List .9
Politiški oddelek.
Adresa dež. zbora kranjskega.
Dež. zbor je v zadnji seji dne 28. februvarja sprejel naslednjo adreso na cesarja:
Vaše Cesarsko in Kraljevo  Apostoliško
Ve li ča nstvo !
Premilostljivi cesar in vojvod!
Petdeseto leto mineva, odkar Vaše Veličanstvo s krepko roko, največjo požrtvovalnostjo, s plemenitim samo-zatajevanjem in očetovsko ljubeznijo premodro vlada mogočno Svojo državo. Ta slovesni, vse različne narode širne Avstrije osrečujoči dogodek, ki se sedaj v teku zadnjih štirih sto let prvič ponavlja v zgodovini presvitle Habsburške vladarske hiše, prošinja tudi deželni zbor Vojvodine Kranjske z nepopisno radostjo; in z občutki najglobokejše hvaležnosti, podložniške udanosti in najzanesljivejše zvestcbe približuje se vzvišenemu prestolu Vašega Veličanstva, da v tem slovesnem trenutku znova in znova ponavlja v imenu Vojvodine Kranjske starodavno prisego neomahljive zvestobe, koje v šestih stoletjih ta Vojvodina nasproti svoji svitli dinastiji nikdar prelomila ni, pač pa je o nji vedno dajala svedoštvo po brez-brojnih bojiščih, kjer so njeni sinovi prelivali kri za vladarja in  dom!
Deželni zbor udano prosi, da izvoli Vaše Veličanstvo pri slovesni ti priliki sprejeti najiskrenejšo zahvalo za neizmerne cesarske milosti in blagonaklonjenosti, s kojimi je Vaše Veličanstvo v teku slavnega Svojega vladanja ob-sipovalo Vojvodino Kranjsko ter tako vedno ožje spajalo vez neminljive ljubezni mej vzvišenim vladarjem in zvestimi podaniki.
V teku prestavnega vladanja Vašega Veličanstva spremenilo se je mogočni Avstriji lice v vsakem oziru in napredek starodavne države se je razvil v nepričakovani meri, to vse pa v prvi vrsti zategadelj, ker je bila
vsikdar Vašega Veličanstva najplemenitejša težnja, da se po času primernih napravah in potrebnih preosnovah skupna država prenavlja in pomlaja, da se na podlagi prave prostosti in popolne jednakopravnosti vseh narodov povzdigne ta država do svetovne slave in moči ter postane tako nerazrušna stavba v viharjih časa in prostorna hiša za sve rodove različnih narodov, ki so že stoletja združeni pod žezlom preslavnih Očetov Vašega Veličanstva.
Deželni zbor zatorej v slovesnem tem trenutku živo občuti, da je napredka skupne države deležna bila tudi Vojvodina Kran ska, občuti pa tudi, da dolžuje radi tega najglobokejšo zahvalo Vašemu Veličanstvu. Zategadelj izreka iz dna svojega srca najiskrenejšo željo, da vsega-mogočni Bog podaljša dragocene dneve Vašega Veličanstva do najskrajnejše meje človeškega življenja v srečo in blagor tako celokupne države, kakor Vojvodine Kranjske!
Dasi deželni zbor živi v prepričanji, da bi taka slovesna prilika imela vse njegove moči združiti v jednem samem namenu, to je v namenu, dobiti pravi in polno-merni izraz poklonitve nasproti preuzvišeni osebi Vašega Veličanstva, vendar so ga prisilili žalostni dogodki zadnjih dob, da ee predrzne spregovoriti o zadevah, ki dandanes vsakemu zvestemu državljanu tarejo srce ter mu je polnijo s strahom in skrbjo. Deželni zbor obžaluje pred vsem zadnje parlamentarne dogodke, vsled kojih se je preprečilo redno delovanje državnega zbora ter zanetil ob jednem prepir med narodi v toliki meri, kakor ga do sedaj še nismo doživeli.
Deželni zbor izreka najglobokejše svoje prepričanje, da bi se jubilejsko leto Vašega Veličanstva ne moglo lepše slaviti, nego s tem, da se doseže pravična sprava med narodi na podlagi popolne jednakopravnosti. V ta namen naj bi se prej ko mogoče zopet pričelo redno poslovanje državnega zbora, da se zopet prične plodonosno delovanje na legislatoričnem polju, brez kojega v duhu modernega časa vladana država obstajati ne more. Vse to pa tem bolj, ker zahteva neobhodna potreba, da se nagodba z Ogersko prej kot mogočo ustavnim potom do-
82
žene, in sicer tako, da bode ustrezala upravičenim zahtevam tostranske državne polovice in tudi zahtevam celokupne države.
In le s skrbjo ozira se deželni zbor v bodočnost, ako si predoči možnost, da sedanji pretužni parlamentarni položaj morda permanenten postane in da morda vsled tega ta Vojvodina, ki s skupno državo živi in pade, v tej skupni državi nekaj časa ne bi imela tiste krepilne za-slombe, kojo je imela pod srečno vlado Vašega Veličanstva do sedaj. Od leta do leta se množe deželne potrebe, ali že dandanes se deželne finance le s težavo vzdrže v ravnotežji. Deželni zbor pa ima pred sabo še nebroj nerešenih nalog, kojih rešitvi se pri ponižnih deželnih sredstvih le s trepetom približuje. Vravnanje deročih voda, preskrba kraških krajin s prepotrebno pitno vodo, gradenje lokalnih železnic in druga taka podvzetja, s kojimi bi se povzdignilo blagostanje dežele, vse to čaka rešitve deželnega zbora, ki se od leta do leta trudi, da bi z malimi poskusi na tem polju vsaj za prvi hip zadostil veliki potrebi.
K temu pridruži pa se še gospodarsko propadanje kmečkega, obrtnega in delavskega stanu, ki vsi opravičeno pričakujejo pomoči od dežele. Deželni zbor si nikakor ne prikriva, da ga čaka tudi v tem pogledu mnogo plodo-nosnega, ali težavnega dela; isto tako pa bode moral marsikaj ukreniti, da se razcvete trgovina in pred vsem industrija, katera se sedaj v deželi tako občutno pogreša. V ta namen mu je storiti potrebne korake, da se razvijejo tudi prometna sredstva, od osrednje vlade pa pričakuje, da se druga železniška zveza s Tržaškim trgoviščem kmalo in tako gradi, da bode kolikor mogoče naj dalje tekel njen tir po ozemlji te kronovine.
Deželni zbor priznava koristi splošne ljudske izobrazbe in priznava tudi, da se ljudsko šolstvo v Vojvodini lepo razvija in da že prinaša tistih krasnih sadov, koje smo tedaj pričakovali, ko je Vaše Veličanstvo izvolilo podeliti Svoje cesarsko privoljenje sedaj v veljavi stoječemu državnemu ljudskošolskemu zakonu. Vzlic temu pa naše ljudsko šolstvo še ni doseglo svojega najvišjega razvitka, in dežela, ki sedanjih ogromnih žrtev ne obžaluje, imela bode v prihodnje še ogromnejše žrtve s svojim ljudskim šolstvom, kojim se nikakor izogniti ne bode hotela, dobro čuteč, da jim ravno to šolstvo, če ustanavlja versko-nravno odgojo, daje najtrdnejše poroštvo za bodoči prospeh in napredek.
Deželni zbor izreka dalje svoje prepričanje, da je na srednjih šolah, kakor so dandanes v ti Vojvodini urejene, slovenskemu pouku odkazano pretesno polje in da se bo moral ta pouk prav kmalo zdatno razširiti tako, da doseže slovenski jezik na teh učilnicah mesto, koje mu gre z ozirom na njega upljive, koje si je v zadnjih dobah pridobil v javnem življenju.
Istotako si deželni zbor ne prikriva, da ima slovenski narod pravico, napeti vse svoje sile, da dospe do višje prosvete in omike in da ne zaostaja za drugimi narodi  širne  Avstrije,   kakor je zaostajal do sedaj. Temu
narodu, ki je vsikdar kazal dobro voljo, napredovati in kojega sinovi so v tujini dostikrat povspeli se na prestol vede, tako da se na obnebju učenosti kakor svitle zvezde žare še dandanes njihova imena, temu narodu se prej ali pozneje ne bode mogla odreči popolna univerza, katera bi ustrezala vsem potrebam naroda slovenskega, koja bi pa, ustrezaje interesom celokupne države, zbirala pod svojim krilom ukaželjno mladino vseh, Vašemu Veličanstvu zvestih narodov Avstrijskega Juga.
Deželni zbor spolnuje torej le svojo dolžnost, če že v teh dnevih posvečuje svojo skrb bodoči ti višji učilnici in najponižneje pričakuje, da bode v tem svojem naporu dobival potrebno zaslombo tudi pri osrednji vladi Vašega Veličanstva.
V očigled vsem tem pretežavnim nalogam, kojih bi brez pomoči centralnega parlamenta izvesti ne bilo megoče, ponavlja deželni zbor, da goji najislrenejšo željo, da bi se prej kot mogoče zopet vpeljale redne parlamentarne razmere v državnem zboru, ker le tako bi se morda tudi omogočilo, da bi ob petdesetletnici vladanja Vašega Veličanstva vsi avstrijski narodi stopili pred cesarski prestol Vašega Veličanstva ter svojemu najpravičnejšemu vladarju v zahvalo za brezmejno očetovsko ljubezen poklonili najlepši jubilejski dar, to je dar trajne in neraz-rušljive sprave mej vsemi sedaj v prepiru živečimi narodi!
To hrepenenje po trajni in nerazrušljivi spravi pa daje deželnemu zboru pogum, da postane pri ti slovesni priliki tolmač tistih čustev in želja, ki v teh dneh pretresajo celokupni slovenski narod, posebno pa slovenski rod, bivajoč izven Kranjske Vojvodine, ki vsled neugodnih mu političnih razmer vzlic svoji podaniški zvestobi ne more razložiti svojih obilih in upravičenih pritožb pred vzvišenim prestolom Vašega Veličanstva.
Božja previdnost je privedla mali slovenski narod pod mogočno okrilje Habsburškega orla ter ga priklenila z nerazrušnimi vezmi zvestobe in udanosti do presvitle vladarske rodovine, da ni utonil v šumečih valovih političnih in narodnih bojev, temveč se povzdignil do zavesti svojih pravic.
Zlasti pod modrim in blagim vladarstvom Vašega Veličanstva so se raztrgale one spone, katere so ovirale razvoj slovenskega naroda, da se je med Slovenci začelo razširjati in ukoreninjati ono bladodejno čustvo, ki vspod-bada in osrčuje vsak narod k požrtvovalnemu in ustrajnemu delu za višje namene človeštva.
Slovenci pa, ki bivajo izven Kranjske, posebno v Vojvodini Štajerski in Koroški, v mejni grofiji Istri, po-kneženi grofiji Goriški in v mestu Trstu, in ki tvorijo večino slovenskega naroda, še danes niti približno ne uživajo narodne jednakopravnosti v šoli, uradu in javnem življenju, katero jim jamči člen XIX. državnega temeljnega zakona.
Slovenskemu jeziku so zlasti na Koroškem in Primorskem zaprta vrata celo v ljudske šole, tako da se leto za letom v obmejnih slovenskih pokrajinah mladina odtujuje svojim slovenskim roditeljem. Brezozirno izrabljajo
83
narodne večine v izvenkranjskih pokrajinah svojo moč z očitnim namenom, uničiti individualnost slovenskih manjšin.
VzpriČo teh razmer je slovenski narod prišel do prepričanja, kateremu se pridružuje tudi deželni zbor kranjski, da si ne pribori preje svojih narodnih pravic, nego da se povsod, kjer žive Slovenci v manjšini, uredi politična uprava tako, da manjšina ne bode izročena večini na milost in nemilost. Le po ti poti prišlo se bo v jugu države do trajnega in zanesljivega miru.
Vaše Veličanstvo izvoli predstoječe, v največji uda-nosti izgovorjene prošnje deželnega zbora blagohotno sprejeti v Najvišjo Svojo vednost ter jih vzeti pod zaščit vzvišene Svoje vladarske modrosti!
Bog ohrani in osreči Vaše Veličanstvo ! Bog blagoslovi Avstrijo in vojvodmo Kranjsko!