Stav. 245. (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu« f t9||ekt 4« septembra 191? Letnik XUI* lihafa vsak dan, tudi ob nedeljub la prazniki*, ob S zjutraj. Urcdia&vo LUca Sv. F.ančlSka Asiškega St 20, L mMi. — Vtt dopl»i p*1 se Zijajo uredništvu lista. Nefraiikiima ptom at m ' sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Izvrtate!) in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konaofd| H%'« .Edinostv — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge * otref*«im poroštvom v Trstu, ulica Sv. PranćiSka Aalfikega št. Telefon uredništva in uprava kov. 11-57. Narotnina anala; Za celo leto.......K 31-M Z* pol leta......................a IMI ta tri mesec«.....................• 7*fl0 «• nedeljsko I ada J« m edm tate . • • • • * • 9*20 za pol leta ...«......•■••*•« 0 Mi Posamezne itevllke .EdinosU* se prodajajo po S vinarjev, zastareie številke pr- 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v 'irokostt ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasi denar jih zavodov ...............mm po 20 vla. Oglasi v tck't-a »rta do pet vrst . . . .K 20.-^ vsaka nadaijna vrsta......... . , 1- — Mali ogiasi po 4 vinarje beseda, najmznj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema I nser.it ni oddelek .Edinosti". Naročnin* hi reklamacije sc pošiljajo upravi lista. Piačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti- — Plača in toži se v Trstu. Uprava in lnseratni oddelek se nahajata v ulid Sv. Frančiška AsiJkega It JiO. — Pvltnohraniiuični račun R. '41.652. Heipci isviell Rlgo. Imm ermodna poročil«. VEDSKO. BERO LIN, 3. iKor.) Velik glavni stan, 3. septembra 1917. Zapadno b o j i š č e. — Ob deževju in deževnem pišu ie bil topovski boj v tieiu flandrske l'ronte močen, pri drugih armadah, tudi ob Mozi, v Splošnem majhen. Ob cesti Cambrai—Arras se je izjalovil močen angleški sunek. Pri sem Hur-tebise ]e bil dobiček Francozov tekom bojev v jarkih znatno zmanjšan. Vzhodno bojišče. — Froma princa Leopolda Bav.: Po skrbni predpripravi nemške divizije zjutraj i. septembra na obeh straneh Uexkiiila prekoračile Dvino. Prehod pehote je otvoril močen topovski i:i "uoovški ogenj; pehota se je že po Kratkem boju ustalila na severnem breuu reke. Rusi so bili krepko vrženi nazaj, kjerkoli so se upirali. Operacije naših cet v teku in se razvijajo po načrtu. Sovražnik poti učinkom našega prediranja /^mišča svoje postojanke zapadno D vine. Tud? tanik a nase divizije ob bojih z ru-trni zadriiimi od dki napredujejo. Goste Melone vseli vrst streme z največjo na-■ sreo po cestah, vodečih iz Rige, proti se-\ erov zhodni *meri. Goreče vasi in sela kažejo jx»t uriLfrajočega se zspadnega kri!a j2 jimade. Fronta nadvojvode Jožefa: dotirah na severovzh* Ir.em vznezju Gozdftatin Karpatov poživljajoče Nj^io delovanje. Južno daliiie rrotusa e k? izjalovilo več romunskih ponoćnih napadov na D. Cosmi in Gro^esd. ~ Ma-ckcirenova armada: V gorovju ned do-r«ia?r 1 Sušite in Putne so naši poiki s pro-t;sunkom odbili močne rusko-romunske nnpade. Lj^li sBio pri tej priliki mož, ■š ce^ier se »e zmsi:io število ujetnikov na ići.: bojišču n J 2S. avgusta na 20 oficirjev h* 1650 mož, število r'ena oa na 6 tepov, Hrojnic, številne n^nov r*e *n vozove. TafV- nri M^rasesti so napadali Romuni zaman. VlacedonSka rront?.. — Dariss ziutrai so se francoski napadi pri Bratin-<: »!u. severovzhodno itolja. izgubor.osno 1 iz*vli. Srbi so dož:veli Bohrein poli-7 »pet krvav po»-az REROLIN, 3. (Kor.) WHffov urad 00. roča: 3. septembra 19 <7, zvečer. Riga je zavzeta. P* i generali:; Avartirinoisier: H. I .tidtndorf RIGA k avno »ntsio lavinske gubernije, leži na (,ncli bregovih l>v ne. preko katere vodita m I a Ji.sk i in en železniški most. ?1 km pred izlivom i Hine v tfiški zaliv in '»• -tjA PetroRmdoin i i Odeso najvažnejši >r^ko tr^ . sk«» iiiesto širne Rusiie. x i desnem Vrciiu ine^ia se nahajajo stari pecrcTgradsJtna predmestja so središče veli-a 1. Justrijskcga življenja. Riga ima i ote>tantskih, eno anglikansko. 2 ka-t in 14 pravoslavnih cerkev. 2 samo-c -na in 2 s?na£ Rusov, os i a; u k pa tvorijo Li- ■'I!. tisti in druge narodnosti. Od 1. ifoije <:e je naravnost neverjetno razvijala sebno industrija. Okoli t(?varen je v j _ tu in trv.liiiestiili n zastopane so vse industrijske iiati omenili ie zlasti ve-1 ke tovarne za izdelov anje vagonov, elek-troteimično to\arro, štev:'*e kovinske t varne, tovarne za i z 0 eU vanje strojev, š . vilne pivovarne in tobačne tovarne in v j like* mline. Li'Jijski promet ie naraščal <> i leta do !eta. j osebno ker ie imelo me- PODLI S f E K___ ki le tegliš!!. Ivoman. Fruiic--ski >nisai Fvgen Chaveti*. \«> ie-zvedel sedaj nepričakovano, da i> 1 ona, kattr.) je ljubil, obljubljena človeku. Cigar značaja mu ni bilo treba j«roi.ČL- aii dtil-^o. Ja je spoznal nievred-iio?>i ciiit priJaniča v elegantni opremi. Ker je torej ia novica inorala pomen jati zanj uničenje vseh n:egovih sladkih ].-. bavniii sanj, bi bilo misliti, tla napravi v -_st 1 tej nezaslišani ženitvi na iznena-l]-. .^a Maurica naravnost uničujoč v liSiv. Sivar pa ni bila taka. Sii-jiifjak ^e, z veselim glasom in mir-• obraza je \zkiikiiil doktor Gardie: - Ncijiskreneje vam čestitam, gospod Laron! Nevesta ie lopa. in kar gotovo ni nesreča: doto ima veliko. sto redne parniške zveze z vsemi pristanišči v Baltiškem iti Severnem morju z Angiijo in Francijo in s Crnim morjem. Do 1. 1856 je bila Riga trdnjava prvega reda. Mesto se nahaja v ruskih rokah izza dobe Petra Velikega, ko se je po porazu švedskega kralja Karla XII pri Poltavi kljub hrabri obrambi moralo predati ruskemu maršalu Šeremetjevu. Rusi so mesto, posebno pa šo-le, upravo, sodišča in sploh vse zavode popolnoma porušili. NEMŠKA OFENZIVA PRI R1GI. 13EROLIN, 3. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Dočim je bila generalna ofenziva entente v bistvu dosedaj brez pozitivnega uspeha, je posrečeni nemški sunek na vzhodu dokazal, da ista ni dosegla niti drugega ponižnejšega cilja, namreč vezanje nemški I sil in razbremenitev Rusije. Čeprav so Rusi že dalje časa računali z nemško akcijo pri Rigi in se radi tega tudi umaknili za reko Ao, in kljub močnemu zasedenju desnega brega Dvine se je v polnem obsegu posrečila težavna akcija prehoda čez široki veletok. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 3. IKor.) Uradno se razglaša: 3. septembra 1917. , Vzhodno bojišče. — Severoza-oadno FocSani in južoo Ocne s0 Pnsi Ui komuni napadali zopet zaman. Italijansko o o j i š č e. — Na Sv. Gabrijelu so dovedfa včeroi pred jutranjim ^vit'«™ podvzetja naših čet do živahnih bojev, ki so bili ugod.si za nas. PopoMne in zvečer so se na severnem ocbočju gore izjalovili močni italijanski napadi. Tudi vzhod* o Gorice in pri Jamitah so hJ1i sunki so-raži ka brez uspera. Ita?i?anski letalci so obmetali več krajev ob zapadni istrski obali z bombami. Proti Tr-tu pro-JJreioče zračno brodovje je bilo še pr^d prihodom do cilja pregnano od n"š*h pomorskih ietalcev. Balkansko bojišče. — Ob Vo-j"ši so bili sovražni izvidni oddelki odbiti. Načelnik Keiieraluega Štaba. BOLGARSKO. SOFIJA, 2. (Kor.) Generalni štab poroda: Macedonska fronta: Proti Bitolju živahen topovski ogenj. Bauijcj sovražnika e napadel naše postojanke vzhodno vasi Raštani, a je bil s protinapadom vržen in se je moral, ostavivši ujetnike, cb krvavih h'gubah umakniti. Na D0> si j sen j. — Romunska fronta: Ob SeretLi n naši oddelki skupno z Nemci prodrli v - -ig jar';e, prizadejali sovražp;ku tež-\e izgube, u.ieli 3 in O irc?. ple.iili 7 strojnic in drugega vrJnef'^ i URŠKO. CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega sta-ia se poroča: V Perziji so Risi otkiemi 'f. eri vam napredovali v vzhodni sn e-j i.i zasedi i i«'.-; v Garaaa. - Ka ^irraiski renti 1. sept mbra prec_j nir?. .n topovski •-geni. ______ SOVRAŽNA UR vDNA POROCiLA. Italija,irko poročilo. 2. septembra. — Na in tUi Ji liiskih alp m)j včeraj ni bil posebno srdit. So\ ra^ni protinapadi na južnih obrenkih Ba:m je bil sestreljen en sovražen aparat. V dolini Zebru so drzni oddelki naših alpincev splezali na neko višino 3500 n* in zasedli zopet sprednjo postojanko, ki so jo morali ziutraj 27. avgusta opustiti. Ujeli so pri tej priliki vso sovražno posadko. — V Macedoniji so naše čete dne 31. avgusta v kombinirani akciji z drugimi oddelki aliirancev oriient-ske armade >0 kratki topovski pripravi vdrli v poslanko na točki 1050 (koleno ćerne) in privedli s seboi par nemških ujetnikov. Rusko poročilo. 2. septembra. — Zapadna fronta: Po krepki topovski pripravi so Nemci dne 1. septembra pri Uexkiiliu, jugovzhodno Rise, prekoračili most in v razširjevanju svojega uspeha zasedli Kupferhammer. V smeri Vladimirja Voiinjskega je izvršil sovražnik, potem ko je obstreljeval našo postojanko z. zadušljive pline razvijajočimi granata!?«, napad pri Dublimt. Posrečilo se mu je, prodreti južno te vasi v naše *arke. Naš protinapad ga je zopet pregnal. — Romunska fronta: Pri rocsa-ni ie sovražnik v noči 1. t. m. napadel od-seke romunskih postojank severno in severovzhodno tresti. Vsi napadi so bili odi: ti. Napravili smo ujetnike. Pomorski spopr-d ob iutlanski obs»i. BERO LIN, 2. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 1. t. m. zjutraj so naše varnostne patrulje severno Hornsriffa zadele na angleške križarke in torpedovke. Po kratkem boiu se ie sovažnik, ki je bil od enega naših letal obmetan z bombami, umaknil. LONDON, (Kor.) Admiraliteta poroča: Naše lahke pomorske sile so danes ziutraj pred obalo .lutlandske uničile 4 sovražne iskalce min. R1NGKJOEB1NG, 1. (Kor.) Danes, ob 7 zjutraj, se je vršil ob obali pred Bjerre-garuoin ponnfski spopad. Angleško brodovje je pognalo dva nemška iskalca mm na suho, nakar ie nadaljevalo bombardiranje. RfNGKJOEBING. 1. (Kor.) Glasom »Aintavisa« so padale granate angleških pom .rsJvih sil tik ob ringkjobinškem fjordu. Več granat je padlo tudi v Bjerregard. kjer je ena hiša poškodovana, a ni bil nihče ranjen. Izkrcanih je bilo okoli 100 nemških voiakov. Zdi se. da je bilo več mrtvi!?. Boja so se udeležila tudi nemška letala in podvodniki. KOPENHAG!:N. 2. (Kor.) O pomorskem spopadu ob zapadni obali .Tutland-sVe prinašajo tukajšnji listi celo vrsto podrobnosti. Spopad se je vršil ob b zjutraj i^red Bjerregardom. Opaženih je bilo 14—15 angleških ladij, ki so napadle 4 i nemške strazue ladje. Te so se vsled ve-| p*ke sovražne premoči umaknile proti danski obali, kjer so zavozile na suho. Odgovarjale so med tem neprestano na angleški ogenj, ki je končno zažgal dve i i-emški ladji. Okoli 100 nemških pomorščakov ie šlo na suho. Dva nemška mornarja si a baje ubita, drugi ranjeni. Mnogo ' granat je padlo na suho, par tudi v Bjerregard, kjer je bila ena hiša poškodovana. ?3oja" >o se udeleževala tudi nemška Ie-,a!a in podvi>iniki. Zdi se, da je bila ena angleška v ojna ladja močno poškodovana, a se ie zamosia oddaljiti z drugimi la d lami. Ob S zjutraj se je razvil na morju nov ! ho i Došla so namreč nemška oiačcnja. I izven I1usbyja je bilo videti dve -,-rsti liadii. ki ste se obstreljevali. Kolikor je bilo" mogoče spoznati, je bilo na eni strani 8. na drugi 5 ledij. Rezultat je neznan. Ob oi>a!i 'e bilo oi :;ženili mnogo letal in ped-vr^nikov. Ob 10 dopoldne je prispelo o Mnških vojnih ladij, ki so bile spre nlja-nc od povodnih letal, toda an^lesKe torpedovke so se po boju umaknile i-roti severu. Ob 121 i popoldne so nemške vojne ladje zapustile dansko obal. Po nekem drugem poročilu je bilo pri Mouvigu se-j strelieno eno nemško letalo. — O, dota! — je dejal de Lozerii s prezirljivo kretnjo. - — Potemtakem vam torej zadosiu e, da vas ljubi gospica Pavlina Briclie-iova? — I o bi bilo^ nekoliko preveč rečeno. Jaz obožujem gospico Pavlino in ne dvomim. da si sčasoma pridobim njeno ljubezen ___doslej pa me je v idela samo enkrat. Da morem verjeti tej svoji nepričakovani sreči, je moral gospod Brichet izrecno pristati na mojo po gospe de Bra-goron mu sporočeno ženitno ponudbo. Maurice je poslušal te podrobnosti popolnoma ravnodušno, kot da bi mu bila Pavlina, katere bi ga oropala ta ženitev, popolnome tuja. — Da pa že sedaj zapuščam vašo hišo, — je nadaljeval de Lozerii, — pa je posledica prijazne želje gospoda Bri-cheta, da bi do poroke ostal kot njegov gost v palačL Tu ga je Maurice prekinil z glasnim smehom. — Oprostite mi mojo veselost. — je dejal, — toda domislil sem se, kako je življenje res via si h šegavo! Kdo bi se bil kdaj upal prerokovati, da boste vi kedai zet moža, za katerega vas je zapeljala površna podobnost, da ste trdil, da ste ga videl umirajočega za strahovito rano ... rana, kaj ne, je bila tukajle? Zdravnik je pri teh besedah pokazal na vrat. — Ne, tu-le... na istem kraju, kjer je tudi mene zadelo bodalce, — je odgovoril de Lozerii in položil prst na tilnik. Ko je tako natančno označil kraj, de Lozerii, ki se je pripognil, da bi pokazal svoj tilnik, ni mogel opaziti hipnega bleska v zdravnikovih očeh. — Ali mi obrunek ostane za vedno? — }e vprašal d£ Lozerii, ko.se je zopet vzravnal. Vesli Iz Rusije. RAZKRITJE PROTIREVOLUCUSKE ZAROTE. LONDON, 2. (Kor.) Reuter poroča: Glasom pet rog rajski h listov je državno pravdnlštvo v Petrogradu tekom zasedanja moskovske konference razkrilo proti-revolucijsko zaroto, pri kateri je prizadetih mnogo znanih politikov in več oficirjev. PETROGRAD. 2. (Kor.) Poročilo iz mer odaj nega vira pravi o protirevolu-cijski zaroti, da je bila večina o^eh aretirana v Petrogradu. Vlada ne smatra za času primerno, da bi objavila imena aretiranih oseb. Razkrito protirevolucijsko delovanje nima nobenih nevarnih posledic. Previzorična vlnda in generalisslmus. I ETROGRAD, 2. (Kor.) Podpredsednik ministrskega sveta Nekrasov je Jedajate-liem listov glede odnošajev provizorične vlade napraš i reneralissimu izjavil, da ima vlada popolno zaupanje v Korntlova. ki nima popolnoma nič opraviti s tenden-civoznimi političnimi spletkami, v katere ga hočejo zaplesti gotovi krogi. Nesporazumi jenja. # ki so se pojavila med vlado iri gentralissimom, se ne tičejo programatičnih vprašanj ampak discipline in so že poravnana. Del pogojev Kornilova je uicsiiičen. Program generalissinia ne vsebuje vprašanja odprave armadnili komisarjev ali vojaških odborov. Vlaua popol-:. na soglaša si poveljnikom, da je treba ta i a ]. še predno nastopijo nove katastrofe, uvesti resne in energične odredbe, da sc vzpostavi bojr.a zmožnost armade. Via Ja odločno zavrača vesti, ki govore o mogoči nadomestitvi generala Kornilova s kako drugo osebo. Proces Suho;:ilii;ov. PETROGRAD. 2. (Kor.) Priča Miljiikov je opisal vtis, ki ga je dobil pri sestanku z Oučka vom v delovni sob' predsednika dume tekom posvetovanja o velikem vojaškem programu. Ta vtis je bil porazen. Vsi udeležriiki konference so bili soglasno mnenja, d i Subomlinov ne more zagotoviti obrambe Rusije in to kljub februarja 1914 izišleinu članku »Mi smo pripravljeni Čez Jetr> dni, februarja 1915. ko so se p. (Kor.) Proces Braun se e I končal dane - z oprosiitviN* obtoženca vseh točka'i. __________ j (Oa našega posebnega poročevalca). O pcHtienern položaju. 2. sc;)tembra. O novi vladi tucli daiiašnii listi ne /^ttbljaio dosti besed; maio izjemo dela le Netie Er. Pre-se , a večina nima — niti ene vrste. O drugih prilikah so prinašali dunajski veliki dnevniki dan za dnem članke o pro pramu, o najbližjem delu nove vlade, o avdijeacah, o konferencah itd.: zdaj pa — nič, nič, nič! Po dolgem cincare-niu je torej prišlo iz SekJlerjevega truda nekaj, o čemur ni vredno govoriti. 1 udi je zbudilo precej začudenja dejstvo, da so go ovi krogi že prvi dan. ko nova vlada niti še ni bila zaprisežena, ze označili — novega »bodočega moža < grota bilva-Tarouca. \reč nič! In pri dosedanjem kttr-zu nekega čudnega tihotapstva nikdo prav ne sluti, kam naj pravzaprav kažejo vsa ta znamenja/ Ako torej reasumujemo vse pojave zadnjih dni, moramo le zopet potrditi, kar ie bilo v »Edinosti« že ponovno napovedano: Iz prve začasne Seidlerjeve vlade se je izcimila druga njegova začasna vlada, katere usoda se uugne odločiti povsem po že preizkušenem vzorcu Clam-Martinica: pred glasovanjem za proračun. Kakor znano, ima vlada dovoljen začasni .proračun le do konca oktobra. Ker o kakem novem gospodstvu zlovestnega § 11. ni več misliti, mora biti do konca oktobra proračun pod streho, v kar bo časa K maj b t^lnov.**Ali*.državni zbor ima Že pripravljenega mnogo drugega gradiva, ki je tudi jako nujno in izpolni par prvih tednov bodočega zasedanja, in odseki imajo v delu zopet mnogo predlogov, ki bodo med leni časom zreli za zbornico. Čas torej hiti in do konca oktobra ni več tako daleč. —- Ali so imeli' morda že vse to ipred očmi tisti skriti oficijazi?*ki so hiteli že na rojstni dan drugega Seidlerjevega kabineta na solnce s svuiim imeiioiu grofu Silva Tarouca?! Razpor med Poljaki. -Vderuj so imeli poljski —državni in de-žeVii t;klanci v Krakovem burno zborovanje, ki se ie končalo s tem. da je s prote-' stoiri odšel vodja socijalnih demokratov D:tszyjiski z vsemi tovariši; pridružil se ibn je ti» !r še Ivovski poslanec vitez Sli-vvinski. Daiias je zopet polno zborovale vseli in Dašfe-nsiii utemelji svoj vče-rajšiiil nastop. Vko ne bo imel uspeha, se razbije tudi K' !c Polskie. — \zroki so. naslednji: - i- One 16. avgusta 1. 1914. se je ustanovil najvišji komite narodovi — imenovan navadno z začetnicami N. K. N. - ki je imel v glavitcm :Ulogo, da organi/.uje vzdržuj^ poljske H^lfe. — To nalogo je izbornb izvrševal. Na razpolago ima še vstino velike svote deii3»ja. Ko ie prevzel legije državni svet v Varšavi. je sklenil nica£ca jiuiuarja ta N. K. N., da se raziđe. — Ali kmalu sa se začele pojavlja: prikazat, ki so zanioiavale ves položaj in ta N. iC. N. se še' ni razšel. — Nemiri v Varšavi, zapre t je \ !t:h šol, aretacija Pilsudskega. intern e; e legiio-narjev in končno odstop državne:;^ sveta, T^er p( skli iei^'.'e zopet na trorrto proti voiji Poljakov samiti vzroki; ki sinjo poljske politike do skrajnih proiestr:-v. Eden teh bi bil po odstopu državnega sveta tudi — razpust N. N., ker pač pa nima živeti!! Radikalnejše striije so za razpust, njim na čelu je Daszvnski; konservativci so proti razpustu, ker Mfc Ivoje, da bi^totem bili Poijuki doceia razorože-ni. dočim je N. K. N.-vendar nekaka najvišja poljska oblast, ki bi utegnila stvari le koristiti. Včeraj sta bili v tem oziru prečitani d\e resoluciji. Prva predlaga, naj N. K. N. še nadalje deluje, — druga pa protestujc .proti organizaciji poljske vojske in poljske vlade — zunaj Poljske! - Daszvnski je pro-testoval proti tem resolucijam in odšel z vsemi svojimi pristaši, nakar sr> ostali obe resoluciji surejeii. — Danes se ta boj še nadaljuje. Ako ostane pri včerajšnjem sklepu, bo secesija enega dela poslancev iz Kola popolna. — Socijalisti so hoteli doseči to, da bi Kolo Polskie osiait> edino zastopstvo naroda. - katerim mora vlada obravravaii. Ako pa v teh zmedenih časih ostane še N. K. N., ki nima poslanske neodvisnosti, je možno pogajanje vlado tudi še s io — najvišjo narodovo instanco. V tem vidijo nevarnost za poljsko stvar. — Vrhu tega upravlja N. K. N. veliko narodovo imetje, ki bi ute ;?ji!o služiti ciljem, s katerimi velik del naroda ne soglaša. Da take zmede v pol^kcTii taboru vplivajo tudi na naše notran'-* politične odno-šaje. ic umevno samo r»o sel»i. »Hkž Pfcfi i'-2 iunem Naše nesrečno li'. dstvo ( begnuei ) i.ovprašaje dan za dneiii. kajJt z odškt.-d-nino za doma pušeene premičnine, za i'0-rušene dt move, razdejana posestva: za zeiuiiišča, ki jiii — v ne evakuiranih kritih — obdeluje vojaštvo; z begunško pod-|d< ro itd. i Da ;>c ne bo ljudstvo pt. nepotrebnem begalo in udaialo nadam, katerih uresničenje je negotovo, dajemo sledeče pojasnilo. Odškodnina za nepremičnine (poslopja, zemlj sea) in premičnine (pohištvo, obleka, živina, spravljeni , riuciki itd.), ki je »h nje prišlo naše ljudstvo, bi se po člo-* veški pameti morala plačati in sicer v polnem obsegu. Ljudstvo tudi pričakuje tega plačila, ker mu j ravi njegov zdravi razum in pravni čut, Ja imamo v državi vsi državljani en »ke prav.ee in dolžnosti, !a se torlj ( d nib ne srne zahtevati večjin vojnih žrtev, nego od drugih držav Kanov. Ako smo torej Goričani vsled vojne izgubili svoja premoženja, dočim državljani v zaledju mimo žive na svojih domovih in si mnogi delajo denar, bi bilo le pravično, ua dobimo vsaj denarno odškodnino za škodo, ki nam io je prizadela vojna. Vsak, rostv.no rni-sleč človek je tega mneu]a. — Toda pravni čut je eno, zakon ic pa dru-'>;o. Žalibog, do danes nimamo zakona, ki i iii se na njega podlagi mogla zahtevati odškodnina za uničena posestva in izgubljene prernakliine. Zakon o vojnih dajatvah z dne 26. 12. 1912. št. 326 dež. zak. pozna odškodnino le za blago, ki se je moralo dati v ojaštvu, in za poškodbe na nepremičninah (poslopjih, zemljiščih), ki jih je vojaštvo vzelo v rabo v vojaške svrhe. Ta odškodnina Stran II. „tDlNOST- fttevr 2 \'y. V TfSiu, uuw .. .^v«.------ .„i/. sc ima po možnosti plačati takoj; ako pa takojšnje plačilo ni možno, sc mora vojna dajatev pismeno potrditi. Na podlagi tega potrdila se more prijaviti odškodninski zahtevek pri pristojnem županstvu tekom 6. mesecev po končani dolžnosti za vojne dajatve (t. j. po končani vojni). Odškodnina gre na breme skupnili vojnih stroškov, t. i. avstro-ogrske monarhije; z drugimi besedami: Avstrija sama ni dolžna plačati te odškodnine, ampak Ic skupno z Ogrsko. Ali Madjari so v svojem parlamentu izjavili že kmalu po izbruhu vojne, potem, ko so bili Rusi udrli čez Karpate na njihovo zemljo, da oni ne bodo povraćali škode, ki so io imeli Avstrijci vslei vojne na Svojih tleh; lastno škodo pa da bodo sami nosili in jo poravnajo, redanji madjarski nT.istrski predsednik grof Tisza se je na Jirsen in nedvoumen način izrazil v tem smislu v inadjarskem parlamentu. Na podlagi voinodajatvenega zakona iz 1. 1912. nimamo torej ničesar pričakovati za škodo, ki nam je bila prizadeta po k , raznih ali lastnih granatah na poslopjih in zemljiščih. Prositi treba naše državne poslance, da predložijo takoj, ko bo dr-■ žavni zbor zopet zboroval, načrt zakona, j s katerim se ustanovi državna dolžnost polnega odškodovanja za vso škodo, ki jo je kdo trpel vsled vojnih dogodkov na svojem imetju, bodi premičnem, bodi nepremičnem. ____ . Ponekod obdeluje vojaštvo zemljišča in si obdržuie pridelke, da-si je dotični posestnik še na domu. V takih slučajih se je moglo to zgoditi le po poprejšnjem dogovoru s posestnikom, ki se mu plača v de-nariu najeniščina za dotično zemljišče, a ne, kakor mislijo mnogi, v blagu (delu /pridelka). Ako se pa ni nihče vprašal za dovoljenje — kar pa ni verjetno, — imaš pravico zahtevati primerno najemščino v denarju od vojaškega oddelka, ki obdeluje in uživa tvpie zemljišče. So pa tiKJi zemljišča, ki jih je vojaštvo vzelo |K>sestnlkofli 114 pcJlagi voinr.dajat-vfciicga zakona v vojaške namene, n. pr. za taborišča ( Lagerplatze<). V mnogih slučajih pa vojaštvo ni porabilo vsega j dotičnega prostora v strogo vojaške svr-i he, ie marveč dei zemljišča porabilo za s ve? o aprovizacijo, n. pr. za napravo zc-i lenjadnih vrtov. V takih slučajih menijo posestniki dotičnih zemljišč, da bi jim tikala odškodnina, oz. nnjemščina. Vojaštvo ra sioji na stališču, da se, ker je bilo doti :na ze-mišče vzeto kot vojna dajatev, t dškodn i plača i=o vc-inoilajatvenem za-k m po ki/iičani vojni iz skupne avstro-p?rsk*» vojne 1 ;ajne. Da to, z ozirom! r. > ^iiili.š Octske, prmenja plačilo o sv. nikoli, je ij5«ko uvideti. Vsekako naj bi v ta'- ' shičaiih lastniki dotičnih zemljišč 7 ihte vali oJ do Ličnega vojaškega oddelka r kr dnino, oziroma najemščino. ali vsaj :rd:io. da se rekvirirano zemWšče ali isteg l rabi v svrho pridelani* zelenja-\ ali v pod< bne namene. Naznani tak • v. žuj: .stva pristojnemu c. kr. jnemn glavarstvu, da predloži zade-v 'cšiiev kompetentni vojaški oblasti. • -re/Li omeniti, da čim višja je vojaška . " . \ * i bo H poudarja na>elo. da se ne n:r dcVti nepotrebne škode in i . bo razi na disciplino. Ali ^ . • je krivda pri nižjih in v talcih 1 je pač treba pritožiti. . t-.., čakajo zlasti begunei na _ i držaMie podpore. Poslanska ■"j : sklenila, kakor znano, julija i Če^'a zakon, po katerem je vs m potrebnkn beguncem, naj prebi-. , *cj al', o f. kronovtni, dajati držav-ii»» podj -ro. Ci i spojka zbornica tega za-: Oi ;aila, pač pa je naročila c. kr. \ iJ*. i:ai da podporo upravnim potom od i 2 21. julija tek. leta naprej. Vlada je \slcu te-:-a odredila po^is beguncev pri politič '..stih prve instanco in te o- blasti so že :'a delu. Delo je ogromno; za-t ii čuda, če ni še izvršeno in če >c pod-l ra še ne izplačuje. Begunska podpora t g..; va in brez dvoma se izplača v ! -.eni. Ht bi jo vsak begunec, ki ne ; iore iz lastnih dohodkov preživljati sebe 1 11 sv 'ec.. \>:'.k begunec dobi dnevno po 2 K vsakega Čl na družine. Samostojni begunci, i. j. ta' i. ki ne žive v družini s svojci, d t jo. a'.o .-o nesposobni, da bi si kai j ridubili, po 4 K na dan; mož in žena v takih razmerah skupaj s K. Kar dobiva begunec kot invalid, ranjenec, za hrab-r ost ne svetinje, ali, kar dobivajo družine vpoklieancev, ^e v nobenem slučaju ne vsteje v begunsko podporo. Dohodki do 2 K dnevno za vsako o ebo družine se tudi ne vštejejo. Le ako znašajo redni doli >dki več neg > 2 K na dan za o: .ho. se vStc£e v kgn&D podporo polovica svote, ki presega ono, ki mora ostati nevšte-;a. I *aš n. pr- ^ K dnevnih dohodkov in :i šteje družina 3 člane. 3 krat po 2 K je • : :ese'ek je 2 K: od teh se odbije i ! vic;.' t. j. 1 K od zneska 6 K. ki ti gre c _ podpore; dobiš torej 5 K poJ-, -tč ' .r imaš 8 K rednih dohodkov, 1 ii tel sedaj dnevno 13 K dohodkov; r. zun tega boš potegoval nc s krajša:: I:-.: val doslej kot invalid ali za hrabro? .o svetinjo, ali kar dobiva tvoja v:ii/.i"a podpore, če si vpoklican. E-gunci, ki so v državni oskrbi po 1 arakah, ne dobe begunske podpore, gre pa podpora družinam vpoklicancev. -^unci dobe tudi obleko, obutev, slamnike in odeje; tudi za to se je treba zg! siti pri politični oblasti prve s;opn:e ( krajno glavarstvo, mestni magistrat). Naši ljudje si želijo iz barak, ker za nje tam ni življenja, in kar je ostalo še živih, so že ć • volj trpeli. Y barakah se proti rc; vi volji ne sir.c zadrževati nikogar Ako hočeš iz barake, moraš dokaza-da si na?e! drugod stanovanje, da nima dioka c. kr. trgov. nr. j m:-.ir<" va z dre 2^. i. m. Št. 28489/P je nd 1. septembra t. 1. • aprej promet poštnih zavitkov s povzetjem \ Lvov zopet do- volien. Tedensko zdravstveno poročilo. V času ■od 25. avgusta do 1. septembra ie bilo v trž; • i občini zaznamovati 3 slučaje osep-n;c, 2 slučaja škrlatice, 5 slučajev davice, 2 slučaja gri/.e in 44 slučajev legarja. Razen tega je bilo v magdalensko bolnico sprejetih 6 vojaških oseb in sicer štiri z jiegarjLV. in Ive z grižo. — Umrle so ena c^cba za grižo in 17 oseb za iegarjcni. Izjava. Podpisani duhovni pomočniK v Trstu, sem v notici, naslovljeni »V odgovor«, obljavljeni v »Edinosti« iz dne 30. avgusta t. 1. št. 240" na K. Obrniti st. na Sv M. Magdaleno spodnjo 6t. 10U. l'i'^7 llelJlSiano JU&JU deoka Ponudbo m Inse.. od >. Edinosti pud „1*doveo". 1485 filfliS vsake vrste krpuje Jakob Margoa. Via /tfUIllJC t?oi;.tario 21 d-piraii in tešili, učencem go ioinenjene šole in vsem, ki so spremili drago pok- jnico k zadnjemu počitku. TRST, 3. septembra 1917. Žalujoče družine : Vouk; Virant in Puppo I Z3.hv8.l3. °'b žal0"tni !očilvi naše5a ljubljenega soproga oziroma ! Ivana Sancin-KotaS! nam |e mnogoštevilna udeležba pii pogrebu in vsestransko uraženo so al e lajšalo veliko bol, za kar naj bo vsem in vsakemu posamezniku izrečena srčna zahva'a. — Posebno zahvalo izražamo Marijinim hčerkam za ganljivo petje na i domu in v cerkvi. SKEDENJ, 3. septembra 1917. Žalujoče družine Sancin-Kotalj. prikupljlve zunanjosti, absolventinjo trgovske šole. Vešča mora biti popolnoma slovenskega in nemškega jezika, ter popolnoma praktična v trgovskem delu.--Mesečna plača je izvrstna. Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod Uradnica. mm-Mš n Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8^zueč2? naprej ^^ Vstopnina R Z ^^ _ iiiM«! ii ■■■ i i - — : ——EMBB8 UsaKo množino lepega istrsKeia Hupi D. Šarab@n u ljufiljnnl. SKunaj s ponudilo le poslati tudi •uzorec. "ZisfaralCB^O« Phnm v Trstu »e je preselila na Corso fct. 15 v bivšo zlatarnico O. ZercowItz & Figlio. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Ceue zmerne. Cece znierue. ! O^Lisi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, nai se puši-Ijaio na »In^eralni oddelek Edinostih -Liica Sv. Frančiška Asiškega 20. pritl'čie l Via Cassa di REsps^mlo S ; (Lastno pcslepje) ! Kapital in rezerva K 13,209.000.— j [FILIJALKE: Dunaj TeKethofsttassc 7-9. j l Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, .\\etUovi«!, Opatija j Spilt, Ši-enik, Zac^«-. i VLOGE NA KVJ1ŽICE i od dneva vloge do dnevu vzdiga. Rentui da;-ok S j p aČuje banka svojegj. Obrealovanje vlo^ n » 2 i tekočem in žiro računu po dogovoru - Akre !atl i. T ! čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tr2išć.'. I' ------ k jKUPLJE IX PRODAJA: vrodnosLno papirje, ! rente, obligacije, zastava.-, pisma, prijorite'e. ^ i Je!nlce. sričke. valute devi/e. promese itd Paj-* c I PREDUJMU na vrednotne papirje in bingo f ležeče v javnih skia iisčdu SAFE DEPOdITS | PROMESE.--Prod.ja. sr^Čk razredno lute j rje Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti F I kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk i. t. d | | brezplačno. Stavbni kre-lit, renibiurs krediti, p Borzna naročila. — lnka-o. MENJALNICA. — — ESSOMT MENIC, t Telefoni; 1403, 1793 in 2070 | l/redne urei od 9 do 1 popc!dnc. i Brzojavi: JADRANSKA. | vsaki vežar g MC Jj | ©b 97, ji vgllka mMu prilava. ŠOT Vstopnina KI*- i ZOBOZgRAVMiiC Dr. Jo v Trsili, ui. Posta vacchie voga! uiice efeiia Pos^e. Izdiranje sobov braz s-s - s-s Pfor^blpa^ia. UMETNI ZOB SE j Trsž, Vojažki trg SALONE EDISON Paiaga VlanHo J Danes se zadnji dan k ra tra^A'^ja, z slavno f^arl.'O Cafffli J ki se predstavlja te dni z vso sljajnostjo. — Zadnja novost, j Jutri toliko pričakujoča krasna predstava i ssSe^is s^gfe^es«