List izhaja vsak-.sobo'o zjut,a>j, .l’osamezna £l£V?tfc:a ŽO lir. na Šestih straneh 25 lir 7.nmet-.i- *6-'	; . * >—--- ‘ VY ‘. U 1000 lir,
straneh 25 lir Tam«»"' JJolleti upr-jvs Dopisi rokopi: za vsal POSTN.
Naf Vdrta in Studijska
Knj i' '.inica via Ceppa, - v 7' fi I E S T E
f\S 1000 Ur;
ilštvo in UlA 444)47.
jMejemajo f m istolpca
, lucana V GOTOVINI - SP&”.	POST.
DELO
GLASILO KOMUKIST1ČSE PARTIJK T.O.
Na 2. in 3. strani objavljamo intervju tov. Togliattija
OBNOVLJENA IZDAJA LETO VIII. ŠTEV. 25 (404)
liii.iržasii
Humu iBBtiei
TRST - SOBOTA, 33. JUNIJA 1956
CENA 20 UR
nedeljo ho osmi tržaški Porodni velesejem odprl - vrata. Nedvomno so bili fini veliki koraki naprej od velesejmskih prireditev, Njenih med pomorsko pool 0 **> gradom Sv. Justa. Našel & 6 primernejši in boljši pro-i 6 ' povečalo se je število in j ..°v°st udeležencev, nekatere ol laie za udeležbo so morale pelo zavrnjene, ker je razna ‘jUiv prostor že davno ves linj pen. Spremenilo se je tudi » |1<;n° ozračje :	od tedanje
0) vojne smo prišli v fazo 2# 'lrilve ali bolje rečeno že v ur’1 s°delovanja med deželami jtrani sveta. Ameriška polisa] "°jkotiranja dežel ljudske j1,'“traeije se je občutno skr-
io;’
oB Cltno je, da na vse medna-»e
je, da na velesejme vpliva politič-1 v)°Zračje, toda lahko rečemo, 'Ss' 3 tržaškega velesejma l.3‘j 1 prav od stanja odnosov dl' raznimi deželami. To pa *nr tržaški velesejem ima ,stoisel samo v neposredni I ,v p tržiščem, če namreč kre-i tfr) T Ponlaostvo posredovalca ptfc deželami Centralne Evrope I tekomorja. Njegova funk-iKi| Je torej izključno medna-1 e^a značaja, in to celo med 3 ' a deloma sveta, ki sta bila 2(red kratkim ločena med se-00,1113 Veliko škodo obeh. Za :e ji! 02ra,"je miru in sodelo-z» l nujno potrebno Trstu in J3Wii'ernu velesejmu, kot neo-^ojPredpogoj za vsak ugoden
-<*v gotovo je pomiritev, ki n° bolj utrjuje, eden od 'In. V’ 80 omogočili razVoj je1.a'?l*n<‘ trgovine, kar je
večji trgovski promet
Ij ^evropskih pristaniščih
sballa
in v prvih mesecih le. f| leta. Med temi prista-*udi tržaško. Toda med. 0 e.na pomiritev še ne pomeni,
,V'»dalt‘!-drUSeSa k0t t3-*1
r«i ",'Jhji razvoj s prekriza-[	Hladne vojne ni
.L “a tekmovanje na gospo-61 Področju je nadvse ži-lj ’ velo še bolj živahno kot O ir *er se je treba uvrstiti v j. Prometne struje in si žago-ulil r0-r.a,:n>es*'tev blaga. Na tem m«1 j J° Pa je konkurenca zelo
m
‘ost je pa prav tu akcija iiik”l*e v*a^e pomanjkljiva
Tržaški velesejem bi mogel biti eden od stebrov našega em-porija. Toda kaj pomaga priklicati z velesejmom gospodarstvo-nike dežel, ki težijo na Trst, da hi jih prepričali o ugodnosti tr-žaškega posredovanja, če nimamo zadostno število ladij za razmeščanje blaga po modernih zahtevah, če železniške tarife niso najbolj primerne namenu? Največja napaka vladne politike pa je morda prav v tem, da je zavrnila kar je vse prebivalstvo soglasno zahtevalo, namreč ustanovitev proste cone, ne same zaradi koristi, ki bi jih nudila za industrijski razvoj marveč predvsem zaradi okrepitve prometa, posebno pa zaradi ustvaritve predpogojev za obnovo emporija in trgovskega prometa vsaj v mejah, ki jih omogočajo novi pogoji v katerih se razvija mednarodna trgovina.
Velesejem je nedvomno ;no od sredstev, koristnih krepitvi mestnega gospodarstva, toda predstavlja le enega teh sredstev, eno od koles, ki so potrebna, da se požene v tek ves stroj.
Ta kolesa se imenujejo pomorske službe, železniške zveze, prosta cona, pristaniške usluge, tržaški velesejem. Ali se vsa kolesa vrtijo ali pa vsa mirujejo. To je, kar vlada še ni razumela ali je vsaj pokazala, da ne razume.
USPEŠEN ZAKLJUČEK SOVJETSKO-JUGOSLQVANSK1H RAZGOVOROV V MOSKVI
SPORAZUM 0 MEDDRŽAVNIH ODNOSIH
IN 0 SODELOVANJU MED K.P. S.Z. IN Z K J.
Komunisti obeh dežel se bodo zavzemali za zbližanje med socialističnimi in naprednimi silami vsega sveta - Poziv za razorožitev - Odlikovanje maršala Žukova in generala Gošnjaka
V sredo so se zaključili sovjetsko-jugoslovanski razgovori v Moskvi. Ob tej priliki sta bili podpisani deklaraciji obeh vlad in o odnosih med KP SZ in ZKJ; prvo deklaracijo sta podpisala predsednika obeh vlad to je Bulganin in Tito, drugo pa Hruščev in Tito. Slovesnost podpisa deklaracij se je vršila v veliki dvorani v Kremlju ob navzočnosti vseh članov jugoslovanske delegacije, članov sovjetske vlade in številnih članov CK KPSZ.
Skupna izjava sovjetske in jugoslovanske vlade ugotavlja, da so med razgovori, ki so potekali v prisrčnem in prijateljskem ozračju v duhu iskrenosti in popolnega medsebojnega razumevanja, delegati izmenjali misli o razvoju mednarodnega položaja v zadnjem letu in o nadaljnjem razvoju odnosov in vsestranskega sodelovanja med obema državama. Ta izmenjava misli je pokazala široko podobnost pogledov obeh vlad v ocenitvi razvoja mednarodnega polo-ložaja in obstoječih mednarodnih vprašanj in skupno željo razumevanja in prijateljstva med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Obe vladi sta z zadovoljstvom ugotovili zmanjšanje mednarodne napetosti in po-
membno vlogo, ki jo je predvsem imela konferenca predsednikov štirih vlad leta 19-55 v Ženevi. Čeprav je razvoj dogodkov pokazal, da se ne more pričakovati hitre rešitve vprašanj, ki so se nakopičila v hladni vojni, je po o-cenitvi obeh vlad pomembno, da so se povečali napori za razširitev mednarodnega sodelovanja, kar bo prispevalo h krepitvi zaupanja med narodi. V tem novem ozračju se je okrepila moč in sposobnost Združenih narodov za proučevanje in uspešno izvrševanje za nadaljevanje poglobitve ra-nalog, ki je prišlo do izraza tu. di s sprejemom novih članov v Združene narode.
Pri tem pa sta obe vladi z obžalovanjem ugotovili, da Ljudska republika Kitajska še
ni članica OiZN, in sta sklenili vztrajati na njenem sprejemu v to organizacijo. Vladi sta prepričani, da je vprašanje Formoze in drugih otokov potrebno rešiti v skladu z zakonitimi pravicami Kitajske do tega ozemlja.
Ker je nemogoče pričakovati, da bi se zaradi nezaupanja, ki se je nakopičilo v hladni vojni, lahko hitro rešila vsa sporna vprašanja, menita obe vladi, da je potrebno truditi se, da se doseže sporazum v vprašanjih, ki jih je mogoče rešiti in da vztrajanje na določenem vrstnem redu reševanja posameznih vprašanj in dajanja prednosti nekaterim vprašanjem ne more pripeljati do koristnih rezultatov.
Sovjetska in jugoslovanska vlada sodita, da so dozoreli pogoji za takojšnjo rešitev vprašanja razorožite in poudarjata važnost vsaj delnega sporazuma in potrebo popolne prepovedi uporabe atomskega o-rožja.
Vladi sodita nadalje, da sedanji mednarodni položaj o-mogoča sprejemanje odločnih
W
tl) 0 vlade v primeru Trsta kr' nji "stlačimo kot politiko
$Ìimidmorov
pol občasnimi
norft = malimi ukrepi, ki tu ju 1 HjV^ami po sebi dobri, nu, Ulil ■>, koristi našemu empo-ve jajo 8a Prav za‘°- ker jih i|/ P° malem, osamljeno >0n «li^majo ne da bi upo. I	problemov, ki so
V l0J tesno povezani. Re-iG^aga'e^a tfPr°lilemov ne l7 Kil)8 *)rez istočasne rešitve
20'
rsc
K
... hia »ja jNuMiia mia
A.
se ffy.
Z^‘1, J'J 'n “ k a uprava je sporo Se bo novoizvoljeni po. Svet sestal na svojem «i)h,*aSe^anju v ponedeljek, 18- uri v pokrajin.
llori" PTV^m zase^a'
i, . 0 Potrjeni novi sveto-|]j]j 1 bodo iz svoje srede 4 j Pokrajinskega predsed-111 11 odbor.
STA1»
Ustavno sodišče je razveljavilo fašistični zakon o javni varnosti
Vsa antifašistična javnost je z velikim zadoščenjem sprejela važno razsodbo - Začetek odpravljanja fašistične zakonodaje - Odpravijo naj se tudi zakoni, ki jih je fašizem uveljavil na škodo slovenske narodne manjšine 1
Ustavno sodišče v Rima je izreklo neustavnost člena 113 enotnega besedila zakona o javni varnosti. Razsodba, ki je biia objavljena v posebni izdaji uradnega lista se glasi:
I.	«Ustavno sodišče Italijanske republike izreka svojo pristojnost za razsojanje v sporih o li-statini zakonitosti zakonov in aktov, ki imajo zakonski učinek, tudi če so bili veljavni preden je stopila v veljavo ustava.
II.	Izreka nezakonitost določb v točkah 1, 2, 3, 4, 6 in 7 člena enotnega besedila zakona o javni varnosti, ki je bil odobren z dekretom od 18. junija 1931 štev, 773, glede kršitve za katere je pristojen predviden sodni postopek v člen 663 kazenskega zakonika, ki je bil spremenjen s členom 2. zakonskega dekreta od 8. novembra 1947 štev. 1382 in u členu t. zakonskega dekreta od 8. novembra 1947 štev. 1382, brez škode za nadaljnjo ureditev uveljavljanja pravire, ki jo priznava člen 21 ustave.»
To je torej prva razsodba ustavnega sodišča. Nanaša se na 30 sodnih postopkov, ki so se začeli z 18 odredbami pretorjev, 8 o-dredbami tribunalov, 3 prizivnih sodišč in 1 porotnega sodi šča, ki se nanašajo na isto vprašanje t. j. na ustavno zakonitost. Obtoženci so bili obtoženi prekrškov določb člena 113 enotnega besedila zakona o javni varnosti, ker so delili sporočila, ali tiskovine na uticah, ali lepili lepake,
ali časopise, ali so uporabljali zvočnike za sporočila javnosti brez dovoljenja varnostnih organov, kakor določa omenjeni člen, ali pa kljub izrecni prepovedi organov. Vsi so se pritožili na ustavno sodišče in poudarjali, da dovoljenje, ki ga določa že omenjeni člen 113, nasprotuje členu 21 ustave ki določa, da vsi državljani imajo pravico svobodno izražati svojo misel z besedo, s pisanjem alt z vsakim drugim razštrjevalnlm sredstvom in da tisk ne more biti podvržen dovoljenjem ali cenzuri.
To važno razsodbo ustavnega sodišča je vsa demokratična in antifašistična javnost sprejela z vidnim zadoščenjem.
Togliatti je v zvezi s tem izjavil: «Odločitev dokazuje, kako dobro je napravila naša stranka med volitvami za ustavne sodnike, ko se je ravnala tako, da je bila omogočena sestava tega organizma, od katerega je vse ljudstvo p: ičakovalo in pričakuje dosledno obrambo demokratičnih načel, na katerih temelji ustava.»
Senator Farri pa je med drugim izjavil: «Razsodba, v kolikor pomeni omejitev poljudne o-blasti organov javne varnosti in zmanjšanje samovolje politične oblasti, v bistvu začenja razdobje normalizacije javnega i taljenja, v okviru novega režima polnega uveljavljanja demokratičnih svoboščin.»
Tudi v Trstu je bila razsodba ustavnega sodišča zelo ugo-
dno sprejeta. Prav s tem dejanjem se je v vrstah antifašistov, zlasti še nas Slovencev, še bolj povečalo upanje, da bodo prej ali slej odpravljeni vsi fašistični zakoni, predvsem pa oni, na osnovi katerih je bilo prizadejano slovenski narodni manjšini v Italiji že toliko moralne in materialne škode.
Razveljavljenju člena 113 enotnega zakona o javni varnosti mora nujno slediti še razveljavljenje zakonov, s katerimi so fašistične oblasti nasilno potujčevale Slovence v Italiji, zakone o poitalijančevanju slovenskih priimkov in imen nadalje imen krajev zakon o prepovedi slovenskega jezika na sodiščih in u drugih javnih wradth itd.
Prepričani smo, da je bii doslej napravljen le prvi korak na tej pogumni in pravični poti ter da bodo sile antifašizma nadaljevale s svojim prizadevanjem za realizacijo resnične demokracije, kot Jo predvideva lepublt-ška ustava. Zato pa moramo tudi mi Slovenci, kakor vsi antifašisti in resnični demokrati še odločneje kot do sedaj zahtevati — pravico!
Tisi i imel t poslan«
Prejšnji teden je Uradni list Italijanske republike objavil besedilo zakona, ki določa da ima Tržaško ozemlje pravico na izvolitev štirih poslancev v poslansko zbornico. Po tem zako-
Utervju tovariša Togliattija
^ mnogo pripomogel k razčiščenju pojmov
ie-l« nl^ inii* 't'
Vodstvo DC nasprotuje odprtju na levo in se skuša vezati ■ skrajno desnico
ki ga je dal tov. lir v zvezi s poročilom gfFp <ZCeva na XX. kongresa [Stai.'"' ki ga objavljamo CB anJlh straneh našega
tl* Vzl3udil veliko zani-
___^uiini Vsei Italiji in tudi
,11	ves teden se vr-
ob v*i ^J^zličnejši komenta-
jšhf'
ns«|,l'
W:
' 'i *	“»-neKJinnittr
Acijo tlajI*azličnejše načine ' ^°gliattijeve besede
ob k iu iO'
s'j tov. Togliattija je iti ” TOnogo pripomogel sij ’ ® so se začeli razči-"Pni o pomenu, ki ga , Se delavsko gibanje ,1« „ ulta osebnosti in raz-
eV
fi
S'
\ iv?1* ki jih je zagrešil \ . aZfll je tudi, da ni
^ Vrnitev k metodam
1’Nh;6. dernokracije. z dfu
Nj,h .Je Togliatti
Vu ........ v svojem
Iti c ,0čno nakazal raz-do težkih
. s° dovedli
tytki jih
■°v,
i-r s —• je zagrešil Sta-ri*%n, tem nakazal vrsto n°v ki
so veljavni za
vse delavsko gibanje in ki so problemi razvoja socialistične dem ikracije in obenem problemi iskanja novih in izvirnih poti, ki vodijo v socializem".
Včeraj se je pričelo zasedanje CK K PI. V trenutku, ko urejujemo naš list, še nimamo poročil o zasedanju.
Tudi za ta zasedanje vlada veliko zanimanje, saj je jasno da bo na zasedanju zelo široka diskusija, ki se bo nanašala na najrazličnejša vprašanja političnega življenja v znamenju priprav na bližnji kongres KPI. Glavna govornika na sedanjem zasedanju sta tov. Togliatti in Giancarlo Pa-jetta.
Po vsej Italiji, kakor tudi pri nas v Trstu se še vedno živo razpravlja o vprašanjih, ki so v zvezi z nedavnimi u-pravnimi volitvami. V mnogih krajih so se sicer že sporazumeli za nove občinske uprave,
v premnogih abčinah pa to vprašanje še ni rešeno. Kot je znano je celi vrsti velikih mest nemogoče sestaviti enostrankarske občinske uprave. Zato je torej nujen sporazum z drugimi strankami. Krščanska demokracija, zlasti njeno osrednje vodstvo v Rimu, si na vse načine prizadeva preprečiti vsakršno odprtje na levo, da-siravno je povsem jasno, da ne bo mogoče postaviti enobarvnih uprav in da brez sodelovanja z levičarskimi silami ne bo mogoče ničesar opraviti. Na jugu države pa je prišlo marsikje do odprtja na desno: DC se je povezala z monarhisti. Tega vprašanja ne bo v severnih predelih države, kjer so poleg levičarskih skupin precej močne tudi sredinske stranke — PSDI in PRI nočejo nobenega sodelovanja s skrajno desnico — vendar pa sredinske stranke ne bodo mogle skupno z DC sestaviti ob-
činske odbore. Na vsak način obstaja še vedno zelo resen problem kako sestaviti občinske odbore, zlasti v večjih mestih srednje in severne Italije. Zaradi kompromitiranja DC s skrajno desnico v južnih predelih države postaja nemogoča kombinacija v severnih predelih, zato je ta problem še skrajno zamotan. Nujno je to rej odprtje na levo: t. j. upoštevati napredovanje socialistov in komunistov, ki je prišlo do pravega izraza na zadnjih volitvah.
Okrog 20. julija bo odpotovala v Sovjetsko zvezo italijanska parlamentarna delega cija, katero bo vodil predsednik senata Merzagora. V delegaciji bodo še štirje dc senatorji, dva komunista, dva so-clista, dva monarhista, en mi-sin in en neodvisni. Tudi skupina poslancev bo približno takole sestavljena.
nu bodo vse občine Tržaškega ozemlja s Trstom vred tvorile 32. volilno okrožje. Okrožni volilni urad bo imel svoj sedež v Trstu. Tržačani homo svoje štiri poslance verjetno izvolili pri prihodnjih političnih volitvah leta 1958. število poslancev v italijanski poslanski zbor-niči se bo s tem povečalo na 594.
DIH» se ]t spet oplaill
Pred nedavnim se je ponovno pojavilo na pozorišču ime Milovana Djilasa. Do tega je prišlo v zvezi s članki, ki jih je omenjeni napisal ter -objavil v nekem ameriškem in francoskem časopisu.
V teh člankih DJrlas kot zagrizen sovražnik prijateljstva med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo napada sedanjo sovjetsko politiko in jo označuje za nevarnejšo od politike, ki jo je v idil Stalin. -Nadalje Djilas v omenjenih člankih opozarja zapad na nevarnost, ki naj bi prihajala iz SZ. Metode, ki jih uvaja Hruščev, lahko po njegovem pripeljejo do globjega vdora v svet, kot pa je to dosegel Stalin s svojimi metodami.
Glasilo ZKJ «Borba» je > stro obsodilo napade Djilasa ter poudarilo, da so take trditve v trenutku, ko se mudijo jugoslovanski voditelji v SZ, očitno naperjeno proti miro ljubnemu poslanstvu, ki ga predstavlja prav ta obisk. («Borba» pravi, da je Djilas agent ameriških reakcionarjev.
Ta trditev je povsem utemeljena. Nikogar ne preseneča, čemu se prav nekateri ameriški krogi tako marljivo zavzemajo za «usodo» Djilasa, katerega hočejo prikazati javnosti kot «trpina», ki zaradi pomanjkanja svobode v Jugoslaviji živi v «izredno slabih gospodarskih pogojih», kar pa seveda ni res, saj ima njegova družina povprečno mnogo višje dohodke, kot pa znaša povprečni zaslužek Jugoslovanov.
Zatorej ni nič čudnega, da je Djilas namah postal prijatelj tudi tržaškega «Piccola», ki je last hierarha Alessija, poznanega kot velikega prijatelja Mussolinija. 'Tudi ta list je objavil vrsto njegovih člankov v popolnem ekskluzivu.
Slovenski oktet pojde do Kitajsko
Prihodnji mesec bo odpotoval Slovenski oktet iz Ljubljane na enomesečno gostovanje na Kitajsko. Priredil bo več koncertov jugoslovanskih narodnih in umetnih pesmi. Ob istem času ho na Kitajskem gostovala tudi soliska ljubljanske opere Vilma Bukovčeva
korakov v odstranjevanju negativnih posledic hladne vojne in da bi širši sjporaziim o splošni kolektivni varnosti, o gospodarskem sodelovanju in krepitvi kulturnih stikov prispeval k likvidaciji razdelitve Evrope na bloke in olajšal rešitev spornih vprašanj.
Glede nemškega vprašanja sodita obe vladi, da so za združitev Nemčije neobhodno potrebna pogajanja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo in da so ostale države, posebno velike sile, dolžne v interesu nemškega naroda in v splošnem interesu, delovati v tej smeri.
Vladi sta posvetili posebno pozornost nevarnosti lokalnih konfliktov in nesoglasij med državami in izrazil; trdno odločnost sodelovati pri ocenjevanju takih nevarnosti bodisi v Organizaciji združenih narodov kakor tudi z neposrednimi stiki.
Vladi sta dalje poudarili, da je za izboljšanje mednarodnega položaja potrebno vložiti nadaljnje napore za razvoj mednarodne trgovine in gospo-datskega 'sodelovanja, ukiniti vse oblike diskriminacije, povečati kulturno in znanstveno sodelovanje med državami, pospešiti proces osamosvojitve neodvisnih ozemelj in z mednarodnimi akcijami pomagati lazvoju nezadostno razvitih držav.
Sovjetska in jugoslovanska vlada sta ponovno potrdili pri. vrženost politiki miroljubne koeksistence zasnovane na načelih suverenosti, neodvisnosti in teritorialne nedotakljivosti, nenapadalnosti, enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve.
Med razgovori, poudarja izjava, je bila posvečena posebna pozornost proučevanju medsebojnih odnosov in z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da so načela izražena v beograjski deklaraciji ustvarila osnovo za vsestransko in prijateljsko sodelovanje, ki je koristilo miru in mednarodnemu sodelovanju. Deklaracija našieva dosežene sporazume in rezultate in poudarja, da so popolnoma normalizacija jugo-slovansko-sovjetskih in drugih odnosov in doseženi rezultati dokazali, da sodelovanje med državami po načelih beograjske deklaracije daje najširše možnosti za vsestranske in plodne prijateljske odnose med državami. Vladi izražata željo in namene nadaljevati z osebnimi stiki in z nadaljnjo izmenjavo misli o politiki in vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Ugotovili so tudi možnosti in dosegli soglasje o nadaljnji razširitvi dosedanjih šTTkov in blagovne izmenjave. Sklenili so povečati znanstveno in kulturno sodelovanje.
Upoštevajoč, da so se dosedanji stiki političnih, družbenih in profesionalnih organizacij ter izmenjava socialističnih izkušenj, uspešno razvijali in dali koristne rezultate, sta se vladi sporazumeli, še
dalje olajšati m pospeševati te vrste stikov na delovni osnovi in v interesu obeh držav.
Obe vladi sodita, da plodna izmenjava misli o vseh vprašanjih, ki so bila proučena, priča, da je obisk jugoslovanske delegacije nova etapa v razvoju sodelovanja in prijateljstva med FLRJ in ZSSR, v korist narodov obeh držav in utrditve miru in socializma.
Sodelovanje med 6PSZ Id ZKJ
Deklaracija o odnosih med KP SZ in ZKJ ugotavlja, da so si zastopniki obeh partij v duhu tovarištva in iskrenosti izmenjali misli o medsebojnem sodelovanju.
Med razgovori so ugotovili, da je beograjska deklaracija postavila zdravo osnovo za medsebojno meddržavno sodelovanje, da je sodelovanje in splošen razvoj odnosov po podpisu deklaracije ustvarilo plodno politično osnovo tudi za sodelovanje med obema partijama, in sta sklenili, da je koristno in neobhodno potrebno sedanje stike med obema partijama razvijati v interesu nadaljnje utrditve in napredka svojih držav, sodelovanja v mednarodnem delavskem gibanju, razvoja miroljubne koeksistence in sodelovanja med narodi vsega sveta ne glede na
in političnem sistemu v interesu ureditve miru, svobode in neodvisnosti narodov.
Držeč se stališča, da so pota socialističnega razvoja v raznih državah in pogojih različna, da bogastvo razvojnih socialističnih obliki prispeva h krepitvi socializma in izhajajoč iz dejstva, da je obema tuja vsaka tendenca vsiljevati svoje mišljenje pri določaju pota in socialističnih razvojnih oblik, sta obe delegaciji spora-1 zumni, da mora to sodelovanje temeljiti na popolni prostovoljnosti in enakopravnosti, na prijateljski kritiki in na tovariški izmenjavi misli o spornih vprašanjih. Na teh osnovah med KP ZSSR in ZKJ se bo razvijalo vsestransko medsebojno spoznavanje oblik in metod v socialistični izgradnji, svoboda in tovariška izmenjava izkušenj in mišljenj o vprašanjih splošnega interesa za razvoj socialistične prakse in socialistične misli, kakor tudi o vprašanjih, ki se tičejo miru, zbližanja med narodi in napredka človeštva sploh.
Sodobni materialni in duhovni preporod sveta, ki se izraža v velikem naraščanju sil socializma in krepitve narodnoosvobodilnih gibanj, v povečanju vloge delavskega razreda, v reševanju konkret-
Tržaška sekcija
organizira
v nedeljo 24. junija 1956
AN Pl
Povorka bo šla ob 10. uri s trga Sv. Jakoba v Rižarno, kjer bosta govorila
dr. Bruno Pincherle in Zorka Legiša
Predseduje VITTORIO POCCECAI
Državljani ! Udeležite se strnjeni važne manifestacije tržaškega antifašizma v počastitev mučenikov osvobodilne borbe!
DUNAJ —- 17. junija je prispela v Avstrijo delegacija Vrhovnega sovjeta ZSSR pod vodstvom podpredsednika Pre. zidija Tarasova. Sovjetska delegacija vrača s tem obisk avstrijskim parlamentarcem, ki so lani obiskali Sovjetsko zvezo.
* * *
NEW YORK — Grški dele gat v OZN je konec preteklega tedna izročil glavnemu tajniku OZN Hamrnarskioeldti posebno spomenico, v kateri Grčija ponovno zahteva, naj Generalna skupščina OZN na svojem novembrskem zasedanju obravnava problem Cipra in zastavi ves svoj političm vpliv in moralno moč, da bi ga uredili.
* * *
PARIZ — Pariški prefekt je odredil 15. junija zaplembo celotne izdaje glasila KPF «Hu-manité». Omenjeno glasilo je istega dne objavilo poziv Komunistične partije Alžira, ki pa je, kot je znano ilegalna v «demokratični» Franciji.
* * *
SKOPLJE — Makedonijo so napadle kobilice. Pretekli teden so veliki roji, ki so leteli
preko železniške proge, ustavili celo tovorni vlak, ki je vozil iz Skoplja v. Titov Veles. .Samo po sebi je umevno, da kobilice povzročajo veliko škndo na poljedelstvu. K amar priletijo uničijo vse rastline. Razširile so se na površini kakih 20,000 ha. Zdaj jih uspešno uničujejo.
* * *
BEOGRAD — Predsedhik Jugoslavi.e maršal Tito je poslal predsedniku egiptovske vlade Naserju ob dnevu neodvisnosti Egipta naslednjo brzojavko:
Z največjim zadovoljstvom uprrabljam priložnost da vam gospod predsednik, in preko Vas egiptovskemu ljudstvu v imenu narodov Jugoslavije in v svojem osebnem imenu pošljem ob dnevu neodvisnosti in republike Egipta, prisrčne čestitke in najboljše želje za blaginjo Egipta in za Vašo o sebno srečo.»
Kot je znano je Egipt omenjenega dne slavil osvoboditev dežele izpod kolonialnega režima in odhod zadnjega angle škega vojaka iz njegovega o-zemlja.
razlike v njihovem družbenem »ih vprašanj sodobnega mednarodnega razvoja, postavlja pred mednarodna delavsko gibanje vrsta velikih nalog. To dejstvo opozarja tudi na ne-obhodnost znanstvene analiz» pojavov in osnovnih materialnih in družbenih činiteljev in tendenc razvoja v sodobnem svetu. Iz tega razloga sta se obe delegaciji sporazumeli na načelih marksizma in leninizma vsestransko spodbujati medsebojno sodelovanje in izmenjavo misli na področju socialistične in znanstvene misli v medsebojnih odnosih in v mednarodnem delavskem gibanju sploh.
Konkretne oblike sodelovanja med KP SZ in ZKJ bodo osebni stiki pismena in ustmena izmenjava misli, izmenjava delegacij, materiala, literature in po potrebi tudi medsebojni sestanki partijskih delavcev za razpravljanje aktualnih vprašanj splošnega značaja in razne oblike konstruktivne in tovariške diskusije.
Zastopniki delavskih gibanj obeh držav imajo takšno medsebojno sodelovanje za sestavni del svojih stikov tudi z drugimi komunističnimi in delavskimi strankami, s socialističnimi gibanji v svetu. KP SZ in ZKJ sodita, da je v interesu borbe za trajen mir in varnost narodov, za socialen napredek, neobhodno potrebno širše sodelovanje vseh naprednih in miroljubnih sil, ki se vedno močneje izražajo v najrazličnejših oblikah v svetovnih merilih. To sodelovanje je najnujnejša potreba sodobnega družbenega razvoja. Ti stiki morajo biti enakopravni, iskreni, demokratični in dostopni svetovnemu javnemu mnenju. Služiti morajo medsebojnemu spoznavanju in po svetovanju o raznih vpraša njih splošnega značaja in pri spevati k medsebojnemu razu mevanju s potrpežljivim ob jasnjevanjem stališč in pogledov raznih strani. Pri tem se razume svoboda akcije vsakega posameznega udeleženca pri tem sodelovanju v pogojih njegovega razvoja in v skladu s splošnimi naprednimi cilji, h katerim stremijo.
Zastopniki ZKJ in KP SZ so se prepričali, zaključuje deklaracija, da bo sodelovanje med delavskimi gibanji SZ in FLRJ na omenjenih načelih in oblikah služilo interesu njihovih narodov in interesu socialistične izgradnje v njihovih državah. Prepričani so, da s tem prispevajo k splošnemu zbližanju med socialističnimi in drugimi naprednimi silami v svetu, kar bo prav tako koristilo interesu miru v svetu in interesu splošnega napredka človeštva.
Po podpisu obeh deklaracij je maršal Tito izročil maršalu Zukovu za njegove izredne zasluge v drugi svetovni vojni Red jugoslovanske svobode. Z Redom partizanske zvezde prve stopnje so bili odlikovani nadalje maršal Konjev, Maii-novski, Sokolovski, Timočenko in Moskojanko, admiral Gorškov, generalni podpolkovnik Tolovski in drugi.
Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Vorošilov pa je izročil maršalu Tilu Red Su-vorava prve stopnje, s katerim je prezidij Vrhovnega sovjeta odlikoval armadnega generala Ivana Gošnjaka. Poleg lega je sov.etska vlada pred odhodom maršala Tita iz Mu skve podarila maršalu Titu popolno opremo za stroju > traktorsko postajo s 65 traktorji in dvomotorno potniško letalo «IL-14». Darila sovjetske vlade s i prejeli tudi ostali člani jugoslovanske delegacije
Pred odhodom iz Moskve je maršal Tito povabil predsednika Vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilova, naj obišče Jugoslavijo. Vorošilov je vabilo sprejel in je obljubil, da bo v kratkem obiskal Jugoslavijo.
Letalska nesreča
NEW YORK — V sredo je sredi Atlantskega oceana strmoglavil) veliko štirimotorno letalo, ki je vozilo 74 potnikov iz New Yorka v Venezuelo. Nihče izmed potnikov se ni mogel rešiti. Med potniki je bilo 22 dijakov, ki so študirali v ZDiA in so odhajali na počitnice na svoje domove v Venezuelo,
HAAG — Na parlamentarnih volitvah na Holandskem je zmagala Delavska stranka. Dobila je okrog 600 tisoč glasov več kakor njen glavni tekmec Katoliška stranka ter si zagotovila 34 mandatov v parlamentu, v katerem je doslej imela 30 poslancev. Katoliška stranka bo imela 33 mest, protestanti 10, liberalci 9, komunisti pa 4 mandate.
NEW YORK* — Delegati iz azijsko-afriških dežel, včlanjenih v OZN so zahtevali, naj Varnostni svet razpravlja o alžirskem vprašanju. V svoji zahtevi se sklicujejo na spomenico, s katero je 16 članov arabsko azijske zveze opozori, lo na položaj v Alžiru. Nadalje poudarjajo, da se je položaj od preteklega aprila, ko je bila spomenica sestavljena, še poslabšal.
MOSKVlA *— Med ZSSR ili ZDA je bil dosežen sporazum, po katerem bo sovjetsko poslaništvo v Washingtonu iz4a> j alo revijo «Sovjetska zveza», pisano v angleškem jeziku, a-meriško poslaništvo v Moskvi pa revijo «Amerika»,
INTERVJU TOVARIŠA TOGLIATTIJA
XX. KONGRES KOMUNISTIČNE
Revija «Nuovi argomenti» je stavila devet vprašanj skupini političnih in kulturnih osebnosti o nekaterih problemih, ki «n bili izneseni na XX. kongresu K P SZ. Objavljamo odgovore, ki jih je dal na ta vprašanja omenjeni reviji tovariš Paimiro Toaliatti.
1. Kaj pomeni, po vašem mnenju, obsodba čaščenjii osebnosti r ZSSR? Kakšni so notranji, zunanji, politični, socialni, gospodarski, psihološki. zgodovinski razlogi?
Obsodba čaščenja osebnosti, ki so jo izrekli komunisti v Sovjetski zvezi in kritike o Stalinovem delu pomenijo, po mojem mnenju, točno to. kar je bilo rečeno s strani sovjetskih komunističnih voditeljev in se ponavlja : ne več in ne manj kot to. Pozor torej pred dvema zgrešenima smerema.
Prvo, najbolj gorosiasno in selo smešno je, da se smatra ali se hoče hliniti, da se smatra da so sovjetski komunisti s formuliranjem te obsodbe in teh kritik prešli na pozivije, če že ne protikomunizma, pa vsaj na pozieije takega, ki ni nikdar ne odobraval in ne razu-■ nel njihove akcije. Hočem reči, da bi bili vrgli v morje, ali pa hočejo vreči v morje, vsa svoja načelna in praktična stališča, vso svojo preteklost, vse kar so trdili, podpirali, branili, izvedli v tolikih desetletjih svojega dela. Dobro razumem, da je to tolmačenje, ki ga dajejo XX. kongresu zastavonoše protikomunizma, toda ni razloga, da bi se danes nanje ozirali, bolj kot smo se ozirali včeraj. Sicer pa sami odkrivajo svojo igro s tem, da jo tirajo, kot vedno tirajo, do obupnosti in na ta način razkazujejo svojo zlonamer-nest. Ne izključujem pa, in povedati hočem odkrito, da ne bi bilo tudi takega, ki v popolni dobri veri zdrkne na tako stališče in začenja spraševati, z o-žirom na kritike Stalinu in ker je bil Stalin glavni eksponent komunistične politike za celo obdobje, če ni morda treba postaviti v dvom pravilnost vseh poglavitnih trenutkov te politi-ke, vzemimo od trenutka odločne opozicije proti načrtom imperializma \ tej povojni dobi ter nazaj preko Yalte in Teherana do pakta nenapadalnosti, ki je bil podpisan z Nemčijo 1939, do vojne v Španiji, itd.. itd., in na drugem področju do direktiv za socialistično gospodarsko izgradnjo in do borbe proti silam, ki so jo ovirale, in končno, ko se je že na tej poti zakaj pa ne? — do odločilnih sklepov oktobrske revolucije. ki so bili : prevzem oblasti s strani sovjetov delavcev, kmetov in vojakov, razpustitev ustavodajne skupščine in ustvaritev nove politične strukture družbe. Tistim, ki bi v dobri veri namignili, da pojmujejo stvari na tak način, bi morali povedati, da so zgrešili. Seveda, o vseh dejanjih preko katerih so sovjetski komunisti prišli do prevzema oblasti in ustvaritve sedanje socialne ureditve, je vedno možno, da se diskutira in brez dvoma se bo še dolgo diskutiralo v cilju, da se točno določi značaj, vsebina in posledice, da se jih zgodovinsko čim točneje oceni. Sovjetski tovariši odstranjujejo danes iz svoje zgodovine napake in pretiravanja, ki so se vršila zaradi prekomernega poveličevanja Stalinove osebe in to bo omogočilo vedno bolj točno zgodovinsko o-ceno. Ni izključeno, in lahko je predvideti, da bo mnogo ocen popravljenih, da bodo natančno določene kritike o gotovih šibkostih. napakah, negativnih pojavih v akcijah, ki so bile izvedene v odločujočih trenutkih. Bila pa bi huda napaka smatrati, da ima ta posebna revizija, ki teži za tem. da postavi v pravilno luč vse ljudi in vse dogodke, za posledico, da hi sovjetski komunisti korenito zavrnili ali korenito destruktivno kritizirali svoje delovanje tako kot se je razvilo v več kot polovici stoletja. To delovanje ostane v liniji svojega razvoja skozi naslednje etape, ki jih vsi poznajo, prvi veliki zgodovinski model doslednega revolucionarnega delovanja za prihod delavskega razreda na vodstvo družbe in za zgraditev socialistične družbe.
Druga napaka leži v mnenju, da so kritike Stalinu in obsodba čaščenja njegove osebe, epi. /ode osebne borbe ali pa borbe skupin, ki naj bi se razvijala med voditelji Komunistične partije in sovjetske države in ki bi bila v bistvu samo borba za oblast. Veliki tisk v kapitalističnih državah se je še posebno posvetil takemu tolmačenju, ki se raztega na vse, kar se dogaja v Sovjetski zvezi. Za to ima svoje specialiste, ki so sposobni za vsak premik odgovornosti enega ali drugega foruma, ene ali druge organizacije, da odtehtajo točno koliko gramov političnega vpliva je izgubil ta ali drugi voditelj, koliko metrov je šla naprej za dosego izključne oblasti ta ali druga skupina ljudi, in tako dalje. Največje bedastoče
se pa izrazijo, ko se hoče iz teh tenkočutnih dozdevnih valuta-eij iskati nasprotovanje in celo borbe med civilisti in vojaki, n. pr. med tehniki in predstavniki partije, itd. itd. Tehnik in predstavnik partije v Sovjetski zvezi pogostoma sovpada, ta. Kar se tiče vojakov vsi vedo, da v vseh notranjih borbah partije, ki so bile od revolucije dalje, niso imele oborožene sile kot take nikdar kakega stališča, le stvari je treba torej prepustiti diletantom igračkanja, politične klevete. Ne moremo in nikakor nočemo izključiti, da pri izdelavi zadnjih aktov in političnih sodb sovjetskih voditeljev. ni bilo med njimi spornih točk. debat in tudi živahnih diskusij. Tako mora delovati živ politični organizem, čigar notranjega delovanja ne duši čaščenje ene same osebe. Ne obstoja pa noben faktor in niti ne obstojajo znaki, ki bi lahko na kateri koli način dali veljavo predstavi mračne borbe za oblast, ki naj bi se vršila potom kritik Stalinu in čaščenju njegove osebe. In celo, kar se tega tiče, gremo lahko korak «la I je. Dovolj je če se samo površno pozna kakšen delež je imel Stalin v čustvih ne samo partijskih kadrov in njenih čla. nov, marveč velikih ljudskih množic, da se lahko razume kako težak je bil položaj, ki se je predstavil po njegovi smrti, in predvsem, kako resna, polna nevarnosti je bila naloga popravljanja napak, ki jih je napravil, odkrivanja teh napak in stopanja po poti, ki je bila iz mnogih videzov nova. Ta očivid-na težkoča pojasnjuje zakaj ni bilo mogoče napraviti takoj po smrti Stalina odkritega razkritja prej napravljenih napak. Ne samo, da se tega ne bi razumelo, marveč bi morda povzročilo negativne in nevarne odpore, katerih ne bi bilo mogoče kontrolirati. Dejansko popravljanje napak, v prvi vrsti kar se tiče metode vodstva in nato na drugih področjih, je jasno, da se je začelo takoj. Isto tako očividno pa je tudi. da teh popravkov ne
bi mogla izvesti vodilna skupi-
na v kateri bi se vršila temna borba oseb ali skupin za oblast. Že sama izločitev Berje, enega izmed glavnih odgovornih za kr. v ave posledice najtežje med napakami, ki so bile napravljene pod vodstvom Stalina, to dokazuje. To se je lahko izvedlo naglo, brez pretresov v vodilni skupini in brez vsakega konflikta med različnimi sektorji javne uprave.
Kot zaključek k tej točki, se je treba torej privaditi na mi-sel. da kritike Stalinu in čaščenju njegove osebe pomenijo za sovjetske tovariše točno to. kar so do sedaj povedali. In kaj pravzaprav? Posledica Slalino. vib napak in čaščenja njegove osebe je bila. da so se nagrmadili negativni elementi, da se je ustvarilo neugodno in tudi popolnoma slabo stanje na raznih sektorjih življenja in sovjet, ske družbe, v raznih delih aktivnosti partije in države. Ni pa tako enostavno skrčiti vse te negativne momente pod en sam splošni pojem, ker se tudi v tem primeru tvega, da pride do pretiranega, samovoljnega in potvo-rjenega posploševanja, to je tveganja, da se sodi kot slabo, ovrgljivo in pod kritiko vso gospodarsko, socialno in kulturno sovjetsko realnost, kar je povra. tek na običajne reakcionarne bedastoče. Najmanj samovoljna iz-med posplošilev je tista, ki vidi v Stalinovih napakah, postopno postavljanje osebne oblasti iznad kolektivnih instanc demokratičnega izvora in narave, in kot posledica tega, nagromaditev pojavov birokratizacije, kršitev legalnosti, zaslalosti in tudi deloma degeneracije na različnih mestih socialnega organizma. Treba pa je takoj dostaviti, da je to postavljanje oblasti iznad kolektivnih inštanc delno in je verjetno imelo najtežje pojave na vrhu vodilnih organov države in partije. Od tu je izhajala tendenca po omejitvi demokratičnega življenja, pobudnosti in živahnosti misli ter akcije na številnih področjih (tehnični in gospodarski razvoj, kulturna dejavnost, literatura, umetnost itd.). Absolutno pa ni mogoče
trditi, da bi od tu izšlo uničenje tistih temeljnih potez sovjetske družbe iz katerih izhaja njen demokratični in socialistični značaj in ki postavljajo to družbo, zaradi njenih lastnosti nad moderno kapitalistično družbo. Sovjetska družba se ni mogla prilagoditi takim napakam, kot se pa lahko prilagodi še hujšim napakam in položajem buržoazni kapitalistični režim. Te napake niso mogle postati stalni in splošni element civilnega, gospodarskega in političnega življenja. Če bi trajale dalj časa, bi morda prišlo do preloma, čeprav je treba tudi to domnevo sprejeli previdno. ker bi prelom gotovo prinesel ljudskim množicam in vsemu socialističnemu gibanju več škode kot koristi. In tega so se zavedali ne samo ljudje, ki bi lahko postali povzročitelji preloma, marveč so se tega zavedale tudi zelo široke plasti družbe.
S tem nočem trdili, da posledice Stalinovih napak niso bile zelo hude. Bile so zelo hude in so se razširile na mnoga področja in mislim, da ne bo enostavna stvar premostiti te posledice ter se tudi ne bo dalo zelo hitro napraviti. V bistvu se lahko reče, da se je velik del vodilnih kadrov sovjetske družbe (partije, države, gospodarstva, kulture itd.) skalil v Stalinovem kultu in akciji. Za. radi tega je bilo absolutno potrebno razkritje Stalinovih napak in sicer, da se je to napravilo na tak način, ki naj spodbode k razmišljanju in ponovno oživi vse organizme, na katerih sloni kompleksni sistem socialistične družbe. Tako bo prišlo do novega demokratične, ga napredka te družbe, kar bo mogočen prispevek za boljše razumevanje med vsemi narodi, za mednarodno pomiritev, za napredovanje socializma in za mir.
2.	Mislite da morajo kritike o čaščenju osebnosti v ZSSR privestj do ustavnih sprememb?
3.	Zakonitost oblasti je veliki problem javnega prava ; in
moderna politična misel se nagiblje k nakazovanju vira zakonitosti v ljudski volji. Parlamentarne demokracije zapadnega tipa smatrajo, da je ljudski volji za izražanje potrebna množičnost strank. Smatrate, da je oblast v režimu fidine stranke, z volitvami brez izbire med vlado in opozicijo zakonita?
Lahko zgrešim, toda moje mnenje je, da danes ni mogoče predvidevati v ZSSR ustavnih sprememb, in ne da bi take spremembe morale izhajati iz kritik, ki so bile odkrito izne-
šene na XX. kongresu. To pa ne pomeni, da ne bi prišlo do precej globokih sprememb, od katerih so nekatere sicer že v teku.
Kaj se razume predvsem za ustavne spremembe? Mislim, da tisti, ki o tem govorijo mislijo na take spremembe političnega ustroja, ki bi zopet privedle sovjetsko družbo vsaj na nekatere izmed oblik politične orga. nizacije, katere so svojstvene lakozvanim zapadnim režimom, ali pa bi dale nov poudarek nekaterim institucijam, ki so svojstvene tem režimom. Če je problem tako postavljen, je moj odgovor negativen.
Spremembe, ki Jih je treba uvesti, da se popravijo storjene napake
Kar začnimo pri preučevanju oblasti in njenega vira, toda skušajmo se otresti licemerskega formalizma, s katerim obra-
vnavajo to vprašanje poveliče-
vale! «zapadne civilizacije». Citali smo knjigo «Država in revolucija» in na našo srečo nismo pozabili na bistvo tega nauka ! In ne bo kritika o Stalinovih napakak tista, zaradi katere bi ga pozabili. V realnosti ta-kozvanih zapadnih civilizacij, izvor zakonitosti oblasti nikakor ni v ljudski volji. Ljudska volja je v najboljšem primeru eden izmed činiteljev, _ki doprinesejo, izražajoč se periodično z volitvami, za določitev enega dela vladnih usmeritev. Pri volitvah pa (in velja naj tudi primer Italije, značilen iz nekaterih vidikov) stopi v akcijo mnogovrstni sistem pritiska, ustrahovanj, nasilstev, potvorb, legalnih in nelegalnih zvijačnosti in zaradi tega postane izražanje ljudske volje resno omejeno in potvorjeno. In sistem deluje v rokah in v korist ne samo tega. ki je v tistem trenutku na vladi, marveč tudi v korist tistega, ki ima v družbi redno oblast, katera obstoja v bogastvu, lastnini proizvajalnih n sredstev za izmenjave in kar iz
lega izhaja, začenši z dejanskim vodstvom političnega življenja, pa do neizbežnega pokroviteljstva cerkvenih oblasti in vseh ključnih položajev oblasti, ki ob. stojajo v kapitalistični družbi. Mi trdimo, da se danes, upoštevajoč razvoje in sedanjo moč demokratičnega in socialističnega gibanja, lahko povzročijo zelo ši. roki razporki v tem sistemu, ki preprečuje svobodno izražanje ljudske volje in se torej lahko odpre vedno širši prehod manifestiranju te volje. Zato se premikamo na demokratičnem terenu in brez da bi šli s tega terena, smatramo kot možne vedno nove razvoje. To pa ne pomeni, da ne vidimo stvari kot stoje in da si moramo, po načinu kot se razvija demokratično življenje zapadnega sveta (gorje pa, če bi se v tem svetu pomaknili nekoliko preveč naprej, ko bi našli Španijo, ali Turčijo, ali Južno Ameriko, ali Portugalsko ali diskriminacijski volilnih sistem Združenih držav Amerike itd., itd.,) ustvariti malika, vesoljni in absolutni model demokracije ! Nasprotno, mi še vedno mislimo, da je demokracija zapadnega tipa, omejena demokracija, nepopolna in zaradi mnogih stvari ponareje-

Pogled v dvorano ob
zasedanju XX. kongresa K.P. Sovjetske zveze
na, ki terja razvoja in izpopolnitve potom vrste gospodarskih in političnih reform. Tudi če bomo prišli do zaključka, da XX. kongres odpira nov proces demokratičnega razvoja v Sovjetski zvezi, še zdaleka ne mislimo in smatramo kot zgreše-mišljenje, da se ta razvoj
lahko izvrši ali se mora izvršiti s povratkom na institucije «zapadnega» tipa.
Zakonitost oblasti ima svoj prvi izvor v revoluciji. Revolucija je dala oblast delavskemu razredu, ki je bil v manjšini, pa mu je uspelo z rešitvijo velikih nacionalnih in socialnih vprašanj, katera so se pojavljala, zbrati postopoma okrog sebe vse ljudske množice, izpre-meniti gospodarsko strukturo dežele, ustvariti in spraviti v funkcijo ter razviti novo družbo, zgrajeno na socialističnih načelih. Pozabiti na revolucijo, ne upoštevati nove socialne strukture, to je pozabiti vse to, kar je značilno in lastno za Sovjetsko zvezo, ter nato le na zunaj primerjati z načini političnega življenja v kapitalističnih deželah, je samo zvijača in nič drugega.
Toda to prvo opozorilo na realnost ni dovolj. Sovjetska družba je imela že od začetka svojo politično demokratično strukturo, ustanovljeno na obstoju in delovanju sovjetov (sveti delavcev, kmetov, delovnih ljudi, vojakov). Sistem sovjetov kot tak, je bolj demokratičen in napreden od katerega koli tradicionalnega demokratičnega sistema, to pa iz dveh razlogov. Prvi je, da omogoča prodiranje demokratičnega življenja v vse sestavne dele družbe, začenši od delovnih e-not na bazi in navzgor, stopnjo po stopnji, do velikih mestnih, pokrajinskih in vsedržavnih skupščin. Drugi je, da približa osnovne celice demokratičnega življenja proizvajalnim enotam in torej premosti listi negativni vidik tradicionalnih demokratičnih organizacij, ki je v ločitvi med svetom proizvodnje in svetom politike in torej v zunanjem, formalnem značaju svobode. Je mogoče, da je prišlo v delovanju sovjetskega sistema do zastoja, zavire, iz katerih je nastalo omejevanje sovjetske demokracije? Ne samo da je možno, pač pa je bila stvar na XX. kongresu odkrito priznana. Sovjetsko demokratično življenje je bilo omejevano, deloma zadušeno zaradi prevladovanja metod birokratskega, avtoritativnega vodstva in zaradi kršitev zakonitosti režima. Na liniji teorije je to mogoče, ker socialistični režim ni zava-
tako mislil, bi zapadel v otroško naivnost. Socialistična družba je družba, ki je sestavljena ne samo iz ljudi, marveč družba v razvoju, v kateri še vedno obstajajo objektivna in subjektivna nasprotja in je podvržena pripetljajem zgodovine. Na liniji stvarnosti bo treba videti, kako in zakaj je lahko prišlo do omejevanja sovjetske, ga demokratičnega življenja. To. da naj se da temu vprašanju kakršen koli odgovor, je za nas izven dvoma, da se ne bo moglo nikdar zaključiti s potrebo povratka na oblike organizacije kapitalistične družbe.
Sistem več strank ali ene stranke se ne more sam po sebi smatrati kot element za razlikovanje med buržoaznimi in kapitalističnimi družbami, kot ne označuje sam po sebi linije razlikovanja med demokratično in nedemokratično družbo. V Sovjetski zvezi sta si za določeno dobo dve stranki delili o-blast, po revoluciji, v sovjetskem režimu in režimu diktature proletariata. Na Kitajskem obstaja danes sistem več strank na oblasti in režim se tudi označuje kot demokratična diktatu, ra. Tudi v deželah ljudske demokracije obstojajo še stranke, različne od komunistične, čeprav ne povsod. V deželah, ki so še kapitalistične, kjer je delavsko in ljudsko gibanje zelo
močno in razvito, se nikakor ne izključuje domneva o globokih socialističnih preobrazbah, ki se lahko izvedejo ob prisotnosti več strank in na pobudo nekaterih izmed teh. Zamisliti si pa danes v Sovjetski zvezi sistem več strank, se nam zdi nemogoče. S katere strani naj bi prišle? Po sklepu z vrha? Bil bi res lep demokratičen proces ! Treba je priznati obstoj ne samo socialne homogenosti, ki jo je pripisati izginitvi kapitalističnih razredov ; ne samo da obstoja politična homogenost, ki se izraža v zavezništvu med delavci in kmeti, marveč obstoja tudi oblika enotnosti civilnega življenja in političnega vodstva, ki je nepoznana in morda tudi nerazumljiva pri nas, v «zapadnem» svetu. Sam pojem partije je v Sovjetski zvezi nekaj drugačnega, kot to kar mi razumemo pod to besedo. Partija dela in se bori za uresničitev in razvoj socializma, toda njeno delo je v bistvu pozitivne in konstruktivne narave, ne polemične proti nekemu dozdevnemu notranjemu politične, mu nasprotniku. «Nasprotnik» proti kateremu se bori, so o-bjektivne ležkoče, ki jih je treba premostiti, nasprotje, ki ga je treba rešiti z delom, realnost, ki jo je treba ukrotiti, prežive-lost starega, ki ga je treba uni-
čiti za napredovanje novega,
' ' ; '
itd. Dialektika nasprotij, ki je bistvo za razvoj družbe, se ne izraža več v tekmovanju med raznimi strankami, vlado ali opozicijo, ker ne obstoja več ne objektivna podlaga (pri stvareh) in ne subjektivna podlaga (v duhu ljudi) za tako tekmovanje. Izraža se v sami notrajosti enotnega sistema, ki vključuje celo vrsto med seboj koordiniranih organizacij (partija, sovjeti, sindikati, itd., itd.). Kritika Stalinu je v tem. da je preprečil to izražanje v notranjosti sistema. Popravek obstoja v vzpostavitvi normalnosti, nikakor ne v zanikanju sistema ali v njegovi odpravi.
Toda če smatram za nesmisel, da bi se sistem, lahko odpravil zato, da se krene nazaj, mislim pa, da se lahko in se bo moralo v notranjosti sistema uvesti spremembe, tudi globoke, na podlagi dosedanjih izkušenj, na podlagi doseženih u-spehov na vseh področjih in na podlagi potrebe kot take po učinkovitejših jamstvih proti napakam, kot jih je zagrešil Stalin. Na to točko je treba osredotočiti pozornost, zato je treba slediti in preučiti nove ukrepe, ki se v Sovjetski zvezi postopoma sprejemajo, bodisi s strani partije kot vlade. Najbolj zanimivi in večjega obsega so do sedaj listi, ki določajo vedno širšo decentralizacijo gospodarskega vodstva. Centralizacija, tudi v skrajnih oblikah, je bila potreba obdobij, ko se je moralo z naglico izvajati zelo globoke spremembe, uničiti podlage kapitalizma, postaviti temelje socialističnega gospodarstva, zadostiti nujnim gospodarskim, političnim in vojaškim potrebam. Tudi centralizacija torej ni sama po sebi obvezna oblika socialističnega gospodarskega vodstva, predvsem v skrajnih oblikah. Nižja ali višja stopnja centralizacije in torej vodstva z vrha, je diktirana od kompleksa objektivnih pogojev, toda določa višjo ali nižjo stopnjo obrob, nega demokratičnega življenja, in pobudnosti množic. Za nas so delovanje množic, njihova dejanska udeležba v kritiki, kontroli in torej v vodstvu vsega gospodarskega in socialnega organizma, pravi znaki demokracije. Pri nas, v režimu sistema več strank, dialektike med vlado in opozicijo, itd., itd. to delovanje množic ne obstoja v nobeni obliki in v nobeni meri, ali pa samo v zelo omejenih oblikah in merah, ki so docela indirektne. Zato pravimo, da to še ni prava demokracija in ne razumemo čemu bi morali sovjetski narodi, pri popravljanju slabih stvari, ki jih je napravil Stalin, spet v njih zapasti.
Še nekaj stvari bi rad omenil glede učinkovitih jamstev proti ponavljanju napak, kot jih je zagrešil Stalin. Vem, da pride pri tem na dan ideja o «neodvisnosti sodstva» (torej o delitvi oblasti) kot gotovem odpo-močku proti kateri koli kršitvi zakonitosti. Jaz temu odporno-čku, iskreno povedano ne verjamem. Sodnik mora imeti svoje stališče neodvisnosti in sovjetska ustava mu ga jamči kot mnogo drugih ustav. Toda kršitev tega pravila pride vedno na liniji dejanja in ne prava. In nadalje, sodnik ni in ne more biti državljan, ki živi izven družbe, njenih nasprotovanj, struj, ki se v njej pretakajo in jo prevladujejo. Nobenemu sodniku bi se pred desetimi leti sploh ne sanjalo, da bo obsodil na dosmrtno ječo dosmrtno ječo ! junaškega partizanskega voditelja, ki je bil obtožen eliminiranja, v vojnem stanju človeka, ki mu je bil označen kol vohun. Danes se je to napravilo. S strani «neodvisnih» sodnikov? Formalno, po vsej verjetnosti neodvisnih od direktnih ministrskih ukazov, toda ne neodvisnih od kampanje,
ki so jo vodili deset let De Ga-speri in vsi ostali za blatenje partizanskega gibanja, da se ga postavi pod obtožbo in obsodijo njegovi predstavniki. Sodniki so del vladajočega razreda in se ne izognejo strujam mnenj, pravilnih ali nepravilnih, ki se v tem razredu uveljavijo. Pravijo nam sedaj, da so bili v ZSSR za časa Stalina procesi, ki so se zaključili z nezakonitimi in krivičnimi obsodbami. Sodniki, ki so iz. rekli te odsodbe, zelo verjetno niso bili državljani, ki bi izdali svojo vest : bili so državljani, prepričani, da so Stalinove zgrešene doktrine, ki so bile takrat razširjene med vsem ljudstvom, o prisotnosti povsod «sovražnikov ljudstva», ki jih je treba uničiti — bile pravilne. Zaradi tega, čeprav so bili formalno « neodvisni», so sodili na tak način. Pravo jamstvo je lahko samo v pravilnosti političnih u-smeritev partije in vlade. To pa se lahko zagotovi s premočrtnim demokratičnim življenjem, bo. disi v partiji, kot v državi in s trajnim in tesnim stikom z ljudskimi množicami, v vseh stopnjah javnega življenja. Tudi sodnik bo vedno tembolj p ra-vičen. čim več bo povezan z ljudstvom.
4. Bilo je že omenjeno, da med Zahodom in Vzhodom ni skupnosti političnega izražanja. Čaščenje osebnosti se na Zahodu imenuje tiranstvo; napake, ki vodijo do čistk, procesov, obsodb pa zločini.
!\asprotno na Vzhodu se opozicija imenuje izdajstvo ; diskusija odklon ; in tako dalje. Različno izraža, nje označuje vedno bistvene različnosti. Čemu pripisujete to različnost v izražanju?
— Trditev o različnosti političnega izražanja med Zahodom in Vzhodom, naj mi bo dovoljeno reči, je čista reakcionarna neumnost. To je bil eden argumentov sanfedizma in je še vedno tak. Opozarjam še enkrat na čuden tekst : «Novi filozofski demokratični slovar, nujno potreben vsakemu, ki želi razumeti nov revolucionarni jezik», izdan v Benetkah leta 1799. Svoboda, patriotizem, e-nakost, pravice itd., vsa politična terminologija tedanjega časa. ki izraža velike ideje ponovno uveljavljene in zmagovite v buržoazni revoluciji, je v tem sanfedističnem priročniku analizirana skozi dvesto strani, da se točno dokaže, da so te velike besede izražale velike stvari v preteklosti, v dobi absolutističnih vladavin in jih še vedno izražajo za one, ki so ostali zvesti preteklemu redu, d očim v ustih revolucionarjev v tisti o-mraženi Franciji, kjer je zmagala revolucija, izražajo popolnoma različne in nasprotne stva-ri. Svoboda pomeni za revolucionarja «absolutno oblast, za podleže, lopove in obupance vseh dežel, da ropajo in mrcvarijo pošteni in delovni del svojih sodržavljanov, ki kaj imajo». Enakost je izraz brez smisla, «največja neumnost, brez stvarne ideje». Demokratičen pomeni «brezbožnik. ubijalec, lopov na oblasti». In tako naprej. Ta navedba sanfedisti-čne polemike preteklih stoletij, ki je na svojstven način, kot se vidi, uvajala nauk o različnosti politične govorice, lahko služi za objasnitev osnove vprašanja. Ni. da se na eni ali druti strani sveta govorita dva različna jezika, marveč so socialne skupine, nesposobne da bi ne samo odobrile ampak celo razumele globoke socialne in politične spremembe, ki se dogajajo in katerim so sovražne, ki bi hotele ustvariti med raznimi deli sveta in na škodo napredujočega dela prepade nerazumevanja. Toda to jim ne uspeva.
Skupno politično izražanje
rovan sam na sebi pred napakami iti nevavnostmi. Kdor bi
Politična govorica med Vzhodom in Zahodom je popolnoma skupna. Tiranija pomeni tu in tam isto stvar. V režimu, ki ga je uvedel Stalin v določenih dobah, so bili elementi tiranije, oblast je izvršila zločinska in moralno odvratna dejanja. Nihče tega ne taji. Isti pomen ima, tu in tam, beseda demokracija, to je ljudska vlada v interesu ljudstva, enakopravnost državljanov itd. Ko so ruski komunisti v svojih prvih ustavah določili jasno razliko med težo volilnega glasa delavcev in gla-sa kmetov, so dobro vedeli, da to ni formalno demokratično pravilo. Toda uvedli so jo, ker so hoteli, da bi bila tudi zakonito zajamčena delavskemu razredu vodilna funkcija, ki si jo je priboril z revolucijo, ko je rešil deželo pred tujo invazijo in pred katastrofo ter ustvaril prve pogoje, ki so bili potrebni za nastop socializma. Ko so bili doseženi prvi veliki uspehi v tej smeri, je bilo to pravilo odpravljeno. In o teh stvareh se je v tem smislu jasno in ve
rečeno, da se z odpravo neenakosti pri glasovanju vzpostavlja v popolnosti demokracija. Tu. na glasovitem Zahodu, čakam, da mi se objasni, kakšno zvezo more imeti demokracija s politično diskriminacijo med državljani, ki jo je vlada demokristjanov in socialdemokratov poskušala uvesti v Italiji, kot podlago vsega vladnega delovanja in ki je še sedaj spio-pravilo ravnanja večjega
dela državnih oblasti, gospodarjev, podpornih ustanov, uradov za delo itd. itd..
Absolutno ni res, da se «na Vzhodu» opozicija imenuje izdajstvo, diskusija odklon itd. V diskusiji se lahko izrazijo stališča, ki niso združljiva s politično linijo, v nasprotju z njo, in to se lahko imenuje odklon, ker je odklon. Pri nas se pa izražanje političnih mišljenj, ki so različna od mišljenj vladajočih strank, imenuje «ideološki terorizem». Kar se pa tiče opozicije, o tem sem že govoril in se ne sklada ter se tudi ne more skladati z izdajstvom.
dno govorilo. Odkrito je bilo Brez dvoma so bili primeri in
trenutki, ko je opozicija zado-bila takšne oblike, da so res predstavljale ali so vodile v izdajstvo. Bile so dolge dobe, ko sla se delavski razred, ki je z revolucijo prevzel oblast, in partija, ki jo je vodila, znašla pred tako težkimi situacijami, takšnimi stiskami, pred takšnimi sovražniki, tii jih je bilo treba za vsako ceno porazili, da je bilo treba ohraniti politično in akcijsko enotnost vodstva, in je bila tudi ohranjena, z izrednimi ukrepi. Gorje, če ne bi bili storili tako! Težka napaka, ki jo je zagrešil Stalin je bila v tem, da je nedovoljeno razširil ta sistem (in ga celo poslabšal, kajti Lenin je v prvih časih vedno zahteval spoštovanje revolucionarne zakonitosti, tudi če so bile me.jc te zakonitosti pod silo razmer zelo omejene) na poznejše situacije, ko ni bil več potreben in je postajal torej samo podlaga osebne oblasti. Napaka njegovih sodelavcev je bila v tem, da niso pravočasno tega uvideli in so ga pustili delati, dokler ni bilo več mogoče napake po-
pravili brez škode za vse.
5.	Smatrate, da se je Stalinova osebna diktatura pojavila proti in izven ruskih zgodovinskih in političnih tradicij ali pa predstavlju razvoj teh tradicij?
6.	Stalinova osebna diktatura se je, da bi se uveljavila in vzdržala, posluževala vrste prisilnih ukrepov, ki se na Zahodu, od francoske revolucije dalje, imenujejo «te. ror». Smatrate, da je bil ta «teror» potreben?
—r Na ti dve vprašanji bom odgovoril skupno, kajti brez ozira na njuno konkretno formulacijo, ki bi omejila iskanje na posebne teme, dajeta možnost, če se prezre ta omejitev, lotiti se vprašanja, ki se logično postavlja v tem primeru in sicer, kako so mogle biti izvršene v sovjetski družbi napake, ki jih je razkril XX. kon-gres in kako se je s tem moglo ustvariti in trajati zelo dolgo dobo stanje, v katerem sta bila demokratično življenje in socia, (istična zakonitost resno in na široko kršena. Temu se pridru-
.prašanje soodgovornosti » l!Ilnu'a
napake vse vodilne pol' 1^)cni 05 skupine, vključno v tov» <‘8a- ‘ ki so imeli danes pobudi n’,.zan<j razkritje in popravo zla, V,*. ®a bilo prej storjeno, kot ¥pfVj^,e-nje posledic tega zla.
“yjetski Sa bol
vorflfh
V zvezi s to soodgovonA stikih sta bili postavljeni dve re'® priloš Ena je najbolj očividna itd priliki ) jo postavili mi sami v d'"jim ve sijah. ki so se vršile v naš'! "a ta liji. Formuliral jo je tudi sj le ris Courtade v vrsti člank<Va ko j
sta «Humanité», in sedaj,
bilo
Piti
hoče verjeti kar poročajo |. narji. tudi tovariš Hruščei* 8°yo je odgovoril na neko vprtf^ v.saJ ki mu je bilo postavljeni | 1,1 s nekem sprejemu. Oddel	nost
Stalina, ko ie prišla na dai resnost napak, ki jih je ‘1'liova ve je bila «juridično mogoča) kritik.i da nemogoča v praksi, kajfsleda [,r bi se stvar bila postavil’! brez oz nastal konflikt in ta kol bi verjetno kompromitiraj dočnost revolucije in d * jfc jj proti kateri je bilo napf’ ® orožje z vseh strani sveta.
Zodostuje. da je imel kf11 površni kontakt s sovje* '''
se
da je
i’vnim mnenjem v letih, V°Vorili
z» ll
bil Stalin na čelu države 'fe'sruost je sledil mednarodnemu t^da no žaju tedanjih let, pa je laH l*Ven d
stanju priznati, da je Ugo1'!. vy popolnoma resnična. Daf^^'m pc
voditeljskih aj kospodi
primer, sovjetski krivajo točno določene a' in trenutek Stalinove malC Z|vljenj sli ob pričetku vojne. Tod1!.1 živi je bi v tistih dneh v ZSSR V. *ežko mel in pristal, ne rečem K ,'n kati dalji lev Stalina, marveč 1,1® sčas< omejitev njegove oblasti? v’ P re bi do poloma; če bi se »fr Je tu ali zaslutila takšna stvar. ,l izhaja bi bilo v drugih momentiNj »8c'je tov ite v Hruščeva torej objrj.'. Mord je sicer stanje nujnosti, V in i terem so se znašli tisti, ki V1 Lenir
radi popravili nastali p6'
Upošl
a je obenem ugotovitv, Ì® po
bolj komplicira sliko i» bistvu poslabšuje. Prr
_ popoli
^8 mer
■te
smo priznati glede napak- |V zmim je Stalin delal: ali da j'L .slilreg lika množica vodilnih %• Je poj
vodilnih
dežele in s tem ljudstvo e"a v znalo in to se ne zdi vev i ®a ra ali pa niso bile smatrA ' >Wn, napake s strani te množ'1! a,nge. drov in s tem javnega ®TV9 lcta j ki so ga oni usmerjali ostra, dili. Kot se vidi, izkljlij ,skih obj pojasnilo o nemožnost' ."dervenc membe zaradi prisotnos*} ^"ske , škega, policijskega, teror' ^ »bsoluti ga aparata, ki naj bi k® ^cja mož
ral situacijo s svojimi s( kot
>ih
Isti aparat so sestavljali — dili ljudje, v katerih bi , ^ atevoluc kem trenutku, kot je & ^'kbežno nutek ob Hitlerjevem 1,11| ' če nal tudi prevladal osnovni ' !°rni po če bi se odprla globoka ^ a0r Lei Mnogo bolj pravilno se 1. ' nasloi priznati, da je Stalin, kV , u>. ki jc pakam, ki jih je
privolitev ogromnega d< preok žele in predvsem nje nih kadrov in tudi n je bila posledica tega, ^ *8odilo
in tudi mn®* J^Polnoi
lin ni marveč
zagrešil samo Hj, >r'jo. je napravil tud1 t “d ta
go dobrih stvari, « naprav*!
lo mnogo za ZSSR», «bij
bolj prepričan marksist svojem zaupanju v lj»‘
..J	UHUJ7UUJ u v >J ..
To je priznal sam tova»» ščev v zgoraj omenjeoj
vah, s čimer je poprav- , a razumljivo napako, ki !
po mojem napravljena kongresu, kjer so se te ve zasluge zamolčale. *’ ne objasnjuje vsega. snjuje vsega prav zaradi sti napak, ki se danes vajo. Razlage ni mog<" če ne s pozorno preiska činu, kako se je prisl® sterna, ki ga označujej^ nove napake. Le tako H če razumeti, kako te niso bile samo nekaj ®| marveč so globoko zaj»; nost sovjetskega življe®)


Drugo pojasnilo o t®1 ni bilo mogoče priti potrebne odprave napak; če se ne motim, sam trdeč, da če se ni mogi® vili napak je to zato, lišče voditeljev partij^ žave do Stalinovih bilo enako v vseh dob’ u so torej trenutki, ko • ' y.0 rnort okrog Stalina široka j i^1 °dPm nost drugih in ta s° ] li.,-' Pa se je bila izraz tiste priv® ki so kateri smo zgoraj goV®( t* 'ske
Tu je treba odkrit® vp|;v"' oklevanja priznati, d* T n kongres dal ogromen , postavitvi in rešitvi	4 Je
resnih in novih probi® ( Jo je mokratičnega in socia1’.)1 z„ 11 gibanja, da označuje V : itjjpj ®akt po v razvoju sovjetsk®^ (,Jkr(1	'
ni pa mogoče smatrat»J, *	°
volj ivo stališče, ki je l' |Ll,|u P jeto na kongresu in k' ; ' okr* r,P£ na široko razvija v 9®.' *0	* n
tisku, glede StalinoV'J *jelpPo<1 ter vzrokov in pogoje \ ]%»:	‘,a
jih omogočili. Vzrok	)l|j	Pa
bi bilo «čaščenje oseb^ ‘rgai v čaščenju osebe, ki ', X. (]'|llil odločilne in resne P® lt].Ur)t ,. vos,L ki ji je manjkal; L U^k
“ t,
gl
rnv:,u ri
nosi. ki je težila hlasti in je včasih ra tli nekompetentnost1* f ^
lojalna v odnosih z * /l*ji Vv*8\ 1 ditelji, ki je hlepel» , čini in je imela preti»»	lfcne
Stal 8 nj
DELO
STRAN 8
t	1986
A VPRAŠANJIH. KI JIH JE POSTAVIL
PARTIJE SOVJETSKE ZVEZE
snove za sodbo
jivo. r sebe, je bila do skrajni zl,Umnièava in končno je z nolivem osebne oblasti pri-r to vi 'ega. da se je ločila od aobudf*’ zanemarjala svoje de-zla t Podlegala celo očitni obli-ot 'vi1 >n'ie preganjanja. Sedn-Jjetski voditelji so poznajta bolje od nas (o ne-;ovorf n stikih z njim bom imel ve ra* * priložnost govoriti ob na is priliki ), in mi moramo i v d njim verjeti, ko nam ga v nani na ta način opisujejo.
tudi s* si le mislimo sami pri člank». ko je že bilo tako in »daj. ‘\bilo mogoče pravočasno )čajo zamenjave, o čemer rušče<.'e govorilo, bi bili moravo ra- ‘ v.saj bolj previdni pri i - g« in svečanem poveliče-Oddal , „,n°Sti tega človeka; na i , *o nas privadili. Kes je, 1a.	(; danes kritizirajo, in to
i je 'hovg velika zasluga, toda “goca. kritiki se nekaj njihove-‘-	. r'nda brez dvomu izgubi
stavi H brez ozira na to, dokler a ko" nitiral n d1] napH iveta-
nel k1™ se vrača v misel pred-sovjdj da je Lenin v svojih zad--tih, dvorili in spisih podčrta-zave 'f 'aruost birokratizacije, ki »mil fi2"» novi družbi. Zdi se je laH lzVen dvoma, da so bile ugo!‘j v,‘ napake povezane s Da»'. 6nim povečanjem teže bi-diteljV8kih aparatov v sovjet-le o-, gospodarskem in politi-mal^ z'vljenju, in morda pred-Todk,v življenju partije, in tu iSSBj0. težko reči kateri je bil em K ,’n katera posledica. Ena več 1sčasoma postala izraz isti? y' 'o preveliko breme biro-se . Je tudi pripisati tradisci.1 izhaja iz oblik politične entibjj l*aeije in običajev stare j objr6.; Morda se tega ne more isti, L?!1* in mislim, da obstaja-, ki |i 1 Leninovi namigi v tem Vupoštevati pa moramo, itv, i )e po revoluciji vodilno i io * Popolnoma ali skoro po-Pri"^3 menjalo in nas, konč-pak, ^ zanima toliko oceniti o-da j1 ic jdarega, kolikor dejstvo, ih kti; te pojavil nov tip biro-Itvo 1 ,llnnesa vodstva iz novega i vc0 j 6a razreda v trenutku, atra» *
st omejujejo v bistvu na razkrivanje osebnih napak Stalina, kol izvora vsega, se ostaja v okviru «čaščenja osebnosti». Prej se je vse dobro pripisovalo o dčloveškim pozitivnim lastnostim enega človeka, sedaj se vse zlo pripisuje njegovim isto-tako izrednim in eelo presenetljivim napakam. Tako v e-nem kot v drugem primeru smo izven kriterija presojanja, ki je lasten marksizmu, izgubljajo se resnični problemi, to je vprašanje na kakšen način in zakaj je mogia sovjetska družba priti in je prišla do določenih oblik oddaljitve od demokratičnega življenja in zakonitosti, ki si jih je začrtala, in eelo do degeneracije. Treba bo vso stvar proučiti sledeč raznim etapam razvoja te družbe, in to morajo storiti pred vsemi sovjetski tovariši, ker poznajo stvari bolje od nas, ki bi lahko grešili za-1 radi delnega ali napačnega poznavanja dogodkov.
slednji reševal povsem
noge.
’3 ^ la? *eta P» revoluciji so bt-ab. V..1, °stra. strašna, leta nad-tklj11 .'kili objektivnih težav, tu-losl1 . Oterveneije, vojne in dr--lSti 1 "fke vojne. Takrat je ®fl ,e-. solutno potrebna tako * * i|; 'a Možna centralizacija o-ti fr f | .kot uvedba radikalnih j ali .Mih ukrepov, da se stre h' t|par,‘V|ilueija. V tej dobi se ie , tij,1Z. žno dogajalo kot v n 1,1 tiv' '"e naloga ni izvršena, je -ni 1 (,0rni podvržen nagli sod-
Lenin, kot izhaja iz
H1 Uaslovljenega Džerdžin-Jl0 ki je bilo sedaj objav-lal-iJJo predvideval, da bo po-.PMokret, ko bosta kondicija in tuja intervčn-Polnoma premagani, kar 'n *8°dilo par let pred nje-

11 if |mr'jo. Treba bo videti, S( 'l' ta preokret izvršen ali
tud' Jt bil
ra'»: tai n>, skoraj po zakonu bil i	utrdil del tega, kar
ist i?
stopno prevladovanje oblik birokrat iene organizacije.
Toda zdi se mi, da mora biti bolj važna pozorna proučitev tega, kar je nastalo pozneje, ko je Itila uresničena prva petletka in je bila izvršena kolektivizacija poljedelstva. Tu se prihaja namreč do pravih načelnih vprašanj. Doseženi uspehi so bili nekaj zelo velikega, velikanskega. Ustvarjena je bila velika socialistična industrija, in ustvarjena je bila brez pomoči ali kreditov iz inozemstva, s pomočjo vneme in razvoja notranjih sil nove družbe. Spremenjen je bil, čeprav na manj gotov način, preko občutnih težav, s preveliko naglico in napakami, socialni ustroj na vasi. Uspehi, ki so bili doseženi, so bili nekaj, kar svet še ni videl, kar ;e izven Sovjetske zveze malo kdo verjel, da je mogoče. Bili so hrupna potrditev revolucionarne zmage Oktobra in pravilne politične linije, zagovarjane proti nasprotnikom in sovražnikom vseh vrst. Bili so pa tudi začetek nekaterih napačnih usmeritev, ki so morale imeti pozneje težke in slabe posledice. Pri poveličevanju doseženih uspehov je nadvladala predvsem v tekoči propagandi a tildi pri splošnih iinpostaei-jah tendenca k pretiravanju, k smatranju, da so že rešeni vsi problemi, premagana vsa objektivna protislovja, težave, nasprotja, ki so vendar vedno povezana z izgradnjo socialistične družbe. Ta objektivna protislovja, te težave, ta nasprotja so cesto v teku izgradnje socialistične družbe zelo resna in jih ni mogoče premagati, če se jih odkrito ne prizna, pozivajoč same delavske in delovne množice, da se jih lotijo in rešijo s svojim delom, v svojo ustvarjalno dejavnostjo. V tej dobi pa se je imelo vtis, da voditelji v Sovjetski zvezi, čeprav so dobro poznali stvarnost, je niso pravilno prikazali partiji in ljudstvu, morda iz strahu, da hi
XX. kongresa K.P. S.Z. pozorno sledijo poročilu tovariša Hruščeva
flf'i
oK
koralo biti spremenje-Opravljeno. V tem tre-f)| P®	se je sprožila borba
1Q(|'	so oporekale možnost
,^1'ske izgradnje sociali-H	ni moglo ne imeti ob-
jV >llv na vse sovjetsko živ-Odi ta borba je imela HJ.Jtrave bitke, od katere j0* Svisela usoda oblasti le bilo torej treba do-Vsuko ceno. V tej dobi Stalin pozitivno vlogo 21 » njega so se združile ^hkftVe s^e ParlUe* Sedaj 0^° °paziti, da so se zdru-io r°8 njega na tak način jej njegovim vodstvom iv9r). takšne spremembe v ijj	partije in njenih vo-
lej- 0rganov, takšno novo itj ° aparatov, vodenih od Ul ali se niso mogle jut; eV’ ko so se začele polj » s‘abe stvari ali pa niso r° razuniele, v začetku, uža slabe stvari. Mogoče iji^i trdeč, da so se pri ,^ža^le škodljive omejitve atičnega režima in pe-
na kakšen način zmanjšali veličino doseženih zmag. V neki partijski šoli, kjer so bili študenti, ki smo jih mi poslali, se je razvila ostra debata, trajajoča mesece, proti tistim, ki so poveličevali «žrtve», ki so jih prenesli ruski delavci za uspeh petletke. Pravili so, da se ne sme govoriti o žrtvah, kaj bodo sicer mislili delavci na Zahodu? Toda žrtve so bile, ker so bili življenjski pogoji v letih prve petletke zelo težki a delavski razred se ne ustraši, če se mu objasni da je napor in požrtvovanje potrebno za zgraditev socializma ; nasprotno, to vzpodbuja in dviga razredni duh njegove predstaže. To je le majhna epizoda, toda dokazuje. kot smo rekli, napačno načelno usmeritev, kajti verjeti, da po prvih doseženih velikih uspehih gre izgradnja socializma naprej sama od sebe in ne preko igre protislovij novega tipa, ki jih je treba rešiti v okviru nove družbe, z akcijo množic in
partije, ki jili vodi, to je načelna napaka.
Mislim, da iz tega izhajata dve glavni posledici. Prva je bila zastoj aktivnosti množic v krajih in v organih (partijskih, sindikalnih, tovarniških) kjer hi se bili morali lotiti stvarnih in novih težkoč in kjer so nasprotno z c čeli prevladovati spisi in govori, polni sijajnih izjav, pripravljenih fraz itd., toda v resnici hladnih in neučinkovitih, ker so bili brez kontakta z življenjem, Prava ustvarjalna debata je počasi izginjala in s tern se je sama aktivnost množic zmanjševala in se kretala bolj po direktivi od zgoraj kot po svoji spodbudi. Toda druga posledica je bila še bolj huda, namreč, ko je stvarnost zahtevala svoje pravice in -o prišle na dan težkoče, kot po-slediva neuravnovešenja in protislovij, ki so še vedno bili v stvareh, se je počasi pojavljala in končno prevladala tendenca smatrati, da je vedno in vsemu zlu, zastoju v izvajanju načrta, težavam pri obskrbovanju, pri dotoku prvin, pri razvoju raznih delov industrije ali poljedelstva itd. itd. kriva sabotaža, delo razrednih sovražnikov, kontrarevolucionarnih skupin tajno delujočih, in tako naprej^ Ni, da teh stvari ne bi bilo. Bile so tudi te stvari. Sovjetska zveza je bila obkoljena od sovražnikov, pripravljenih zateči se k vsem sredstvom, da bi ji Škodili in zavirali njen vzpon ; toda napačna smer presojanja objektivne situacije je povzročila izgubo smisla meja, izgubo spoznavanja meje, ki loči dobro od slabega, prijatelja od sovražnika, nesposobnost ali slabost od zavestne sovražnosti in izdajstva, protislovja in težave, ki izhajajo iz stvari od sovražnega dejanja tistega, ki se je zarotil, da le un iči. Stalin je dal psevdoznanstveno formulacijo tej strahotni zmešnjavi s svojo napačno tezo o nujnem povečanju sovražnikov in zaostritvi borbe razredov z napredovanjem socialistične izgradnje. To je dalo značaj trajnosti in je poslabšalo zmešnjavo samo ; to je bil izvor neču-venili kršitev socialistične zakonitosti, ki so bile danes javno razkrite. Toda treba je iskati bolj globoko, da bi razumeli, kako so mogla biti ta stališča sprejeta in postati popularna. Ena od smeri iskanja bo morala biti tista, ki smo jo mi nakazali, če se hoče razumeti vse. Stalin je bil istočasno izraz in avtor določene situacije in bil je to toliko zato. ker se je pokazal kot najbolj izkušen organizator in voditelj aparata birokratskega tipa v trenutku, ko je slednji prevladal nad oblikami demokratičnega življenja, kolikor zato, ker je dal doktrinarno utemeljitev stvari, ki je bila v resnici napačna in na ka. Ieri je potem slonela in celo degenerirala njegova osebna o-blast. Vse to pojasnjuje privolitev, ki je bila okrog njega in ki je trajala do njegove smrti in morda še danes ohranja kakšno učinkovitost.
Ne pozabimo pa, da tudi ko se je utrdila ta njegova oblast, niso manjkali uspehi sovjetske družbe. Bili so uspehi na gospo, darskem področju, na političnem, na kulturnem, vojaškem, na področju mednarodnih od-nošajev. Nihče ne more zanikati, da je bila Sovjetska zveza leta 1953 neprimerno bolj močna, bolj razvita v vse smeri, bolj čvrsta v notranjosti in bolj vplivna pred tujino, kot je bila. na primer v dobi prve petletke. Kako da tolike napake niso preprečile tolikih uspehov? Tudi tu, so sovjetski voditelji, ki morajo dati odgovor razumevajoč, da je to danes eden od problemov, ki zaskrb-Ijajo iskrene pripadnike mednarodnega delavskega gibanja. Do katere točke, do katerega trenutka in v kakšnih mejah so Stalinove napake kompromitirali'1 politično linijo partije, u-stvarile pomožne težkoče in kakšno težo so imele te težkoče in kako se je uspelo, kljub napaka m, n a predovati ?
Na podlagi tega kar poznamo, lahko izrazimo le nekatere splošne trditve, pripravljeni jih popraviti, če bo potrebno. Zdi se nam, da je treba priznati, da je bila linija pri gradnji socializma še nadalje pravilna, čeprav so bile napake, ki se sedaj razkrivajo takšne, da niso mogle ne omejevati uspehov pri njenem izvajanju. Toda to je ena od točk. o katerih bodo | potrebne večje razlage, kajti zoževanje in v nekaterih primerih celo odprava demokratičnega življenja je bistvena stvar za veljavnost neke politične linije. Na vsak način se nam zdi neizpodbitno, da je morala birokratizacija partije, državnih organov, sindikatov in predvsem obrobnih organov, ki so najvažnejši, z:virati, omejevati, utesnjevati ustvarjalno misel partije, aktivnost množic, demokratično delovanje države in konstruktivni polet vse družbe z očitno stvarno škodo. Z druge strani, sami uspehi doseženi v miru, v vojni in po vojni so dokaz presenetljive sposobnosti
Inozemski delegati na XX. kogresu K.P. S.Z,
dela, navdušenja in požrtvovalnega duha ljudskih množic v kakršnem koli položaju, njihovega stalnega odobravanja ciljev, ki jih je partija postavljala vsej deželi in ki so bili z njihovim delom uresničeni. Težko je reči na primer, kateri drugi narod bi mogel kljubovati, se ponovno dvigniti in nato zmagati s Hitlerjem v predmestju Moskve in nato na Volgi, s strašno stisko vojne dobe. Zaključiti je treba torej, da se bistvo socialističnega režima ni izgubilo, ker se ni izgubila nobena od prejšnjih pridobitev in predvsem ne privrženost režimu množic delavcev,
kmetov, intelektualcev, ki sestavljajo sovjetsko družbo. Ta privrženost dokazuje, da je kljub vsemu ta družba ohranjevala svoj osnovni demokratični značaj.
Že nekajkrat smo rekli, da morajo sovjetski tovariši načeti nekatera vprašanja, ki smo jih postavili in nuditi elemente za celoten odgovor. Doslej so razvijali kritike «čaščenju osebnosti« predvsem s popravljanjem napačnih zgodovinskih in političnih ocen o dogodkih in osebah, z uničenjem bajk in legend o eni sami osebi. To je zelo dobro, loda ni vse, kar je treba pričakovati od njih. Kar
je danes najbolj važno je: odgovoriti pravilno, z marksističnim kriterijem, na vprašanje kako so se napake, ki jih danes odkrivajo, prepletle z razvojem socialistične družbe in s tem, če se v samem razvoju te družbe niso pojavili morda v določenem trenutku elementi motnje, napake splošnega značaja, pred katerimi je treba opozoriti vse področje socializma. S tem mislim reči vse, ki gradijo socializem po svoji poti in tiste, ki še iščejo svojo pot.
Brez nadaljnjega se lahko strinjamo, da je osrednji problem ohranitev demokratičnih značilnosti socialistične družbe,
toda kako se povezujejo vprašanja politične in gospodarske demokracije, notranje politike in vodilne funkcije partije z demokratičnim delovanjem države in kako lahko vpliva napaka, nastala na enem teh pod-ročij na ves sistem : to je, kar je treba do dna proučiti in objasniti.
7.	čemu pripisujete dejstvo, da so komunisti vsega sveta verjeli uradni stalinski verziji o procesih in konspiracijah?
— Komunisti vsega sveta so vedno imeli brezmejno zaupa nje v Komunistično partijo Sovjetske zveze in v njene vodite-
lje. Od kod je izviralo to zaupanje je popolnoma jasno. V odločilnih trenutkih zgodovine in v odločilnih vprašanjih delavskega gibanja in mednarodne politike, je bilo stališče sovjetskih komunistov pravilno. Revolucija leta 1917, v kateri so ti vzeli oblast v svoje roke, je vzbudila navdušenje. Dejstva potrjujejo pravilnost politike, ki so jo oni uveljavljali, branili in vodili po revoluciji. Znane so bile nadčloveške ovire, ki so se pred njih postavljale, a kljub teinu so jih premostili. Ves svet je bil proti njim, jih napadal z vsemi sredstvi, jih grajal. Proti njim «o bili združeni vladajoči razredi vseh držav. V strank; h opozicije in celo v delavskem gibanju so bili zelo redki tisti, ki bi izražali vsaj razumevanje, če že ne odobravanje velikanskega dela, ki se je vršilo v Sovjetski zvezi. Danes se vsi strinjajo s tem, razen najbolj zakrknjenih reakcionarjev, priznavajo, da je ustvaritev Sovjetske zveze največji dogodek sodobne zgodovine. Toda samo komunisti ali skoraj samo oni, so bili tisti, ki so korak za korakom sledili temu ustvarjanju, so ga objasnjevuli, branili in branili njegove ustvarjalce. V teh pogojih, je bilo naravno in pravično, da se je ustvaril odnos zaupanja, globoke in popolne solidarnosti delavske avantgarde vsega sveta s tisto Komunistično partijo, ki je v resnici stala na predstraži vsega političnega in socialnega gibanja. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so se skoraj v vseh primerili tisti, ki so pričeli kritizirali v tem ali onem oziru politiku Sovjetske zveze, v kratkem znašli skupno z u-radnimi klevetniki celotnega komunističnega gibanja in so postali odkriti ali zakrinkani a-genti najreakcionarnejših političnih sil. Sleherna komunistična partija je v večji ali manjši meri lahko sama na sebi to preizkusila. Zato se je ustvarilo razen odnosa zaupanja in polne solidarnosti s sovjetskimi komunisti, tudi trdno prepriča-! nje, da je ta solidarnost de-
jansko izpričevalo proletarske, ga gibanja, ki je v resnici revolucionarno. In to je bilo v o-snovi res. Zaradi tega odnosa zaupanja in solidarnosti se nima nihče izmed nas kesati. Prav -to je bilo tisto, kar nam je o-mogočilo, da smo delali in se borili, v pogojih, ki so obstajali v naših deželah, da smo izražali in dajali točno politično in organizacij ko obliko onemu novemu revolucionarnemu poletu, ki se je porodil z oktobrsko revolucijo v delavskem razredu in so ga napredki pri gradnji socialistične družbe Sovjetske zveze hranili, širili in ga delali z dneva v dan bolj samozavestnega.
Oblike, načini, praktične poti teli Uspehov, niso bili, med nami, predmet diskusij, ra»“n do neke mere, v letih realiziranja prvega petletnega načrta in kmetijske kolektivizacije. Y desetih ali petnajstih letih pred tem časom se je debata med luškimi komunisti o poteh razvoja revolucij» . o možnosti socialistične preobrazbe in o oblikah te preobrazbe, prenesla v vse delavsko gibanje in pred-vsem v mednarodno komunistično gibanje, kar je dalo svoj doprinos k zrn: gi nad opozicijskimi skupinami ( trockistov in de. sonarjev). Ne izključujem, da sia borba in soudeležba lahko imeli, v nekaterih trenutkih, v nekaterih državah in v nekaterih pogojih, kakšen negativen odmev v našem gibanju. Mislita na frakcioneške borbe, ki so se tedaj umetno netile, na politično presojanje, ki je kdaj pretirano itd. Kdor more. naj s* ponovno seznani z govorom, ki sem ga imel n. pr. na VI. kongresu Internacionale leta 1928. v katerem bo našel kritiko na-» aš.jočo se na nekatere izmed teh stvari, ali pa naj ponovno prečita, kar je o tem govoril Dimitrov na VII. kongresu. Na splošno pa se je politična vzgoja našega gibanja ustvarjala v teh debatah, ki so se nanašale na najvažnejša vprašanja naše ideologije in naše politike. Po njih se je naše gibanje napotilo k svoji zrelosti.
Politična struktura svetovnega komunističnega
gibanja se je danes spremenila
Kasneje se je o vprašanjih, ki so se poslavljala pred sovjetske tovariše, in ki so se nanašala na gradnjo socialistične družbe, v naših partijah vedno manj govorilo, tudi zaradi tega, ker sovjetski tovariši tega vprašanja niso več postavljali v problematični obliki, kot so to delali prej, pač pa skoraj kot etape napredka, ki je že v teku in čigar potek ni več postavljal novih globokih vprašanj. Prešli smo v moment, v katerem se je komunistično gibanje izven Sovjetske zveze že tako utrdilo, da je lahko šlo ven iz področja navadne agitacije in propagande, da je lahko popravilo mnoge napake, ki jih je zagrešilo pred prihodom Hitlerja na o-blast in je lahko vršilo široko pozitivno politično akcijo v bor. hi proti fašizmu, proti vojni, ki se je pripravljala, v poskusih za rešitev španske republike, za enotnost delavskega in demokratičnega gibanja itd. Ustvarjali so se listi pogoji, ki so nasvetovali pozneje, za časa vojne, razpustitev Komunistične internacionale.
Procesi, na katere sc nanaša vprašanje mislim, se uvrščajo (kasneje bom razložil vrednost te omejitve) v to obdobje, medtem ko se je v Franciji vodila borba za ljudsko fronto in v Španiji borba z orožjem in ko je Sovjetska zveza vodila zelo učinkovito mednarodno politiko za obrambo demokracije in miru. Komunistični voditelji niso imeli nobenega elementa, ki bi jim dovoljeval, da bi dvomili v legalnost presojanja, predvsem zaradi tega, ker so vedeli da voditelji starih skupin opozicije (trockisti in desničarji), ki so bili premagani pred ljudskimi množicami, niso bili nasprotni nadaljevanju borbe s terorističnimi sredstvi in to se je dogajalo tudi izven Sovjetske zveze (v Parizu je bil od trockistov ubit eden naših najboljših članov, Camillo Montanari iz Reggio Emilia. Podobne primere smo imeli tudi drugod).
IJejstvo, da so vsi obtoženci priznavali, je vzbudilo brez dvoma iznenadenje in diskusije tudi med nami, a nič drugega. Navsezadnje pa nam še ni jasno, če so se obtožbe kršitve zakonitosti in uvedba načinov nezakonitih in z moralnega vidika odvratnih preiskav dogajale v vsem obdobju procesov, ali pa so se te dogajale samo v določenem obdobju, ki sega v novejši čas. Obsodba pretiravanj pri posluževanju izrednih zali-rahlih sredstev in sklep, da se to popravi, so se bile že napravile na enem izmed plenarni li zasedanj KP Sovjetske zve-
ze. Grdo je, da se omenjeni sklep ni spoštoval, in da so se v nekaterih primerih stvari še poslabšale in tu je neodpustljiva osebna napaka Stalina.
Ponavljam : za prvotne procese, za katere smo imeli priliko se zanimati, ker kasnejši po večini niso bili javni, sem danes mnenja, da so obstojali oboji elementi :	poizkusi nasprotni-
kov, da bi rovarili proti režimu in teroristična dejanja kakor tudi uvedba nezakonitih in z moralnega vidika obsodbe vrednih načinov zasliševanja. Prva stvar ne zmanjšuje resnosti druge. To je povsem naravno.
8.	Kritika proti čaščenja o-sebnosti je prišla z vrha, brez predhodnega ljudskega posvetovanja oblasti. Ali smatrate to kot dokaz, da stalinizem ni mrtev, kakor to mnogi zatrjujejo?
— Sodba, ki jo dajem in ki sem jo bistveno obrazložil, me navaja k temu, da smatram kot neizbežno, da poravnava in kritika napak, ki jih je zagrešil Sta. lin, izhajata z vrha. Že samo zaradi omejitev demokratičnega življenja v partiji in državi, obsega in posledic teh napak in zaradi odobravanja s katerim je bil Stalin obkrožen, bi se kritika od navzdol sicer lahko izvršila, toda zelo počasi in bi se bila razvila na zmeden način in ne brez nevarnih razbitij. Stvar se utegne, prikazati kot zelo nevšečna, toda izhaja iz vsega tega, kar se je zgodilo prej. Naloga vodstva, ki je bilo prepričano, da je .treba odstraniti kar je slabega in spremeniti kurz, je bila, odpreti pot novemu kurzu z energično kritiko z vrha poleg prvih dejanskih popravkov naj večjih skriv-Ijenj. Prevzgojili za normalno demokratično življenje, po načinu, ki ga je določil Lenin v prvih letih revolucije, prevzgojili. torej, za iniciativo na področju idej in v praksi, v iskanju, v živahni diskusiji do liste stopnje popustljivosti v napakah, ki je potrebna za odkritje resnice v popolni neodvisnosti presojanja in značaja itd, itd., okvir partije nekaj stotiso-če v mož in žena, potom njih vso Partijo in potom Partije celotno državo, kjer so pogoji civilizacije zelo različni v poedi-nib deželah, je naloga zelo težka, ki je ni mogoče rešiti ne v treh letih dela in ne na enem kongresu. Mislim, da je celo pretirano reči, da je vse samo stvar časa, in odvisno od izdelave nove usmeritve in realizacije. Zdi se mi, da ni mogoče izključiti, da se bodo vključile v ta novi kurz sovjetskega življenja važne in nove deb te, ki
bodo točno določile mero izvršenih napak in neobhodno potrebnih popravkov, kar bo privedlo do točne ocenitve principov, politike in prakse, bodisi prvih, kakor tudi drugih. Zdi se mi, torej, da je treba popraviti napake Stalina potom širokega. razvoja s popolnoma drugačnim postopkom od onega, ki ga je zasledoval Stalin v tistem ohdoju svojega življenja, v katerem je zapustil pravilnost norm delovanja partije in države.
Cim bolj se bo to uresničilo, tem večji ho profit. Mi želimo, da bi se napake popravile brez vsakega obotavljanja, s pogumom in da bi od teh popravkov izšel, kot mora iziti, nov zalet naprej za socialistično družbo v vseh smereh, na široki demokratični osnovi, ki bo zdrava in polna novih, bogatih življenjskih sposobnosti.
9.	Ali verjamete, da bo kritika čaščenja osebnosti privedla do spremembe odnosov med ZSSR in ljudskimi demokracijami, med Komunistična partijo Sovjetske zveze in med komunističnimi partijami drugih dežel, in na splošno med ZSSR in mednarodnim delavskim gibanjem?
— - Upam, da ni več nikogar, vsaj v Italiji, ki bi še danes verjel smešnim legendam o komunističnih partij'ah, ki prejemajo iz Moskve, korak za korakom, navodila, smernice, ukaze. C e pa je še kdo, ki to verjame, je za njega zaman pisati, kajti jasno je, da ima pretrdo glavo in je absolutno nesposoben, da bi se tudi sam približal razumevanju problemov današnjega delavskega gibanja. Pišemo, torej, zn druge.
V prvih letih po prvi svetovni vojni, ko se je ustanovila Komunistična internacionala, ni dvoma, da so glavna vprašanja političnega značaja delavskega in kasneje komunističnega gibanja v posameznih deželah, bila na široko predjskutirana v centru, v Moskvi, na kongresih in drugih mednarodnih sestankih, iz katerih so izšla točna navodila. V tem obdobju, lahko rečemo, je obstajalo centralizirano vodstvo komunističnega gibanja, in glavna odgovornost v tem je padala na ruske tovariše, s katerimi so sodelovali tudi tovariši iz drugih dežel. Gibanje je kaj kmalu začelo napredovati samo od sebe, zlasti tam, kjer je imelo dobre voditelje. Leta 192-1 n. pr. je sklep naše Partije, da izstopi iz aven-tinskega zborovanja opozicij in «e vrne v parlament, bil sprejet od nas v polnem nasprotju z
nasvetom, ki so ga dali voditelji Internacionale. V času VIL kongresa (leta 1935), so partije, ki so se med tem utrdile in ki so bile združene in dobro vodene, že čutile, da mednaroden center ne more delati drugega ne«o na splošno presojati o položaju in naloge našega gibanja. Toda odločanje, politično in jiraktično izvrševanje mora biti naloga posameznih partij. To mora biti v celoti zaupano njihovim pobudam in njihovi odgovornosti. Na ta način se je delovalo v Franciji in v Španiji predvsem v času velikih borb v letih 1934 - 1939 ; za časa vojne in še kasneje C.e so komunisti sledili mednarodni politiki Sovjetske zveze, se je to zgodilo zaradi tega, ker so bili prepričani, da je tista politika kila pravilna in taka je v resnici tudi bila.
Informacijski urad, ustanovljen leta 1917, s povsem drugačnimi nalogami, kol pa Internacionala, je v glavnem opravljal dve stvari, prva je bila dobra,
druga pa slaba. Prva stvar je bila pravilno orientiranje vsega delavskega gibanja v odporu in v borbi proti vojnim načrtom imperializma. Druga stvar pa je bila nesrečna intervencija proti jugoslovanskim komunistom. Drugega ni delal kot to, da je izdajal javen bilten, ki je služil le v informacijske namene. Nam Italijanom n. pr. se ni nikoli zgodilo, razen na ustanovnem sestanku Kominforma. da bi razpravljali o naši polili ki na mednarodnih sestankih. Vse pobude, ki smo jih sprejeli po vojni, so bile izključno naše. Tovariši voditelji drugih komunističnih partij teh morda niti vedno v celoti niso razumeli, ker te pobude so narekovale razmere v katerih delamo v Italiji, razmere, ki so povsem svojevrstne. Danes, je tudi Informacijski urad razpuščen zaradi vzrokov, ki so bili na široko obrazloženi.
Napake, ki jih je zagrešil Stalin v vodstvu Komunistične partije Sovjetske zveze so ne-
dvomno dale svoj doprinos, saj so omejevale debate in demokratično življenje v vrhovih lime njene partije, da je prišlo do površnih in celo formalnih odnosov med sovjetskimi komunisti in komunisti drugih dežel in da se je ustvarila med njimi nekakšna oddaljenost, ne da bi pa to zmanjšalo medsebojno zaupanje, ker dejstev, ki se danes odkrivajo, nismo poznali in niti nismo mogli o njih ničesar vedeti. To vsaj v toliko kolikor se nas tiče. V drugih partijah, zlasti 5e v deželah ljudske demokracije. so se nekatere izmed napak Stalina po vojni po. navijale na mehaničen način. ta. ko kot po vsej verjetnosti je obstajal povsem mehaničen namen prenašati in uveljaviti v teh deželah vse izkušnje in vso sovjetsko prakso, brez potrebnega upoštevanja posebnih pogojev, ki v vsaki deželi nalagajo posebne poti razvoja, popravkov, prilagoditev sovjetskih izkušenj.
(Nadaljevanje in konec na 4, strani)
I. S. TURGENJEV
Povesi poročnika Jergunova
Kuzma Vasiljevič je imel v svojem življenju malo opraviti z damami in zato sam ni vedel, s čim naj začne pomenek, a njegova spremljevalka je sama kaj zgovorno začeblja-la in si neprenehoma brisala kar naprej deroče ji solze. Cez nekaj trenutkov je Kuzma Vasiljevič še vedel, da ji je ime Emilija Kar-lovna, da je doma iz Rige, v Nikolajev pa da se je pripeljala na obisk k svoji tetici, ki je tudi iz Rige. da je njen očka prav tako »lužil v vojski, a umrl «zaradi prsi», da je imela tetka kuharico, neko Rusinjo, zelo dobro in poceni, samo brez knjižice, in da jih je prav ta kuharica prav ta dan okradla in izginila kdo ve kam. Treba je bilo oditi na policijo in die Polizei... Tedaj pa so se ji spet prebudili spomini na četrtnega, na prizadejano žalitev... in spet se je glasno razjokala. Kuzma Vasiljevič se je spet trudil, kaj In ji neki povedal tolažilnega... Toda deklica, ki so jo očitno vsi vtisi hitro zajemali in zapuščali, se je mahoma ustavila, stegnila roko proti njemu in mu mirno rekla :
«Vidite, tule je naše stanovanje!»
6.
To stanovanje je bila piškava, nekako v ila udrta hišica s štirimi majčkenimi okenci na ulico. Temno zelenje geranij jih je zagrinjalo od znotraj, za enim izmed njih je brlela «večl:a : roč cr je že zgrnila. Prav od hišice in skoraj vštric z njo se je vlekel brun-
čast plot s komaj opaznimi vratci. Deklica je stopila k njim in, ko je videla, da so zaprta, neučakano potolkla z železnim obročem na zarjaveli ključavnici. Za plotom je bilo slišati težke korake, kakor da nekdo gre nemarno podrsavajoč s shojenimi čevlji, in hripav ženski glas je vprašal nekaj po nemško, česar Kuzma Vasiljevič ni razumel : kot pristen pomorščak ni znal nobenega drugega jezika razen ruskega. Dekle je odgovorila prav tako no nemško : vratca so se majčkeno malo od. pria, da je deklica smuknila noter, in se nemudoma zadrleščila prav pied nosom Kuzmu Vasiljeviču, ki mu je pa vendarle uspelo, da je sredi Somraka poletnega večera opazil o-hrise debele starke v rdeči obleki z medlo svetilko v roki. Kuzma Vasiljevič je otrpel zaradi osuplosti ostal negiben na ulici : toda ob misli, da z njim, vojakom in častnikom, tako nevljudno ravnajo ( Kuzma Vasiljevič je zelo čislal svoj poklic), je začutil naval nejevolje, se ostro zasuknil na levokrog in se obrnil proti domu. Ni napravil še niti deset korakov, ko so se vratca spet odprla in dekle, ki ji je medlem že uspelo, da je nekaj po-šušljala s starko, se je pokazala na cesti in prav glasno zaklicala :
«K m pa greste, gospod častnik? Izvolite »topiti malo k nam ! »
Kuzma Vasiljevič se je malo obotavljal, pa »e ie vendarle vrnil.
(Nadaljevanje sledi)
ALMA VIVODA
28. junija bo poteklo trinajst let odkar je antifašistično gibanje izgubilo zvesto in hrabro borko Almo Vivodo. Neustrašna in požrtvovalna hči proletarskih Milj je bila vedno v prvih vrstah, ko se je vodila trda borba proti fašizmu in nacizmu, bila je za vzgled m spodbudo antifašističnim ženam v njihovi borbi proti fašizmu, za vedrejšo in boljšo bodočnost vsega človeštva. Ob 13.obletnici junaške smrti borke Alme Vivode se tržaški antifašisti in demokratje, Slovenci in Italijani klanjajo njenemu spominu.
Milje
V soboto je bila v prisotnosti župana tov. Paccota otvo-rjena nova avtobusna postaja, ki je zgrajena v ul. Matteotti. Služila 'bo za potnike, ki se poslužujejo avtobusov in filobusa št. 20. V stavbi je čakalnica za potnike, prostor za prodajo časopisov in bar. Razen tega je tudi posebej oddelek za prodajo voznih listkov ACEGAT in ACNA. V gornjem nadstropju pa so u-radi občinskega prevoznega podjetja ACNA.
Gradnja avtobusne postaje je stala približno 33 milijonov kr. Naj omenimo še, da so Miljčani kot tudi prebivalci vasi miljske občine pozdravili z zadovoljstvom to novo realizacijo, ki se je lahko uresničila po zaslugi demokratične občinske uprave.
tieni Tositi
^Nadaljevanje s 3. strani)
Kritike Stalinu, ki so bile izrečene na XX. kongresu, in ki so prišle po večini nepričakovane. so nedvomno prizadele okvir mednarodnega komunističnega gibanja in tudi v manjši meri, njegove množice. Način, kako so se' sovražniki vrgli na. te kritike, za to da bi ib njih naredili orožje za borbo proti nam, je strnil okrog Partije njene člane, Razen tega. je treba reči, da ni bilo med njimi samo presenečenje. Bila je tudi žalost, tu pa tam tudi zmedenost. Nastali so dvomi o pr« teklosti, itd. Te stvari niso bile izogibne, zaradi resnosti dejstev, ki so bila obsojena in načina obsodbe : ker so se sovjetski tovariši omejili pri obsojanju dejstev in so podvzeli pravilno usmeritev, so dosedaj za-nemarpali problem, ki se ni rešen, da bi kljubovali težki nalogi celotne politične sodbe.
Zaradi tega, mislim, da ne more priti do zmanjšanja medsebojnega zaupanja in solidarnosti med različnimi stranmi komunističnega gibanja. Izhaja pa nedvomno ne le potreba, temveč želja po vedno večji avtonomiji pri presojanju, in to bo samo koristilo našemu gibanju. Notranja politična struktura svetovnega komunističnega gibanja je danes spremenjena. To kar je naredila Komunistična partija Sovjetske zveze o-stane, kot sem dejal, prvi velik vzorec gradnje socialistične družbe, do katere je odprla pot globoka in odločilna revolucionarna fraktura. Danes je fronta socialistične gradnje v deželah, kjer so komunisti na vod stvu. tako široka (obsega eno tretjino človeštva), da tudi ta del sovjetski vzorec ne more in ne sme biti obvezen. V vsaki deželi, kjer vladajo komunisti, morejo in morajo vplivati na različen način sivarne in podrejene prilike, tradicije, organi-zaci^fcke oblike gibanja. Na o-stalem svetu so dežele, kjer se hoče preiti k socializmu ne da bi bili komunisti vodilna partija. V nekaterih drugih deželah, je pohod k socializmu cilj, za katerega se koncentrirajo sile, ki izhajajo iz različnih momentov, ki pa pogostoma niso se dosegle ne sporazuma, ne medsebojnega razumevanja.
Kompleks sistema postaja po licentričen in v samem komunističnem gibanju ni mogoče govoriti o enotnem vodstvu, temveč o napredku, ki se izvaja sledeč po poteh, ki so pogostoma zelo različne. Iz kritik Stalinu izhaja splošno vprašanje, skupno za vse gibanje, vprašanje nevarnosti birokratične degeneracije, zadušitve demokratičnega življenja, zmede med revolucionarno, konstruktivno silo in političnega vodstva od življenja, od iniciativ, od kritike od ustvarjalne aktivnosti množic. Mi pozdravljamo dejstvo, da je med komunističnimi partijami, ki so na oblasti pravcato tekmovanje v načinih, kako preprečiti za vselej to nevarnost. Izdelati bomo morali metodo in našo pot zato, da bomo tudi mi zavarovani pred nevarnosti stagnacije in birokratizacije, zato, da bomo znali skupno reševati probleme svobode za delavske množice in socialne pravičnosti in si pridobiti torej prestiž in da nam bodo te množice sledile v vedno večjem številu.
V četrtek je bila v CRDA ponovna stavka kovinarjev
Ravnateljstvo je razbilo pogajanja - Vprašanje akordnih tarif in norm še vedno odprto - Zborovanje stavkajočih pri Sv. Jakobu - Delegacija delavcev iz ladjed. Sv. Roka pri miljskem županu
V četrtek je bila v vseh > bratih CRDA ponovna stavka, ki so jo kovinarji napovedali v znak protesta zaradi razbitja pogajanj -na Uradu za delo. V sporu je namreč še vedno' vprašanje tarif in norm za akordno delo, ki jih ravnateljstvo noče priznati, kot jih predvidevata sporazum podpisan avgusta lanskega leta in delovna pogodba. Po stavki, ki je bila prejšnjo soboto in nedeljo so se v tem tednu začela pogajanja na Uradu za delo. Cim pa sta obe sindikalni organizaciji predložili enotne zahteve, da se končno doseže normalizacija v vseh o-bratih CRDA, je predstavnik ladjedelnic sporočil, da - se sploh ne bo pogajal.
Kot odgovor so se vsi kovinarji odločno izjavili za novo stavko, ki je bila — kot že uvodoma omenjeno — v četrtek. Stavkali so v Trstu in Miljah. Prvotno je bilo sicer določeno, da bo stavka začela
v četrtek opoldne, toda ogorčeni delavci so se izjavili za večjo zaostritev borbe. Zato sta obe sindikalni organizaciji napovedali stavko že zjutraj. Delavci, ki niso bili pravočasno obveščeni o spremembi tire, so seveda prišli na delo kot običajno in tudi takoj zapustili tovarne.
V prvih jutranjih urah je bilo na trgu pri Sv. Jakobu sindikalno zborovanje, na katerem sta govorila predstavnika obeh sindikatov, Paolo Sema in Cosulich. Oba govornika sta seznanila delavce o poteku pogajanj in trmoglavosti ravnateljstva ladjedelnic, ki noče pristati na nobeno izboljšanje delovnih m mezdnih po. gojev, kar je dejansko groba kršitev podpisanih sporazumov.
Delavci zahtevajo in to z vso odločnostjo, da se jim izboljšajo prejemki za akordno delo in z isto odločnostjo zavračajo vsak poskus ravna-
teljstva za zvišanje delovnih norm.
Zgleda, da je ravnateljstvo že pozabilo na odločno stavko varilcev, ki je vendar upognila njegovo trmoglavost. Toda delavci tega niso pozabili in prav takratni uspeh jim služi kot vzpodbuda za nadaljevanje borbe z vso ostrino, dokler ne bo ravnateljstvo pri. stalo na njihove upravičene zahteve.
Ob času ko je bilo v Trstu zborovanje, je šla v Miljah delavska delegacija na občino ter zaprosila župana tov. Paccota naj intervenira za ugodno rešitev perečega problema ladjedelnice Sv. Roka, ki ji preti nevarnost demobilizacije.
Rovte
JUTRI OTVORITEV
tržaškega velesejma
Jutri ob 10. uri bo uradno otvorjen vili, mednarodni tržaški velesejem, ki bo letos odprt do 8. julija. Poleg običajnih zalednih držav in drugih se bo letos udeležila velesejma tudi Romunija.
Med prebivalci Rovt vlada veliko nezadovoljstvo zaradi novega poletnega urnika avtobusa, ki ga je uvedla družba ASTAR, ki ima v upravi magdalenske proge. Z novim urnikom so namreč ukinili nekatere avtobuse, druge pa premaknili na pol ure pozneje, tako da morajo ljudje, posebno tisti, ki se proti večeru vračajo z dela, čakati zelo dolgo predno pridejo domov. Ker ni zaleglo protestiranje pri avtobusnem podjetju, so prebivalci zaselka — skupno 126 družinskih skupnosti — podpisali te dni protestno resolucijo in jo poslali oblastem, da posredujejo in dosežejo ponovno vzpostavitev starega urnika. Upati je, da bo avtobusno pod. jetje, ki se mora poleg za svoje koristi zanimati tudi za zadovoljitev potreb prebivalstva, ker je avtobusna proga javne koristi, uvedlo potrebne spremembe po željah prizadetih potnikov. Posebno bi bilo potrebno ponovno uvesti odhod avtobusa ob 14. uri in ob 17,20.
krat za vselej konec temu postopanju, ki ogroža zdravje prebivalstva.
Za volilni sklad KP
sklad
Za volilni sklad naše partije so bili v tem tednu do-staviljeni osrednji upravi še naslednji zneski:
Sekcija Barkovlje 9.000, sekcija Sv. Ana 5.600, sekcija Sv. Ivan 4.800, sekcija Magdalena 4.000, sekcija Pončana 22.050 in 2 653, sekcija Podlonjer 11.215. celica Arzenala 10.555, sekcija Sv. Vid 720, sekcija Cu-riel: celica železničarjev 4.350, celica lad. tolkačev 3.100, celica prevoznikov 800, cel. Spio, šnih skladišč 500, celica Sbisà 400, I. cel. pristaniščnikov 550, II. cel. prist. 800, III. cel. prist. 1.300, IV. cel. prist. 1.900, V. celica prist. 700, sekcija Sv. Alojz 5.400, sekcija Kolonko-vec 3.100, sekcija Pisoni 1.600, Gropada 1.200 lir.
RESOLUCIJA PREDSEDNIKU REPUBLIKE GRONCHIJU
la mlaiivlt» prosu m
Prejšnji teden so se sestali komunisti Tovarne strojev pri Sv. Andreju in razpravljali o vprašanju ustanovitve integralne proste cone. V zaključku so soglasno sklenili, da pošljejo o tej zadevi resolucijo predsedniku Italijanske republike Gronchiju.
V	resoluciji se uvodoma podčrtuje vedno slabše gospodarsko stanje našega mesta ter v zvezi s tem plebiscitarno težnjo prebivalstva, da bi končno prišlo do ustanovitve integralne proste cone. Kljub temu pa so do danes znane javnosti samo negativne izjave, ki sta jih dala podtajnika Tre-ves in Ferrari Aggradi. Te izjave gotovo tolmačijo mnenje vlade. S svoje strani pa komisija, ki je bila imenovana s strani vlade za preučitev tega vprašanja, do danes še ni dala v javnost svojih zaključkov.
V	resoluciji se nadalje poudarja splošno mnenje da bi bila prosta cona gotovo jamstvo za gospodarsko izboljšanje mesta in ozemlja. Zaradi tega
naprošajo komunisti omenjene tovarne, predsednika Gron-cija naj zastavi ves svoj vpliv za čimprejšnjo rešitev, ki bi bila istočasno rešitev za zmago gospodarskih problemov, kot tudi problemov pomorskih prog in plovbe.
GLASBENA MATICA V TRSTU
Danes, v soboto 23. t. no. ob 21. uri in jutri, v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj»
ZAKLJUČNI NASTOP SOLE
GLASBENE MATICE Razen nastopa posamez. nih gojencev vsebuje spo. red Sattnerjevo kantato «Jeftejeva prisega» za soliste, zbor in orkester.
«Urnik
vlakov
i
PRED ZAKLJUČKOM PROCESA ZARADI UMORA DVEH F1NANCARJEV
Državni tožilec zahteval za dr. Sosiča 30 let zapora
Obramba zahtevala oprostitev s popolno formulo - Tudi ostale priče niso prinesle dokazov o krivdi obtoženca
ODHOD
3.35 A v Benetke (2.	r.) ;
4.10	A vx Videm (1. in 2. r);
1.10	A v Videm (1: in 2. r.); 5.32 A na Opčine (2. r.); 6.00 R v Benetke Milan (1. r.);
6.20	D v Benetke - Rim - Turin - Zuerich (1. in 2; r.) ; 6.30 A v Videm (2. r.); 6.58 A na Opčine <1. in 2. r.); 7.15 Al v Tržič (2. r., samo ob delavnikih); 7.25 A. v Tržič (2. r. s ar mo od 28. 6. do 9. 9.; 8.20 DD v Videm - Trbiž (1. in 2. r.): 8.30 DD v Benetke - Rim - Milan - Pariz (1. in 2. r.); 8.43 D v Videm, Trbiž, Dunaj, Muen-chen (1. in 2. r.); 8.48 D na Opčine - Ljubljano (1. in 2. r); 9.45 A v Videm (1. in 2. r.);
10.10	A v Benetke (1. in 2. rj;
12.20	D v Videm (L in 2. r.); 12,35 A v Videm (2. r.); 13.30 A v Benetke (2. r.); 13.45 A na Opčine (2. r.); 14.05 DD v Benetke - Rim - Calais - Pariz (1. in 2. r.); 14,25 A v Videm O- in 2. r.); 1-5.48 DD na Reko - Ljubljano - Beograd - Istan-D v Benetke - Bari - Milan (1. bul . Atene (1. in 2. r.); 15.55 in 2. r.); 16.15 A v Videm (1. in 2. r.); 46.47 A, v Benetke (1. in 2. r.); 17.38 A v Videm (2. r.); 17.50 A v Ljubljano (1. in 2. r.); 18.33 A v Portogruaro (L m 2. r.); 19.07 D v Videm -Trbiž - Dunaj - Muenchen (1. m 2. r.); 19.27 A v Cervinjan
19-52lA v Videm <2: r.); 20.0o A na Opčine (2. r.); 20.55 DD y Benetke - Milan - Venti-miglio (1. in 2. r.); 21,50 A v Videm (1. in 2. r.); '22.05 DD v Rim (1. in 2. r.); 23.35 D na Rejco - Ljubljano - Zagreb Budimpešo (1. in 2. r.).
Lkt l ' Strane pollet
Za teden E
j . J rokop
------ dm	l* vs;
POST
Sobota, 23. — Deziderij Nedelja, 24. — Janez K-1 Kres
Ponedeljek, 25. — Henri*.
Torek, 26 — Rudolf	h.TT-----
Sreda, 27. — Ema	“NOVLJj
Četrtek, 28. — Irenej	:	'
Petek 29. — Peter in P«|
ZGODOVINSKI DNI
28. 19-14 je Sr D Pr inci-p tisane vu avstrijskega ionasledmka Ferdinai 28. 1919 je bil sklenjen vi mir.	,
28. 1942 je padla antifaj borka Arnia Vivoda • Barbare.
W1 je že ih volil aič ne ega svet '"je poki ■°gled pi *»0 in
TRST A
SOBOTA: 14.45 Ritmi 4.-k est er Svv-mging Broli, Ju je 15.05 Musorgski: s samospt1 Vzroke sopran in ork - 16. SobotCTsti
la - 16.15 Domaci odmevi 6 -
J , c«sa ,
Paccniorija - 18. Kontf» uredit
Kavarniški koncert orkesJ ,a
tore Gerija - 19.15 Sestane J. slušalkami -	20.30 Sl< T, ?. s>
oktet.	.. ‘udi za
NEDELJA: 9. Kmetij-sW f?Ju do ja - 12. Oddaja za naju* e|jev, zd Glasba po željah - :skjicanj «Netopir», opere| z običa
dejanjih - 17. Moški zbor V. . • Lne - 18. Koncert tenor1" *etarjei
opera *ov temi ehi pri t
Kodermaca -	20.30 DoNti razg
«Don Pasquale», opera '«tov dejanjih.
PONEDELJEK: 18.30 Z ne police - 18.40 Koncert sta P. Pokornyja - 19.15 R’1"' univerza - 21,15 Dvorake’ I vansk-i plesi - 22. Italijani* turne revi-je - 22.15 Beel-Simfon-ja št. 6.
V Rovtah se tudi ljudje pritožujejo zaradi slabih cest, ki jih kljub neštetim intervencijam občinska uprava še ni u-redila. Le ob zimskem času prihajajo od časa do časa delavci Selad in nekaj površno naredijo s čimer pa samo še bolj pokvarijo ceste, namesto da bi jih temeljito popravili. Odgovorne oblasti bi morale tudi pogledati kaj se godi na Pasjeku. Stari krematorij za sežiganje mrho vin ne deluje več. Zato so pa ogradili neki prostor na katerem čisto površno zakopavajo poginule živali in ker ne kopljejo globoko, se godi, da iz tega kraja strahovito zaudarja. Večkrat privre na dan gnoj s sokrvico in okužuje zrak. Ta smrdljivi gnoj se cedi celo do železniške proge. Mislimo, da stvar ni preveč higienična in je celo nevarna posebno za otroke, ki vedno stikajo okrog. Sploh pa bi morale oblasti poskrbeti, da se ostanki poginulih živali sežigajo ali zakopavajo na pri
kladnejšem kraju, daleč od človeških stanovanj. Higienski
urad bi moral tu nemudoma intervenirati in napraviti en-
^ Sfft&U doma in i/ svetu
v
MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR UISP
V	drugem kolu mladinskega nogometnega turnirja so bile v nedeljo odigrane naslednje tekme
Barriera - Rinascente 2-4, Union - Sv. Vid 1-3, Sv. Ana-Proletaria 2-4, Rojan . Sv. Ivan 6-0.
Po nedeljskih tekmah je lestvica naslednja:
Proletaria 4 točke, Sv. Vid 4, Rojan 3, Rinascente 3, Sv. Ana 0. Barriera 0, Sv. Ivan 0, Union 0.
Jutri bodo odigrane naslednje tekme: Rojan - Barriera, Rinascente - Union, Sv. Vid -Sv. -Ana, Sv. Ivan - Proletaria.
ZAKLJUČEK prvenstva nogometnih diletantov
V	soboto je bila na drsališču škedenjskega športnega krožka veselica na čast četam zmagovalkam v prvenstvenem tekmovanju I. turnirja ljubiteljev nogometa. V imenu nogometne komisije je zbranim športnikom prinesel pozdrav tajnik UISP v Trstu Rončel, ki se je zahvalil vsem četam, katere so se udeležile turnirja ter nato razdelil nagrade zmagovalcem. Pokal si je osvojila škedenjska nogometna enajsterica. Z zmago v tem turnirju si je obenem zagotovila mesto za polfinalne tekme v vsedržavnem merilu za naslov nogometnega prvaka UISP 1956. Enajsterica «Vesne» si je zasluženo priborila drugo mesto in prejela kot nagrado spominsko tablico ter «po-kal discipline». Razen prve nagrade so nogometaši iz Skednja prejeli spominske kolajne.
MEDNARODNE ŠPORTNE VESTI
BEOGRAD — 30. junija in
julija bo v Beogradu med-
narodni lahkoatletski miting. Tekem se bodo udeležili poleg Jugoslovanov .najboljši inozemski atleti. Madžarska bo poslala svoje najboljše kot Iha-rosa, Taborya, Veresa in Akademika. Angleži bodo poslali Hopkinsovo ki je rekorderka v skoku v višino. Mitinga se bodo udeležile tudi CSR, Nemčija, Poljska, Romunija in Grčija.
MOSKVA — Sovjetski lah-koatlet Leonid Silin je prejšnji teden postavil nov svetovni rekord v hoji na 20 km. Dosegel je čas 1.28’45”2 in tem iztrgal rekord Cehu Dole-žalu, ki je bil svojčas dosegel 1.30’26”4.
DUNAJ — V soboto sta i-grali nogometni B reprezentanci Avstrije in Jugoslavije. Tekma je končala z neodločenim rezultatom 2:2. Tekmi je prisostvovalo okrog 25.000 gledalcev.
Isti dan sta se srečali mladi nogometni reprezentanci omenjenih držav. Jugoslovani so izšli iz tekme poraženi. Tekma se je zaključila z zmago Avstrijcev z rezultatom 3:1.
V nedeljo pa sta igrali v Zagrebu A reprezentanci Jugoslavije in Avstrije. Tudi ta tekma se je zaključila z neodločenim rezultatom (1:1).
SALISBURY — Tržaški boksar Tiberio Mitri je doživel zopet nov poraz. V boksarskem dvoboju z južnoafriškim boksarjem srednje kategorije Jimmyjem Ellioto-m je Mitri izgubil po točkah.
LOS A-NIGELES — Ameriški metalec krogle O-TBrien je postavil nov svetovni rekord. Kroglo je vrgel 18,69 m daleč. Prejšnji rekord, tudi njegov, je bil 18,54 m.
PARIZ — V teniškem dvo-
boju v polfinalu Davisovega pokala v evropski coni je Italija docela nepričakovano premagala Francijo za 3:2. Tako se je Italija plasirala v finale, ki ga bo morala igrati s Švedsko. Švedska je namreč izšla zmagovalka v dvoboju z Anglijo z rezultatom 4:1.
BERGEN — Anglež Gordon je postavil nov svetov-ni rekord v teku na b.000 m in sicer s časom 13’36” 8. Na drugo mesto se je plasiral Kuts s časom 1;3’39”6. Prejšnji rekord na 5000 m s časom 13’40”6 je imel Madžar Iharos.
Včeraj se je pred tržaškim porotnim sodiščem zaključil proces proti komercialistu dr Alojzu Sosiču. Ker je bil naš list medtem že v tisku, nam žal ni mogoče poročati o razsodbi porote. Kot znano je bil dr. Sosič obtožen umora dveh financarjev. Dogodek se je pripetil — kot smo že poročali v zadnji številki — 3. maja 1945, to je v burnih dneh borb proti okupatorju in fašistom.
V tem tednu se je pred poroto nadaljevalo zasliševanje obremenilnih in razbremenilnih prič. Sledil je dolg govor državnega tožilca dr. De Franco, naslednja dva dni pa govora odvetnikov Kezicha in Bertone ki sta zagovarjala Sosiča.
Dejstvo je — in mislimo, da bi to moralo biti odločilne važnosti — da tudi v tem tednu niso priče prinesle nobenih trdnih in točnih dokazov o Sosičevi soudeležbi pri umoru dveh financarjev. Državni tožilec se je v svojem govoru sicer zelo opiral na tri priče, sestri Štolfa in nekega Paventa. Toda tudi pričevanje navedenih je bilo prepogostoma v protislovju. Izjave dane pred sodiščem so bile precej drugačne, kot pa izjave, oziroma vsebina policijskih zapisnikov. Vse to pa državnega tožilca ni prav nič motilo, da ne bi zahteval za dr. Sosiča kar 30 let zaporne kazni in denarno globo. Ce bi sodišče pristalo na njegovo zahtevo, bi moral Sosič sedeti v zaporu še 12 let, za razli-ko bi namreč prišle v
poštev razne amnestije.
Ko pišemo članek nam m sicer še znano, kako se bo proces zaključil. Vendar pa je upati, da bo zadoščeno pravici, to je da bo dr. Sosič oproščen, ker vse okoliščine, ki so Prišle zelo podrobno na dan v teku procesa govorijo njemu v dobro. Državni tožilec seveda ni bil tega mnenja. Zanj je šlo, ne za vojno dejanje v času ko so s e v mestu nahajali še prostostrelci in o-gražali življenje .prebivalstva in vojakov, marveč je bil po mnenju tožilca to enostavno umor in roparski napad. Toda priče so povedale drugače. Po-
vedale so, da so 3. maja v mestu je padali streli; stanje torej ni bilo normalno kot je trdil tožilec, ki je hotel celo dokazati, da Trst ni potreboval nobenih osvoboditeljev.
Odvetnika obrambe sta v svojih govorih podrla obtožnico točko za točko in v za ključku zahtevala oprostitev Sosiča s polno formulo, to je da ni zagrešil inkriminiranih dejanj.
Kar se poteka procesa tiče, ne moremo molče mimo nekaterih trenutkov ko se je s strani sodišča začelo dajati neko posebno važnost okoliščini ki nima in ne more imeti nič skupnega s procesom in obtožbo. Začelo se je namreč na dolgo in široko razpravljati o delovanju, ki ga je vršil dr. Sosič kot upravni ravnatelj Splošnih skladišč v dneh po osvoboditvi Trsta. V določenem trenutku je zglodalo, kot bi bil dr. Sosič dejansko na zatožni klopi, ker je bil takrat upravni ravnatelj, imenovan od ^omande mesta Trsta. Tudi policijski organi, ki so vodili preiskavo so dali temu — očividno v pomanjkanju boljših argumentov - precej važnosti
Ustanovitev občinske Delavske zbornice v Nabrežini
V torek 26. t. m. ob 20. uri bo v dvorani P.D. «Igo Gruden» v Nabrežini sindikalno zborovanje delavcev vseh strok, ki spadajo v sindikalnem merilu pod devinsko-na-brežinsko občino. Na sestanku bo ustanovljena nova občinska Delavska zbornica.
Šolska
razstava
Državna nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ul. Montorsino št. 8, III), priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških ročnih izdelkov tekočega šolskega leta. Razstava bo ot-vorjena dne 23. t. m. ob uri in bo odprta do 29. t. vsak dan od 9. do 12.30 in 15. do 19. ure.
II.
m.
od
SOŽALJE — Devinska sekcija KP in krajevna organizacija ZD-2 izražata družini Pieri svoje iskreno sožalje ob tragični izgubi ljubljenega sina Leonarda. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo «Dela».
PRIHODI
0.10 D-D iz Zuericha - Rima • Turina - Benetk; 0.15 D iz Vidma (vozi od 29, 8. do 9.9. samo ob nedeljah in praznikih; 1.05 D iz Vidma; 6.30 D iz Budimpešte - Zagreba - Reke -Opčin (iz Budimpešte ob torkih, četrtkih in sobotah); 6.20 A iz Cervinjana; 7.05 A z Opčin; 7.25 A iz Vidma; 7.32 A iz Portogruara; 7.40 DD iz Turina - Milana; 8.15 A iz Vidma; 5.28 DD iz Rima; 8.32 D iz Vidm-a; 9.24 A iz Vidma; 9.40 D iz Ventimiglie - Turina - Benetk; 9.48 D iz Muenchena Dunaja - Trbiža - Vidma; 11.35 A iz Ljubljane . Opčin; 11.50 bula - Aten - Beograda - Lju-D iz Vidma; 13.30 DD iz Istan-bljane - Reke; 13.57 A iz Ba-Lija - Rima - Milana - Benetk;
15.10	A iz Vidma; 15.24 DD iz Calaisa - Pariza, - Rima Benetk; 1,7.00 A z Opčin; 17.44
iz_Trbiža - Vidma; 18.10 A
iz Tržiča (samo ob delavnikih); 19.0,2 A iz Portogruara;
19.10	R iz Benetk; 19.35 A iz Vidma; 19.42 R iz Milana; 20.02 D iz Ljubljane - Opčin; 21 15 A iz Vidma; 21.26 DD iz -Pari za - Milana - Rima - Benetk; 21.45 A z Opčin; 22.25 D iz za , Vidma; 22.50 iz Benetk Muenchena - Dunaja - T-rbi-
TOREK: 13.30 Glasba P°
-	19.15 Zdravniški vedež Vokalni oktet - 21. Radij5*
-	A, Christie: «Tri siv« m
SREDA:	12 55 Jugosl«
mo-tivi - 18.30 Radijska m»
18.40 Koncert basista J . „
20.30	Vokalni tercet Metu! reg,-.
21.30	Koncert violinista Kj lcnost cina - 2L50 Gershwin: rapsodija - 22. Sodobni ■skl pripovedniki.
ČETRTEK: 19.15 Sola i« ja - 21.' Dramatizirana zg6 » , . . 22.15 De Falla: Noči v ŠP1,’« je vrtovih - 23. Mozart: Mal« nada.
A = osebni vlak, D = brzi vlak, DD = brzi vlak, R — pomotami brzi vlak.
sebni
mesi™*
Zbirka v Zgoniku
Za volilni sklad demokratične občinske liste v občini Zgonik je bila nabrana vsota 24.110 lir. Predstavniki liste se tem potom toplo zahvaljujejo vsem občanom, ki so prispevali za volilni sklad in tudi na ta način potrdili svoje zaupanje listi in njenim kandidatom.
Na šolski razstavi slovenske osnovne šole pri Sv. Barbari
Prejšnji četrtek se je na delu v pristanišču težko ponesrečil 52-letn,i Francesco Cogliolo iz ul Sorvola 14. Pr.i natovarjanju tovornika je padel z višine 1 m in se močno udaril v glavo ter si pretresel možgane.
*** Prejšnji petek je vespist podrl na ul. S. Marco 71-letno Giovanne Mo-ze vd,. Ned oh iz ul. S. Marco 16. Pri padcu se je ženska pobila na desni nogi. Prepeljali so jo v bolnico z nekim taksijem. Po prvo pomoč se je zatekel v bo-lnico tudi vespist, 51-letni Giorgio Ferluga.
*** Isti dan je avto podrl na Viale M ir amare učenko Ornello Soffitto, ki je stekla čez cesto v trenutku ko je privozil mimo. Pri padcu si je dekletce -pretre slo možgane in -poškodovalo po vse-m telesu. V precej resnem- sta, nju so jo prepeljali v boiln-ico s policijskim avtom.
*** V soboto se je ponesrečil v repentabrskem kamnolomu 20-letni Ivan Lazar iz Velikega Re pna. Zlomil si je člen -prstanca desne roke in se bo moral zdraviti v bolnici verjetno dva tedna.
*** Na Istrski cesti se je pripetila v soboto huda prometna nesreča. Avto je z vso silo podrl 24-letno Marijo Fon-tanot por. Triguli iz Milj. Zenska je namreč stekla čez cesto da bi prišla do fi-Iobusa, ni pa videla, da prihaja avto. Ponesr-ečenko ,so prepeljali v bolnico z rešilnim avtom, RK. Zaradi resnih po škod-b, pretresla si je tudi možgane, so si zdravniki pridržali prognozo,
*** Prizivno sodišče je te dni oprostilo zaradi pomanjkanja do kazov 45rletnega Marja Vraniča s Kolonkovca, k-i je bil svojčas obsojen na 10 mesecev in 20 dni zapora zarad-i simulacije
*** V ponedeljek je padel med ropa.
vožnjo z motorja 32- letni Just Marsič od Sv. M. M. Sp. V bolnici so mu zdravniki ugotovili SOk in ga zato pridržali s prognozo okrevanja v. tednu dni.
**■* Žrtev v resnici, bedaste in nepremišljene šale je bil v ponedeljek 16-letni Ivan Pertot iz Nabrežine 38. Med! delom v tečaju INAPLI mu je neki njegov delovni tovariš za šalo vrgel v obraz nekaj kisline, ki mu je poškodovala obe očesi. Mladeniča so prepeljali taikoj v bolnico, kjer je bi-1 prejet na okulističnem oddelku. Ce ne bodo nasto-
pile komplikacije, bo okreval v tednu dni.
*** V bližini Stivar.,a se je pripetila v torek zjutraj strašna prometna nesreča, ki je tokrat terjala mlado življenje. Okrog 6. ure zjutraj se je 16-4etn,i Léonard Pieri iz Medje vasi 3 vozil na kolesu v smeri proti križišču g or iške ceste. Ko je privozil do križišča je opazil avtobus, -ki vozi za Gorico. V zadn-jem terenut-ku je skušal ustaviti, kolo -in pritisnil istočasno na obe zavo ri.'ki sta pa blokirali na mestu kolo tako, -da je nesrečnega mladeniča vrglo čez volan kolesa pod avtobus. Šofer je v hipu zavrl, da bi preprečil nesrečo. Toda bilo je zaman, ker je Pieri padel prav pod zadnje kolo, ki ga je zmečkalo. Seveda j-e bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Na-brežinskemu zdravniku, ki so ga takoj poklicali, je preostalo samo še, da je izstavil mrtvaški list. Na- kraj nesreče je prišla tudi prometna policija da ugotovi odgovornosti.
PETEK: 9. Slovenski b?
13.30	Glasba po željah - -j
šna igra - Goldoni:	«K* j;,
ca», igra v 3 dej., izvajaj”; m po, SNG - 19.15 Radijska uiHv” mestih ,
20.30	Zbor od Sv. Ivan», Upravn„ Umetnost in prireditve v 'k
21.30	Vokalni kvintet L s*el°
*■ Tako
v°lja vol he korii ti so b lolitev. 'Pièno je Til) voc Itadneg 'i 'Premeni tega odi !» niti n •f»ji odb
Privilegi
'»•nacije
>■ Nič hvno
i?- S,C
Je vel; Uejstvo/ v Trstu
1
Sobota,
OPČINE
23. junija:
hali, di volje O , Liti več j > ali b-- of Fanfa
grehov» (7 peccati
di I ir
Barvni film Columbi*' i0 • . Nedelja, 24. junija «Igr t0 izra: -------------------- n3rV ’•
(Casa da giuoco). Universal.
^stio ti
no» (Notturno seiv^1? nasp
Ponedeljek, 25. junija se Torek, 26. junija «Divji nf,- kl Notturno selV1 /b
Film Enic.
cre!rdČk2728j^fjaSe«P^V;- Krič
vv.«., *u. j umij a mer	_
glasba» (Musica pr0 i.:*i vodi Film Enic.	llce, h0£
Petek, 29. junija «Pekel P '‘eteklosti ilo» (Inferno sotto a , . Barvni film Columbia- , ,“ m u
PROSEK „ C’ "e .
Sobota, 23.	junija	ob	20:	1 sl	,t]0’ 1
vam»	(Io confesso).	'	Jo za
Warner	Bros.	banske
Nedelja, 24. junija ob 17: g
novi.	»	kje 1
Sreda, 27. junija ob 20: Ta»e'
morje» "(Mare crudele* «»et^od
Rank.
Petek, 29. junija ob na in plemstvo»
nobiltà). Film Minerv» ‘ndilj
NABREŽINA u štiristra
i, %
Sobota, 23. junija: «Skoda,['!"nilj malopridnež» (Pecca1!’ 'in v_,’. sia una canaglia). T ta. Ie n a Ita.	- js»o p0
Nedelja, 24. junija: se P»" .JV Con Sreda, 27, junija: «Shehef» »>ke Film Universal,
Petek, 29. junija: «Zelena 1 niča» (Sciarpa verde)' Centoli-Atlantis.
nabrezina-postaj
Sobota, 23. junija: «Pro*111
fanr
Smela
17: d Sosti K (M'i*
in- Pot
mušketirjem»" (Fate IJjj
moschettieri) Barvni tanus.
Nedelja 24. junija: se po'*1, Petek, 29. junja: «SlonO’' venje v džungli» (? nella giungla). Film
Ples pri Magdah >
*«» v sredo je -izvršil samomor 54-letnii Carlo Fio-re 'bivajoč z družino v Silosu. Skočil je skozi okno tretjega nadstropja in obležal na dvorišču mrtev. Smrt je ugotovil zdravni-k RK. Vzroki tragičnega koraka n-iso znani; izključiti je finančne težave, ker je bil Fiore nameščen v Silosu kot čuvaj, njegova žena pa kot snažilka.
*** V -prepiru je bil v sredo ranjen 41-letni Mario Regent s Proseka 287. Sporekel se je z znancem Alojzijem Košuto, -ki ga je baje pahnil, da je pa-del na bodečo žico in se poškodoval na nogi. Sprejeli so ga na I. kirurškem oddelku s prognozo okr e vana ja v dveh tetd-ni-h.
*** Od nedelje zvečer pogrešajo ja-drnico «Regolo», ki je takrat odplula iz sesljanskega pristanišča proti Trstu. Na krovu sta bila 29-letni Antonio Novanta in njegova zaročenka 21-letna Silvia Fragiacomo. Ker je bilo v nedeljo zvečer morje precej razburkano, je močan veter verje-j-ebno zanesel jadrnico na odprto mor-je. Vsa iskanja policijskih motornih čolnov, ki so se nadaljevala ves teden, so ostala do trenutka, ko gre naš list v tisk* brezuspešna.
Ob lepem vremenu S6, ko soboto in nedeljo do 23 ure na prijazne!»' (jj1» Parat
Prosvetnega društva pr' daleni, Reška cesta 5 večeri. Svira in poje , ,, kvintet «Harlem». V*6’ I vsa mladina.
^OSKV
»o n,a vel f)|J.lež
ki:
Vimeni
Kh
S>1, Par
<[C°Sla'
Slovensko nano gledališče
za Tržaško ozeifl^ k , Vzbu-
alstva 2e zn tj. s°delo\ ,Jvejša ik " vzbu Vst nov Htuktor-
.‘eio z\
Predstave na prosfefl1 v Bol juncu (Na jami)' Vvtala
»t3di nc - slab. Hj?rada :
V dneh od 14. do 20. junija se je v tržaški občini rodilo 59 o-trok i-n 1 mrtvorojen, umrlo je 45 oseb, porok je bilo 50.
v soboto 23. t.m. ob 21-1 '^sQ 2gn°
N. V. GOGOLJ
Ženitev
v nedeljo 24. t.m. ob 211
Ivan Cankar
Mariin KaČu|!?«
v torek 26. t. m. ob 21
Ferdinand Rogar •’
3 + ena
V petek 29. I. m. ob V,''"-"--
Prosvetnem domu P' Sv. Barbari
N. V. GOGOLJ
Ženitev
Odgovorni uredbi*!. RUDOLF BLAŽIČ Založništvo «DEL-A.L Tiska tip RIVA. Torre»1'
hkl “
Pol i»9 .s»dek * ..lB Pot
X,akciisl O »toč V0>ah
:ìsnje -
da
-g “avzo, ,%‘avnik \ Jetak
M81;Z|Da

. t>ai
H Senei
i,," Tvvi
X>il,
1. at>le Ì,
“ovil
X naa.ra' Vtij,ac‘n
,%^ki
ki “ad