fodniki ftal,
ino ko angel ju fe mu je obl izlije fvetilo. Veli¬
ki duhoven fe je vsdignil, ino mu rezhe: „Ali
je, kar ti pravijo, ref temu takovSlitefan  je
odgovoril, ino pokasal, de mu je Bog ino Mo-
sel v 1  zhafti, de fe je pa ta zhaft nad Judi vfe-
lej pogrelhala. Ino na sadnje je fklenil f te¬
mi terdimi befedami: „Vi terdovratneshi ino lju¬
dje nepofvezheniga ferza ino nepofvezhenih u-
fhef! vedno fe vftavljate fvetimu Duhu. Ka¬
kor fo fe mu vafhi ozhetje vftavljali, tako fe
mu vi! Oni fo morili preroke, ki fo Odrefhe-
nika osnanovali; vi pa fte njega sdali ino umo¬
rili !“ To govorjenje jih je tako hudo sbodlo,
de io od togote s 1  sobmi fhkripali. J^htefan pa
je poln fvetiga Duha oko v 1  nebela obernil,
jih vidi odperte, ino Jesufa na defnizi boshji

13

196

fiati. „Dete, 44  je savpil, „nebefa vidim odper-
te, ino iinu zldovekoviga v’ njegovim velizhaftvu
fiati na defnizi hostiji ! 44  lno glej vli sazlino
divjati ino vpiti, ino nfhefa ti mafhe, ino vli
kmal planejo va-nj, ino is mefta ga kamnjat
vlezhejo. Na morifbi fo $htefana okrog in o-
krog oftopili, oblazbila f febe djali; ino ga
kamnjajo. Od vlih firarn’ leti kamnje v 1  Sli (e la¬
na 5 on pa je glafno molil: „Gofpod Jesuf! fprej-
mi mojo dufho. 44  Potlej na kolena pade, ino
glafno rezhe: Gofpod! ne flitej jim tega v 7
greh. 44  Ko je to isrekel, ngafne.

Kdor jesufa bolj ljubi kakor fvoje slavlje¬
nje, tak je prav Jesufov uzhenez, ino fi je mi-
lofti boshje fvefi.

49. Pavlovo fpreolicrnjenjc.

Pavel, ki mu je pred fpreobernjenjem Rja¬
vel bilo ime, je Jesufa ino vfe kriftjane Imdd
fovrashil. Neufmiljeno je kriftjane preganjal.
Mladenezb she fe je fmerti fvetiga Slitefana
udeleshil, ker je kamnjavzov oblazbila varoval.

Is fovrafhtva do kriftjanov gre k 7  velikimi! du¬
hovnu, ino ga profi, de mu fpifano pravizo da j
vfe moslie ino shene, ki v’ Damafbku v’ .Jesu¬
fa verujejo, svesane v’ Jenisalem pergnati. $e
poda na pot v 1  Damafhk, ino je she blis me¬
fta. Kar ga na enkrat pofebna luzli s 1  neba
ofveti. Oblefhen od fvetlobe fe na tla sverne,
ino glaf mu rezhe: ,,iSavel, Raveli kaj me pre¬
ganjali!? 44  Pavel, na tleh lesne, vef preftrafhen (
vprafha: „Gofpod! kdo li? 44  Glaf mu odgovori: I

1

197

„Jas fini Jesuf, kteriga preganjalh ! 44  Pavel fpet
popraflia: „Gofpod, kaj hozhefh, de ftorirn ? 44
Gofpod mu rezke: „Vitani, ino idi v' mefto;
ondi ti bo povedano, kaj de ftori . 44  Pavel vfta-
ne, kar nizlt ne vidi ; pogled je sgubil. Mo-
shje, ki fo ga fpremljali, ga sa roko peljejo
v’ mefto.

Tri dni je bil flep, ino ni ne jedel ne pil,
le molil je. Po treh dneh pride Ananija, po-
bosken uzhenež Jejsufov, v’ hifho, v’ kteri je
bil Pavel, poloslii roke na-nj, ino mu rezke:
„Jesuf, ki fe ti je na poti perkasal, me polhlje
do tebe, de bolh fpet vidil, ino f’ fvetim Du¬
ham napolnjen . 44  Per tej prizhi fe mu je ne¬
kaj taziga kakor lufki od ozhi odlupilo. Pa¬
vel fpregleda, ino fe da kerftiti.

Odfihmal je bil Pavel prav ferzhen uzhe-
nez Jesufa Kriftufa, ino je njegov nauk med
vfnni narodi osnanoval. Njegovo ferze je bilo
polno gorezhe ljubesni do Boga ino do vfih
ljudi. Sa Jesufovo zliaft je bil vef vnet. Poln
praviga fposnanja, pa ponishen kakor otrok, je
bres fhtevila ljudem v’ nebela perpomogel.
Med fvojim ferzhnim tekam v 1  kerfhanfki veri
je neisrezbeno veliko terpel; tode Golpodova
roka je bila s' njim, ga je uterdovala, ino ni¬
koli ne sapuftila. Zhe fo ravno verige ali keti—
ne na njegovih nogah ropotale, zhe fo ravno
jermeni njegov herbel rastepali; je bil le ven-
der poln vefelja, ker je Jesufa is vliga ferza
ljubil, ino upal kmal k' njemu priti v’ nebefa.
Is te ljubesni do Gofpoda je vfe preterpel, ino

13  *

198

njegov fveti nauk kakor sveft prizlievavez na
sadnje P fvojo kervjo sapezhatil.

V’ fveti zliafti nam toraj bodi njega fpominj!

50. §veta Je§ufova zerbev.

Apofteljni, od fvetiga Duha pofvezheni, fo
fe, kakor jim je bil Jesuf ukasal, po vlirn fvetu
rasfhli, ino fo Jesufov fveti nauk osnanovali.
Gofpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozli
zhudeshe delati. Veliko bolnikov fo osdravili,
ino fhe zelo mertve fo v* shivjjenje budili. Zhe
fo le kaziga bolnika v’ poftelji na pot poloshili,
de ga je fenza memo gredbzhiga apofteljna
obfhla, je bil she osdravljen. S a tega voljo
fo jih dobri ljudje svefto poflufhali, ino fo vero
Jesufa Kriftula na-fe jemali. Po Kriftufu fo
fe ti kri/ljani  imenovali. Tako fe je sazhe-
la fveta drushba vernih, ki ji kerfhanfka zer-
kev  pravimo, ino je bolj ino bolj raftla. Mo-
shje ino shene, mladi ino ftari, ljudje vifoziga
ino niskiga ftanu, Judje ino ajdje fo fe ji per-
drushevali. Vera ino ljubesen lte te dufhe s'
Jesufam ino med feboj fklepale. Vfi fo bili
eniga ferza ino eniga duha; v’ upanji vefeli, v’
terplenji poterpeshljivi, ino gorezlii v’ molitvi.
Gofpod je bil vedno med njimi, deliravno le
nevidama. Njegov fveti Duh jih je oshivljal,
de fo mogli lveto shiveti. Gofpodovo oko je
nad njimi zhulo, Gofpodova dobrotljiva roka
jih fpremljala. fvetiga shivljenja jih je Gofpod
vadil, de bi od greha ozhifheni vedno nedolshno
ino zhifto shiveli. Nesveftnike pa je vzhafi she na

199

senilji ozhitno fhtrafal, de je f’ tem druge fva-
ril. Dva sakonfka fta fe Petru slagala, ino v’
fhtrafingo fvoje laski, ktera je vfelej oftudnoft
pred Gofpodam, Ita nagle frnerti umerla.

Kjer je kaka kerfhanfka obzhina ali gmaj¬
na vftala, fo apofteljni uzhenike, fhkofe ino
maflinike, poftavili, kteri fo fpet drugim rav¬
no f’  takim duham Jesufov nauk osnanovali.
Tako je Jesufov uk s 1  boshjo pomozhjo od ro¬
da do roda prifhel, ino bo kakor reka slavljenja
oftal vfe poflednje zhafe do konza fveta.

Nekteri pervili Jesulovih osnanovavzov fo
tudi nekaj naukov sapifali, ino nam jih fpifane
srozhili, sa kar Boga ne moremo dofti sahvaliti.

Sveti Matevsh  apoftelj je fpifal pervi evan-
geli, poveft namrezh od slavljenja, terpljenja
ino povelizhanja Jesufa Kriftufa. Drugi evangeli
je fpifal fveti Marka , sveft uzhenez fvetiga Pe¬
tra. Tretjiga je fpifal fveti Luka,  tovarlh fve¬
tiga Pavla, ino zhetertiga fveti apoftelj Janes.
Sveti Luka nam je tudi fpifano srozhil apofteljfko
djanje, to je, kaj fo apofteljni po prihodu fve¬
tiga Duha delali, ino kako fe jim je godilo.

»Sveti Pavel  je vernim kriitjanam vezli liftov
pifal. Do naf jih je fhtirnajft prifhlo. Eniga
je pilal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam,
eniga Galazhanam, eniga Efeshanam, eniga
Filipljanam, eniga Kolofhaham, dva Tefaloni-
zhanani, dva fvojimu uzhenzu Timoteju, eniga
Titu, eniga Filemonu, ino eniga Hebrejem.

?veti Jakop  je pifal en lift, fveti Peter
dva, fveti Janes  tri, ino fveti Juda Tadej  eni¬
ga. ^Skrivno rasodenje, ki ga je fveti Janes

200

na otoku Patmu imel, ino na boshje povelje
fpifal, fklene fveto pifmo.

Te pifma nam morajo biti fvete, kakor naj
drasliji pofoda boshje reinize; one fo polne uka,
polne povefeljenja.

Ljubi otrozi! Jesuf fhe sliivi, ino bo ve¬
komaj shivel. On ima vfo oblaft v’ nebelih ino
na semlji. Verujte va-nj, upajte va-nj, ino lju¬
bite ga vef zhaf iVojiga slavljenja is vliga fvo-
jiga 1'erza. Njegov fveti nauk radi poflufhajte,
nofite in ohranite ga povfod v’ fvojim ferzu.
Zhiflajte ga, ino po njem slavite, de bolte po-
boshai otrozi boshji nakvifhko raftli, greha fe
varovali, v’ zhaft Jesufa Kriftufa shiveli, ino
de bofte njegovi vekomaj! Jesufov duh naj val
fpremlja po tem fvetu v 1  vezhno shivljenje!

Natifnil Joshef Blasnik.