PoStaina plačana ▼ gotovini.
Spcdiz. in abb. post. II. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: <3orica - Riva Piazzutta IS Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naroftnina': M e s e 6 n a L. 65.—
PoSt, 6ek. r«0. 6t. B-iSia7
Leto II. - Štev. 9
Gorica-Trst, 27. februarja 1948
Izhaja vsak petek
Kalvarija Češkoslovaške
Komunizem hoče zasužnjiti tudi Čehe in Slovake
Najbolj napreden in naj; bolj svobodoljuben narod med Slovani je češki narod. Je to narod Libuše, narod kralja sv. Vaclava, narod Husa in Komenskega, narod Kolaža, Tyrša in IJavlička; Borovskega in narod Masa; ryka. Kakor smo bili Slo; venci skozi tisočletja pred; straža slovanstva na evrop; skem jugu, tako so bili Če; hi predstraža Slovanov v srednji Evropi. Od Suhih Krutov (1278) preko Bele gore, preko Piave in Sibir; skih step vse tja do Hitlerja in njegove Nemčije se je ta narod boril in krvavel za svojo narodno bitnost in svoj narodni obsfoj, za člo; večanske pravice, za sv ob o; do in prostost. Njegove gU gantske borbe proti Nem; cem so tisočletni mejniki boja in odpora ne samo v njegovi zgodovini, ampak tudi v zgodovini vsega slos vanstva. Ta narod ni nikoli klonil v svojih črnih dneh, zlomili ga niso niti Hab; sburžani, niti Nemci in sto; pil je v dvajseto stoletje kot nosilec bakle prosvete in svobode, kakor maloka; teri velikih narodov Evro; pe in sveta. Njegova moč je bila ukoreninjena v globoki prežetosti vseh slojev naroda z neusahljivo voljo in stremljenjem do napredka, prostosti in neodvisnosti. V teh človečanskih vrednotah je bila, je in osta; ne ustvarjajoča sila in moč češkega naroda.'
Križev pot se ponavlja
Češkoslovaški narod je nastopil pot nove Kalvarije. Fašikomunizem se je vrgel nanj pod vodstvom interna; cionalnega tujca Gottwalda, ki mu skuša vsiliti s pomoč; jo azijskega mongola Džu; gasvilija, ki se sedaj ime; nuje Stalin (— to so pač dejstva tovariši — ) azijske metode terorističnega ko; munizma. Nova tragedija češkoslovaškega naroda je kričeč dokaz, ki do skrajnih mej potrjuje bridko resnis co vseh naših svaril pred komunizmom. Toda mnogi naši ljudje še niso verovali; še so upali in pričakovali, da bo v komunizmu vendar Še zrno poštenja in morate, da je v komunizmu vendar še nekaj prostosti in demo; kracije, morda tudi nekaj slovanskega, četudi ni ko; munizem zrastel na slovan; skih tleh in je tuj slovanski miselnosti v svojem bistvu in svojih metodah. Krutost, verolomnost, zahrbtnost, hinavščina in laž, te cvetke ne rastd na slovanskem dre; vesu. Ali zgodilo se je; da je sedaj komunizem odvr; gel krinko, pod katero se je predstavil češkoslovaške; mu narodu in vkljub svoji številni manjšini zasedel v državi vse ključne pošto; janke, kakor notranje mini; strstvo, vojno ministrstvo itd. Tudi v Jugoslaviji se je polastil komunizem s premočjo Osvobodilne fronte, z obljubami, pod pretvezo demokracije in svobode,
vse oblasti in državo zasuž; njil ter moralno in gospo; darsko uničil. Za Jugoslavijo je prišla na vrsto Bolga; rija, potem Poljska in končno Romunija in Ogr; ska. Edina Češkoslovaška je ohranila do sedaj koali; cijsko vlado, v kateri je bi;
lo	poleg štirih komunistič; nih, dvanajst ministrov de; mokratičnih strank, t. j. na; rodno socialistične, social; no demokratske, ljudske in slovaške demokratske stranke.
Boj med demokracijo in diktaturo
Povod sedanji krizi so dali komunisti, ki so za; hrbtno in besedolomno pro; ti sklepom ministrskega sveta odstranili iz policije vse nekomunistične usluž; bence. T o komunističnih metod in značaja vredno dejstvo, ki ga je zagovarjal ministrski predsednik Gott; \vald z drugimi komunisti in ki je tvorilo kričečo kršitev osnovnih državnih zakonov s -strani ene same stranke, ki je predstavljala komaj četrtino ministrskega sveta, je naravno povzročilo od; stop nekomunističnih mini; Sirov. Dogodki se vrste z mrzlično brzino. Komuni; stični notranji minister je prepovedal vsem državi ja; nom odhod v inozemstvo, komunistična policija zase; da in preiskuje sedeže vseh nekomunističnih strank ter zapira najbolj vidne in vplivne nekomunistične o; sebnosti pod pretvezo, da so hotele izvesti državni u; dar — ki ga pa ravno sedaj komunisti sami izvajajo —. Iz radijskih postaj so od; stranili vse nekomuniste in s pomočjo delavskih sindi; katov, ki so v komunistič; nih rokah, pripravljajo ge; neralni štrajk.
Predsednik republike Be; neš je odklonil komunistič; no zahtevo po sestavi samo komunistične vlade z ute; meljitvijo, da češkoslovaški demokratični parlament ar;
ni režim ne dovoljuje, da bi ena sama stranka, ki predstavlja le manjšino; vsi; lila svojo oblast vsej drža; vi. Borba Beneš; Gothvald je na višku. Vse nekomunU stične stranke so izdale proglase na narod s pozivom, da se bore za demo; kracijo in svobodo, ki jo hočejo komunisti streti, ha; kor so jo uničili v ostalih državah vzhodnega bloka. Boj za življenje in smrt med poborniki demokraci; je, svobode in človečanskih pravic ter med pristaši ko; munistične diktature se je pričel. Tudi na Češkoslovaškem obmetavajo komuni; sti odpornike in borce za pravo demokracijo z izda; jalci in hlapci ameriškega kapitalizma. Vse to je njih skrhano orožje, kakor v Ju; goslaviji, Bolgariji, na Polj; skem in pri nas.
Tak je pač komunizem v vsej svoji mizeriji in goloti. Češkoslovaški primer je razgaljen pred vsem sve; tom. Skrajni čas je, da Iju;
i dje, ki imajo v svoji duši še iskro poštenja, razsod; nosti, kritičnega duha in ljubezni do svojega naroda in do prostosti, zakriče ko; munističnim prodancem v obraz: do tu — in ne več naprej.
V Jugoslaviji se vrše bor; be četnikov in križarjev proti Titovi diktaturi; v do; kaz so nešteti sodni proce; si proti borcem za svobodo.
V	Ukrajini so borbe, na Karpatih in na Poljskem. In češki narod, ki se že fu soč let neprestano vojsku; je in bori za prostost in svobodo, naj bi klonil in u; pognil svoj tilnik pod ko; munistično diktaturo? Naše simpatije so na strani juna; škega češkoslovaškega de; mokratičnega naroda, ki se bori od Krkonošev do Ogr; ske nižine in tja do Karpatov za ravno iste moralne vrednote kakor se borimo mi tu ob Adriji: za svobo* do in demokracijo. Pravica niora zmagati nad krivico, resnica nad lažjo!
___ Slava češkim visokošolcem_______________________
žrtvam za svobodo
17. HOvembra^ftJS. so na MM MsoMolce StMfall nemški nacisti — 25. februarja 1948. so Jih streljali ga Sotiivaldovi komunisti.
Fe*’ svet se je stresel od groze, ko so 17. novembra 1939. Hitlerjevi nacistični policaji postrelili sto petnajst čeških viso; košolcev, ki so na praškem vseučilišču izpričali svojo narodno zavest in vero v svobodo češkoslovaškega naroda. Mlada kri, kri junakov, je porosila tla češke zemlje in osvobodila zemljo in narod. Naduti in kruti nemški nacisti so končali na vislicah.
Ves svet jih je obsodil.
V	sredo 25. februarja 1948. so češkoslovaške visokošolce stres tjali pa Gottwaldovi komunisti. Dva tisoč visokošolcev je strum; no korakalo proti palači predsednika Beneša, da mu izpričajo neomajno ljubezen in vero v svobodo ter ga tako opogumijo, da se ne vda grožnjam komunistov. Toda ta junaška mladina, nosi; teljica vere v človečanske pravice, ta mladina, simbol požrtvovaU nosti češkoslovaškega naroda, je še enkrat sprejela v svoje ljube; če srce svinčene krogle, ne več nacistične ampak komunistične. Še enkrat je ta ponosna mladina orosita zemljo češkoslovaške domovine s svojo krvjo in s tem prižgala novo luč, ki bo Če; škoslovaškemu narodu svetila in kazala pot v svobodo. ObČudu; jemo to junaško mladino in verujemo v njene Ideale. Hitler in njegovi nacistični policaji so končali na vislicah, tudi komuni* stični opričniki ne bodo utekli zasluženi kazni.
Poročilo generala Hireya
Te dni je generalni major T. S. Airey, poveljnik brita.nsko*amcri* ških sil ZVIJ, britansko*ameriške* ga področja na STO, čuvar »bla* ginje in varnosti prebivalstva« iz* dal svoje prvo »poročlo«, ki ga je sporočil tudi Varnostnemu svetu Združenih narodov ter vladama Združenih držav in Velike Brita* nije.
Poročilo vsebuje dva in dvajset poglavji in ima namen prikazati dejansko stanje tega ozemlja, ki ima značaj vojaške zasedbe še da; nes, ko so pretekla že kmalu tri leta po nemški in italijanski brez« pogojni kapitulaciji.
Poročilo izzveni tako, kot da bi ga dejansko ne pisal niti Anglež in niti Američan — najmanj pa vojak, •— temveč da je to trud poedinih referentov pri vojaški upravi, ki so 'bili vedno in so še vedno z izjemo šolstva sami Ita* lijani. To seveda zato, da je s tem tembolj zagotovljena enakoprav* nost obeh narodnosti na področju.
Posebno pozornost je vzbudilo
pri demokratičnih Slovencih opreš deljevanje prebivalstva. To nam še bolj potrjuje, da je pro*itali* jansko časopisje in tisti, ki ga pi* šejo, močno vplivalo na generala Aireya, ker ne loči prebivalstva po politični opredelitvi, temveč označuje v glavnem dve skupini prebivalstva: proitalijanski del in slovenske komuniste.
To nam trobijo naši someščani že od prvega početka in to mne* nje si je gospod Airev ustvaril na podlagi natolcevanja naših pro* italijanskih someščanov, ki je, ka» kor vidimo postalo, njegovo mne* nje.
Če bi gospod Airev vedel, kako je prebivalstvo na Svobodnem tr> žaškem ozemlju politično oprede*
ljeno, bi tega ne trdil. Opredeli*j ^ebivals^o ‘zagovan^la je “to tev prebivalstva v prodtalijane m *	^ sest£wni de, zaledjaj k,
v slovenske komuniste je popol* j je neoporečno slovansko> ne trdi> notna zgrešena.	:	da priznava režim, ki je danes v
| Jugoslaviji. Daleč od tega. Pred | in med vojno je dokazalo — in
1. Komunistična partija je samo! prodtalijani dobro vedo, — da je komunistična partija. Ni nobenebilo slovensko prebivalstvo zelo
razliko med Titom in Togliatti* jem, To bi odgovorni ljudje že lahko vedeli. In ker je to tako, je tudi v tržaški komunistični par* tiji vodstvo mešanega jezika. Od* bori raznih vej komunistične par* tije, pa naj so to sindikati ali SIAU imajo večje število Itali* janov kot pa Slovencev. To je znak, da je članstvo po jezikovni opredelitvi bolj italijansko kot pa slovensko. Zato odklanjamo na* migavanje pro*italijanov in z nji* mi vseh tistih, ki tem nasedajo, da so drugi del prebivalstva slo* venski komunisti.
2. Pretežni del slovenskega pre* bivalstva odločno odklanja nami* gavanje, da je na STO slovensko prebivalstvo komunistično. Če isto
Zakaj zavijanje?
ljubosumno na svoje poreklo in da ne mara vsiljenih režimov. Odklanjalo je fašistično diktaturo in je v tej borbi dalo marsikatero življenje svojih najboljših sinov, za kar nam morajo biti hvaležni Američani in Angleži kot zavez* niki, odklanja pa tudi komuni* stično diktaturo, ki ga naše ljud* stvo ne prenese, ker jemlje člo* veku dostojanstvo. Kdo je kriv, da je v Jugoslaviji zavladal ko* munistični režim, je pa le bolje vprašati v Londonu in Washing* tonu. Mi smo sr že popolnoma na jasnem. Politika je pri mnogih žal zadeva, kjer morala ne prebi* va kot samo v primeru koristi.
3. Zgrešena je trditev: »Sloven* sko demokratično in naeionalistič* no gibanje, ki je neodvisno od UAISsa (SIAU) in njegovih sate* litskih organov, je bilo pred krat* kim ustanovljeno. Vendar je šte* vilo članov tega gibanja majhno in jc bilo že izpostavljeno precej odkritim grožnjam maščevanja v slovenskem komunističnem tisku,« Resnica je: »Slovenska demokra* tična zveza«, ki se tako imenuje in nič drugače, ni prav nič nacio* nalistična, ker če bi bila naciona* listična, bi ne postavila v svoj program sodelovanja z vsemi de* mokratičnimi silami na področju, ki ga upravlja general Airey. Te* ga programa mu seveda italijan* ski referenti niso predložili, ker se jim nj izplačalo. Sam se pa tudi ni potrudil, da bi izvedel za resnico. O demokratski miselnosti slovenskega prebivalstva ni treba dvomiti. Če bi ne bilo tako, bi slovensko prebivalstvo ne poznalo italijanskega jezika tudi tam, kjer ga v vsakdanjem občevanju ne potrebuje, tako kot Italijani v Trstu ne poznajo, slovenščine. Te* ga dejstva so se Italijani najbolj bali, ko so zagovarjali enojezič* nost (italijansko, to je naravno zanje), v strahu, da bodo morali po vseh uradih namestiti tudi Slo* vence, ker oni slovenskega- jezika ne poznajo. Kaj je bolj demokra* tično: ali jezikovni monopol ali upoštevanje resničnosti, preko ka* tere niti Tržaški statut ni mogel? Na žalost ne Upošteva sedanja zasedbena oblast tega dejstva in je celo pri vračanju slovenskih priimkov tako skopa. O tem je »Demokracija« že objavila dolg članek.
Slov. demokr. zveza — nositeljica svobode
Kar se pa SDZ tiče, bi pa tudi lahko vedeli tisti, ki bi morali poznati politična gibanja, da je SDZ živela mnogo pred 21. de* cembrom in da je potreba prebi* valstva zahtevala izdajanje lista »Demokracije«; njenega urednika dr. Andreja Uršiča so nam ugra* bili komunisti in niti ne vemo, če je še med živimi. To je zopet do* kaz, da do danes nismo bili samo tarča za grožnje, kot trdi gospod Airev, temveč smo že imeli svoje žrtve. In še eno nepoznanje dejan* skega stanja Zveze je trditev, da je: »število članov tega gibanja majhno«. Ne, gospod general. Šte* vilo članov tega gibanja ni majh* no, toda kar je bolj važno, je ve* liko število prebivalcev, ki stojijo za nami in ki bodo odložili svoj glas v našo volivno skrinjico, ko bo prišel čas. O tem ste lahko prepričani. In pred tem dejstvom trepetajo tudi naši italijanski so* meščani, ker vedo, da je pod va* šim okriljem s komunizmom lahka borba, s slovenskimi deinokratič* nimi silami pa ne bi	bilo tako.
Nič se ni čuditi, če	italijansko
šovinistično časopisje	piše take
članke v svojem dnevnem tisku da celo miroljubna »Demokracija« i ne more mimo. Preveč kvaren je j tisk, ki ni demokratičen, ki ni svo* ; bodoljuben in za katerim se skriva j preveč šovinizma, da ga ne ime* nujemo tako, kot ga označuje ko* munistično časopisje	obeh jezi*
kov.
Od
srede do srede.
19. FEBRUARJA: Predsednik Truman je zahteval od ameriške* ga kongresa odobritev programa za podporo Kitajski v znesku 570 milijonov dolarjev. — Avstrijska socialistična parlamentarna skupi; na je pozvala vlado, naj pri za; vezniškem nadzorstvenem svetu protestira proti sovjetskemu vme; šavanju v kazenske postopke pred avstrijskimi sodišči. — Francoska vlada je sklenila poklicati pod orožje 150 tisoč novincev. Ta ukrep kaže odločno voljo vlade, da z vspmi sredstvi prepreči take dogodke, ki bi lahko privedli do državljanske vojne. — Sovjetska skladatelja Prokofijev in Muradeli sta se po ostrem napadu »Pravde« sama obtožila pogreškov, ki sta jih delala v preteklosti, namesto da bi ustvarjala »sovjetsko demo; kratsko glasbo, prosto vsake ga buržujskega vpliva.« — Ameriški zunanji minister je predložil kom gresu v odobritev proračunsko postavko 36 milijonov dolarjev za obveščevalno službo v inozem; stvu. Glavni del te svote bodo porabili za radijsko službo, ki ima namen pravilno obveščati svet ,o dogodkih. — V Moskvi so podpisali 20 letno pogodbo o pri; jateljstvu, sodelovanju in medse; bojni pomoči med Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Predsednik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da Združene države ne bodo prekrižanih rok gledale, če bi tuji nasilneži skušati oropati Grčijo njene neodvisnosti. — Francoska narodna zbornica je odobrila prvi čien zakona za nad* zorstvo cen. — V Londonu pro> učujejo noti, ki sta ju poslali ar; gentinska in čilska vlada o vpro; šanju suverenosti nad antarb tičnimi pokrajinami. — Belgijska stavka, ki so jo povzročili komu; nisti, je končala. — Predsednik ameriškega sodišča za vojne zlo; Čince, ki vodi razpravo proti ne; katerim nemškim generalom, je izjavil: »Partizanov, ki so jih med vojilo zajeli kot proste strelce, ni mogoče smatrati za sobojevnike in zato tudi ne za redne vojne ujetnike. Nemške generale, ki so ukazali streljati partizane, ne mo; remo imeti za odgovorne vojnih zločinov«. — Sveti oče je sprejel v zasebni avdijenci poveljnika ameriškega brodovja na Atlantiku admirala Connolija. — Pr/ skupi; ni ujetih komunističnih banditov blizu Soluna so našli orožje jugo; slovanskega izvora. — Titova via; da je protestirala zaradi prihoda ameriške križarke »Providence« v tržaško pristanišče. Američani so noto odbili.
20. FEBRUARJA : Sovjeti od; puščajo v Nemčiji vse uradnike, ki se niso hoteli udinjati komu* nistom. — Bolgarski kmetski vo* ditelj Dimitrov, ki ima isto ime kot komunistični bolgarski pred; sednik, je v Washingfonu izjavil, da ima obširne podatke o delo; vanju komunistične pete kolone v Ameriki. — Dejal je, da v Mo; skvi šolajo osebe, ki naj bi prev; zele vodilna mesta v Združenih državah za primer, da bi te padle pod komunistično oblast. — Sov; jeti dovažajo v Avstrijo nove vo> jaške oddelke. — V Londonu so se sestali namestniki zunanjih mi; nistrov; ki naj bi ponovno prettčili vprašanje avstrijske mirovne po; godbe. — češkoslovaški trgovin* ski minister Ripka je izjavil, da češkoslovaška vlada ne bo dovo; lila, da bi komunisti zgradili na razvalinah češkoslovaškega gospo; darstva in na revščini naroda to; talitarni režim. — Nova skupina ameriških častnikov je prispela v Grčijo, da v svojstvu svetovalcev pomaga Grkom v borbi profi ko* munistični drhali. — Sovjeti so
Od srede _____________do	srede___
zagroziti prodajalcem časopisov, da jih bodo strogo kaznovali, če bi prodajali po dunajskih ulicah sovjetskega področja list »Wiener Kurier«, ki ga tiskajo na ameri: škem zasedbenem področju. — iz Vatikana poročajo, da so tam dobili vesti, po katerih naj bi ko; munisti v Albaniji usmrtili dva katoliška škofa in sicer mons. Gjinija in mons. Volaja. Nadško: fa v Draču pa so baje obsodili na 20 let ječe. — Iz Madžarske po* ročajo o zaplembi katoliškega ča: sopisa »Uj Ember«, ker je priobčil govor madžarskega primasa kardinala Mindszentija. — Romunska komunistična vlada je za: plenila vse premoženje bivšega kralja Karola. Isto se je zgodilo številnim romunskim diplomatom, ki se niso hoteli vrniti v zasužnje-. no domovino.
21. FEBRUARJA : Na Češko, slovaškem je položaj izredno re-. sen. Odstopilo je 12 protikomunističnih ministrov in sicer 4 narod; ni socialisti, 4 člani katoliške ljudske stranke in 4 slovaški de: mokrati. Povod za vladno krizo je bilo komunistično zlorabljanje policijske oblasti. — Poveljnik ameriških zasedbenih sil general Clay je med viharno sejo zavez--niškega nadzorstvenega sveta v Berlinu izjavil, da ima podatke o skrivnem sovjetskem oboroževa-. nju sovjetskega zasedbenega dela Nemčije. — Francoski notranji minister Jules Moch pa je podal izijavo o tajnih komunističnih na» Črtih v Franciji. Kominforma je namreč ukazala, naj organizirajo francoski komunisti v kratkem vrsto stavk in nemirov. — A me: riški zunanji minister Marshall je dejal, da je želja Amerike, us tv a, riti močno Kitajsko. Postali bodo Čangkajšku velike količine o--rožja iz ameriških vojnih presež--kov. — Viharno zasedanje v tun škem parlamentu zaradi tega, ker so Bolgari sestrelili dve turški letali, ki sta v megli zašli. — Od> bor gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov je odo: bril resolucijo, ki pravi, da mora» jo vse mirovne pogodbe vsebovat ii jamstva za izvajanje temeljnih človeških pravic. Poljski komunU stični delegat pa je temu sklepu ugovarjal. — V Antarktiki so našli sledove uranove rude, ki jo rabijo pri proizvajanju atomske energije. — V Atenah so ustrelili 20 komunističnih banditov in agh tatorjev. — Angleži so z veseljem pozdravili udeležbo Belgije, Ni: zozemske in Luksemburga pn tri: članski konferenci o Nemčiji. — Francoski državni tajnik Avelin je izjavil, da je Francija naklo» njena federativni ureditvi NemčU ie, da pa se ne bo preveč upirala, morebitni zedinitvi te države. Vsekakor pa Francija želi internat cionalizacijo Porurja. — Češko--slovaSka kriza se nadalje zaostru: je. — Angleški poslanec McMillan je izjavil, da bodo prihodnji me: seci zelo težki za Evropo, ker bo: do komunisti ponovno sprožili svojo ofenzivo v Italiji in Fran? ciji. Vse kaže, da se je ta ofen: živa že pričela in sicer na Češko: slovaškem. — Ameriška vlada je zavrnila sovjetski protest proti bližnji konferenci zahodnih vele* sil o Nemčiji.
22. FEBRUARJA:	Predsednik
živo, ker menijo, da je to ugoden trenutek za oviranje tričlanske konference v Londonu. — Belgij: ski ministrski predsednik in zuna: nji minister, socialist Spaak, je imel v bruseljskem industrijskem predmestju govor, v katerem je ostro napadel komunistično parti: jo in dejal, da bo prišlo do teme: Ijitega obračuna. — Na Dunaju je imel v prisotnosti ameriškega in angleškega zastopnika govor sovjetski poveljnik v Avstriji Kura: sov>, ki je prostaško napadel Ame: riko in Anglijo. Britanski vršilec poslov Chetham je v znak prote: sta vstal in skupno z ameriškim predstavnikom zapustil dvorano. Dogodek je zapustil pri navzočih porazen vtis. — Prvega marca bodo prevzeli Argentinci železni: ce, ki so bile doslej britanska last. — Madžarska vlada je sklenila zapleniti vso lastnino Habsburžan nov v državi. — Ob priliki pro: slave 30 letnice ustanovitve Rde: če armade posveča sovjetski tisk temu dnevu velikansko pozornost. Listi trdijo med drugim, da se ves svet trese pred Rdečo arma: do, ki je do zob oborožena in pripravljena rešiti ve.s- svei izpod tako imenovanega kapitalistične: ga jarma. Temu odkritosrčnemu priznanju, kakšnim namenom je posvečena Rdeča armada, sledijo napadi proti AnglotAmeričanom.
23. FEBRUARJA : Med
Dan:
Islan:
F* O L IT I Č N I OB Z O R N IK:
DE 6ASPERIJEV VOLIVKI GOVOR
Dne 22. t. m. je imel itali* janski ministrski predsed? nik De Gasperi v Tarantu volivni govor, katerega je poslušala velika množica ljudi. V svojem govoru je De Gasperi med drugim de* jal, da Italija ni za Ameriko proti Sovjetski zvezi, niti za Sovjetsko zvezo proti Ame* riki. »Mi smo — je dejal De Gasperi -— za svobodo, za sodelovanje, za mir med vsemi narodi.«
De Gasperi je nato ome« nil, da je italijanska vlada mogla le s pomočjo Združenih držav podpreti gospo* darsko obnovo industrije ter je ostro grajal komuni* stični tisk, ki vara delav? stvo in mu prikriva resnico.
Govoreč o notranjih po* litičnih zadevah, je De Ga« speri dejal: »Naša politika je politika svobode in de-molcracije. Mi ne maramo
Beneš je odbil zahtevo komuni» stov, naj bi odobril sestavo take vlade, kjer bi sodelovali le mark: sisti, brez zastopnikov drugih strank. Beneš tudi ni hotel spre jeti ostavke 12 nekomunističnih ministrov. — Socialni demokrati se še ntso odločili, kaj naj store. — Italijanska policija nadaljuje preiskavo po vsej državi ter išče orožje. Aretirali so veliko število komunistov zaradi posesti težjega otožjn in razstreliva. — V Jeru: zfilemu je bila silovita eksplozija. Poročajo o številnih žrtvah. V mestu je izbruhnila panika, vse? povsod leže trupla in begajo ra= njenci. — V Angliji mnogo kot menttrajo položaj na Češkoslova: Škem Pravijo, da so prejeli inf or: macije, da je Moskva že dalj časa imela v načrtu komunistično ofen:
sko, Švedsko, Norveško in dijo so se pričela pogajanja o g o: spodarskem sodelovanju, podobno kakor med državami »Beneluxa«.
— Češkoslovaška socialdemokrat: ska stranka je razdelila med de: lavce v Pragi proglas, v katerem obtožuje komunistično delovanje proti socialističnim idealom. Pro: glas pravi, da bo narod sam skle: nil, kakšno pot naj zavzame. Od: ločil se bo za pot demokracije in socializma, ker v Masarykovi re: publiki ni prostora za drugo pot. Ta cilj bo dosežen kljub vsem tos talitarističnim in terorističnim si: stemom, ki jih moramo prenašati.
— Bolgarske komunistične oblasti so na turško zahtevo morale izro--čiti truplo turškega letalca, ki so ga sestrelili, ko je njegovo letalo zašlo v megli. Truplo je bilo vr: njeno brez notranjih organov in nagačeno s slamo, ker so hoteli tako zakriti vse sledove resnične letalčeve smrti. — V Romuniji bodo ustanovili novo »ljudsko« fronto, ki bo imela, če je to sploh mogoče, še bolj komunističen značaj kot sedanja. — Iz Prage je prišlo sporočilo, da je češkoslo: vaško notranje ministrstvo, ki ga imajo v rokah komunisti, oboro: žilo posebne policijske oddelke z brzostrelkami. — Slovaška demo: kratska stranka je izdala proglas, ki označuje ravnanje komunistič: ne partije za poizkus polastiti se oblasti v državi s silo. Komuni: stično češkoslovaško notranje mi: nistrstvo je prepovedalo nenado: /na vsa potovanja v inozemstvo.
Vedno več ljudi beži s sovjet: skega zasedbenega ozemlja v Nemčiji. Pogosto prihajajo tudi sovjetski vojaki, ki prosijo, ali zahtevajo hrano od nemških kme: tov na ameriškem področju.
24. FEBRUARJA : Tri zahodne velesile so se sporazumele, da po: vabijo na londonsko konferenco o bodočnosti Nemčije tudi Belgi: jo, Nizozemsko in Luksemburg (Benelux). — Češkoslovaška vlad: na in splošna politična kriza po: staja vedno resnejša. Češkoslovaška socialno demokratska stranka je izključila dva svoja člana, ki sta proti navodilu strankinega vodstva hotela sodelovati s komu: nisti. — Češkoslovaška policija, ki je pod nadzorstvom komunistov, je aretirala več članov in vodite: Ijev protikomunističnih strank. Ministrski predsednik Gottwald in notranji minister Nosek (oba komunista) sta zahtevala razgovor s predsednikom Benešem. Vsebina tega razgovora je ostala tajna. Dobro obveščeni krogi pravijo, da je Beneš odklonil sprejeti namest nika sovjetskega zunanjega mini: strstva Zorina, ki se »slučajno« mudi ravnokar v Pragi. — Komu: nistični notranji minister je javil da je že našel dokaze, da so če* skoslovaški protikomunisti prit pravljali oboroženo vstajo in da
je zato moral dati zapreti dva častnika in, kakor se izraža, »neko število civilistov«. — Poročevalec zunanjega ministrstva pravi, da spominja prihod sovjetskega na: mestnika zunanjega ministra na prihod Višinskega v Bukarešto v letu 1945. Kakor znano, je bila te: daj posledica takega obiska od: stranitev zmernih strank iz vlade in sestava nove, skoraj čisto ko: munistične vlade. — Češkoslova: ški zunanji minister Masaryk je nenadoma »zbolel« in mora ostati v postelji. — Bivši jugoslovanski kralj Peter je izdal na jugo slo v an: ske begunce v Angliji proglas, v katerem jih poziva, naj navežejo stike z angleškim sindikalnim gi: banjem. V proglasu pozdravlja kralj tudi Jugoslovane v nesrečni domovini, ki živijo pod terorjem strahotnega totalitarističnega reži: ma, ki jih je oropal vsake gospo: darske, socialne in kulturne svo: bode. — Španski diktator Franko namerava v kratkem preosnovati svojo vlado. — Namen preosnove je, prilagoditi Španijo gospodar: skemu razvoju zahodne Evrope in jo vključiti v načrt evropske ob: nove. — Britanski letalski mini: st er Henderson je podal izjavo, da Velika Britanija posveča po: sebno pažnjo vežbanju bom bar: derskih eskadrilj, ker to predstav: Ija najboljše varstvo proti kake: mu morebitnemu napadu. — V Grčiji so postrelili ali polovili ve-, liko število pripadnikov komuni: stičnih tolp. — Ameriški vladni krogi so izrazili mnenje, da je prišla Češkoslovaška že dokončno v roke komunistov. Poslednje okence skozi železno zaveso je zaprl komunist Gothvald. — V češkoslovaški socialno demokrat: ski stranki so komunisti izsilili razkol. Levo krilo, ki se je pola: stilo tudi sedeža stranke, se je izjavilo za brezpogojno sodelovat nje s komunisti. — Praški nad: škof je pozval ljudstvo, naj osta: ne mirno in naj sledi idealom, ki so vodili Masaryka in Beneša. — Komunisti so uvedli popolno nad zorstvo nad češkoslovaškim ti skom in radiom. — Ameriški in angleški tisk piše o »običajnem načinu« komunistične polastitve oblasti in primerja sedanje do: godke z onimi na Poljskem, Mad: žarskem, v Romuniji in Bolgariji. — Francoski sindikati, ki so pod nadzorstvom komunistov, so za. htevali povišanje delavskih mezd za 50 odstotkov z namenom, da povzročijo gospodarsko zmedo državi. — Grška vlada je obtožila jugoslovanske komunistične vla-. stodržce,da so namenoma umorili člana grškega poslanstva v Beogradu Thomaidesa, ker so hoteli izzvati prelom diplomatskih odno: šajev z Grčijo. — Komunisti so sestavili novo češkoslovaško vlado hi prevzeli 14 od skupno 24 mini* strstev, kljub temu, da so pri zad njih volitvah prejeli le 40 glasov. — Francoski zunanji minister Bidault je ostro obsodil nezako niti način, po katerem so se komunisti posastili oblasti na Če: škoslovaškem.
končati kot so končale vse nekomunistične stranke v raznih balkanskih državah; ne maramo končati tako, kakor bodo končale — kot kaže — tudi nekomunistič* ne stranke na Češkoslova* škem. Ce mora priti do bo* ja, naj pride raje takoj, bo« Ije je tvegati vse, četudi bi nas to stalo glavo. Med na* mi ne bo Kerenskega, ne bo Fakte in podobnih ljudi. Mi se bomo branili, naj sta* ne kar stane, mi, ki imamo v rokah odgovornost vlade in moč države. Naj le vpi* jejo proti notranjemu mi* nistru! Komunistom, ki se pritožujejo, da smo jih iz* ključih iz vlade, odgovarja* mo : »Ce komunistični de* lavci žele imeti svojega predstavnika v vladi, naj nam pošljejo moža, moža, ki misli s svojo glavo, z gla* vo Italijana in ne po ukazu Stalina.«
De Gasperi je zaključil svoj govor s pozivom na vse demokrate, naj se mu pridružijo v tem odločilnem boju. »Le tako — je dejal — boste rešili krščansko kul* turo, edino kulturo, za k a* tero se mi bijemo!«
De Gasperijev govor je množica navdušeno odobra* vala.
radi komunistične kontrole nad policijo. Tudi v drugih državah vzhodne Evrope so se komunisti najprej pola? stili policije.
Združenih narodna
V drugem letnem poro* čilu kongresu o dejavnosti Združenih narodov ter o sodelovanju Združenih dr* žav pri tej organizaciji je predsednik Truman izjavil, »da bo okrepitev organiza* cije Združenih narodov še nadalje temeljni kamen v ameriški zunanji politiki«.
Poročilo vsebuje tudi pi? smo, ki ga ie predsedniku poslal zunanji minister Marshall in v katerem po* udarja, da so Združeni na* di doprinesli k zgradbi mirnega in trajnega svetov* nega reda trden prispevek.
Pismo pravi dalje, da je organizacija Združenih na* rodov dosegla mnogo uspe* hov kljub nespravljivosti številčno majhne manjšine.
Poročilo predsednika Trumana ima 360 strani, na katerih je podana dejav* n ost vseh glavnih organov organizacije Združenih na* rodov.
Vzhodni bloh
Sovjetska vlada je skova* la zadnji člen v verigi voj a* škega zavezništva in je v vzhodni Evropi'ustvarila tr« den blok od Baltika do Čr* nega morja. Zadnji člen je bil sklenjen s paktom dva j* setletne medsebojne pomo* či med Sov j. zvezo in Mad* žar sko, ki je sličen ostalim sporazumom, ki jih je Sov* jetija sklenila z vsemi svo* jimi sateliti v vzhodni Ev* ropi, to so: Poljska, Romu* nija, Bolgarija, Jugoslavija in Češka. Vzhodna Evropa predstavlja solidno fronto pod sovjetskim povelj« stvom, ki ji ni enake na vsej celini. Zelo zanimivo je, da so vsa ta zavezništva naperjena ne le proti Nem* čiji, kadar bi se zopet dvig* nila, temveč tudi proti kate* ri koli drugi državi, ki bi se neposredno ali na ka* teri drugi način zvezala z Nemčijo v napadalni- poli* tiki. Ta klavzula je bila ja* sno poudarjena ob sloves* nosti podpisa sovjetsko * madžarske pogodbe v Mo* skvi v Molotovljevem in v Dinnvesovem govoru. D i n n y e s je madžarski ministrski predsednik. Oba diplomata sta po* rabila to priliko za napad na imperialistične države. •Med te je sovjetska propa* ganda že pred davnim; ča* som uvrstila Združene dr* žave, Veliko Britanijo in Francijo, proti katerim so tudi naperjena vsa sovjet* ska zavezništva.
stva. V svoji poslanici je predsednik Truman izjavil med drugim:
»Danes proslavljamo po* memben zgodovinski dogo* dek. Pred sto leti je takrat* ni guverner izdal izjavo, ki je osvobodila sužnje na o* tokih.
Mi se vsi lahko učimo od tega zgodovinskega do« godka. Svoboda ima več oblik ter so jo dobivali in izgubljali ljudje večkrat.
Politična svoboda je ena stvar, toda je le pričetek. Mi moramo imeti svobodo duha, svobodo veroizpove* di, svobodo pred pomanjka« njem, .svobodo pred stra* hom. Združene države pod* pirajo Združene narode pri naporu za razširjenje teh svoboščin po vsem svetu.
Morebiti bodo Združeni narodi uspeli; takrat in edi* no takrat bomo mi imeli mir na svetu.«
D novem prcdsednihn Irshe
Po londonskih listih :	•
Novi ministrski predsed* nik je zmožen človek, ter bi se znalo zgoditi, da bo ostal dalj časa predsednik vlade, kakor pa se zdi na prvi pogled, če bo žnal vo* diti takšno narodno politi« ko, ki bo lahko pospeševala gospodarski dobrobit drža* ve.
Ni pa nobene nevarnosti, da bi odnošaji z Veliko Bri« tanijo postali zdaj manj do* bri, kakor pa so bili za ča* sa starega režima.
■ London Press Service «
3 dogodhih no £8ShoslogaShtm
Vse demokratske države se močno zanimajo za uso* j do demokracije na svetu. Zaradi tega Britanija z za* skrbljenostjo zasledxije do* godke na Češkoslovaškem. V Britaniji pa se tudi živo spominjajo tesnega prija? tel j stva z branitelji češko* slovaške neodvisnosti, ki je bilo cementirano med voj* no, ko je bivala češkoslova* ška vlada v Britaniji.
Prezgodaj je še, da bi nnogli izreči jasno sodbo o političnih dogodkih v Pragi. Poudariti pa je treba, da so politični krogi opazili zlasti eno dejstvo, ki je v tesni zvezi s temi dogodki, to je prihod namestnika sovjet* skega zunanjega ministra Zorina v Prago. Pri tem se nujno spomnimo na notra* nje nemire v Romuniji leta 1945, ko je prav tako prišel v Bukarešto namestnik sov* jetskega zunanjega ministra g. Višinski. Značilno je tu* di, da so odstopili nekateri češkoslovaški ministri za«
Tenmon no obishu no OtgiShih otohih
Ljudstvo Deviških oto? kov je dobilo zagotovilo od predsednika Trumana, da se bodo s sodelovanjem med ameriško federalno vlado in otoško vlado nada* Ijevali napori za dvig živ? ljenjskega staleža in za po? jačenje samovlade na tem ozemlju Združenih držav.
Predsednik Truman je prispel v mesto St. Croix iz otoka St. Tomasa, kjer je sedež otoške vlade. Na otoku St. Thomasa so Tru? mana pozdravili z napisi »Dobrodošel, predsednik Truman, prvoboritelj za človečanske pravice«.
Dobrodošlico pa mu je izrekel guverner William H. Hastie, prvi zamorski guverner otokov, katerega je imenoval Truman pred dvema letoma.
I Predsednik Truman je naslovil poslanico iz pre* stolnice otokov mesta Char« lotte Amalie ob priliki sto? letnice osvoboditve zamor? skih sužnjev, na teh bivših danskih, zahodnoindijskih otokih. Predsednikov obisk otoku St. Croix zaključuje njegov prijateljski obisk o? tokom.
Deviški otoki so bili kup? j
Attlee govori na oxforski univerzi
Britanski ministrski pred« sednik Clement Attlee je 13. t. m. govoril na oxforski univerzi. Med drugim je iz« javil, da je komunizem, ki so ga na kontinentu gojili v ozračju avtoritarizma in ki je procvital na zemlji ca« rizma, obrnil ramo civiliza* ciji.
»V laburističnem gibanju smo trajno zavračali unijo s komunistično stranko za« radi nasprotij bistvenega značaja. Naš britanski so* cializem, naš socializem1 za* hodne Evrope ima svoje korenine v evropski civili* zaciji, v humanizmu, v kr« ščanstvu in v naši državi v britanski zgodovini.«
»Komunizem — je dodal Attlee — se pojavlja kot enostavna doktrina. Ne zahteva, da bi ljudje mislili mnogo in dovoljuje, da kdo drug misli za vas.«
»Rusi morajo skovati svo« jo usodo. Ruski komunisti so se znašli pred izredno težkimi problemi, ki naj jih rešijo, ker so poskušali pri* dobiti nazaj izgubo časa vsaj tristo let. V dnevih, ko je v Rusiji izbruhnila revo* lticija, smo mi upali, da bo* mo mogli prisostvovati hi* tri in ugodni evoluciji v dr* žavi. Na žalost pa temu ni bilo tako.«
»Nasprotno pa smo videli
ljeni od Danske leta 1917 preobrnjenje carizma. Kar za 25.000.000 dolarjev. Leta se tiče individualne svobo* 1940 je znašalo prebivalstvo de niso bili doseženi veliki približno 25.000 duš, od njih i napredki.« je približno 80% zamorskih »Brezkoristno je zanikati potomcev. Ameriški kon** spor med obema ideologi* gres je leta 1927 podelil o*! jama: med totalitarno ideo* točanom državljanstvo, le? j logijo in demokratsko ideo* ta 1946 pa je bila podeljena j logijo. Mnenja sem, da bo splošna volivna pravica; lahko razumne in moralne vsem tistim, ki znajo'čitati i vrednote, ki se gojijo na
in pisati angleščino. Šolanje je obvezno ter na splošno govorijo angleško. Guver?
univerzah, to je zaklad, ka* terega smo podedovali sko* zi vekove, ohranil edinole
nerja imenuje predsednik | demokratski socializem.«
Združenih držav ter so o? toki pod jurizdikcijo ame? riškega notranjega ministr«
»Ta veliki konflikt je v teku in moramo mi vsi za« vzeti naše mesto.«
Volitve v Italiji
in naša manjšina
Po vsej Italiji se je začela volivna bitka. Vse 'stranke so sicer podpisale spora* zum, da se bodo v tej bitki vzdržale vsakega nasilja in vsake nezakonitosti ter vplivale na množice, da bi se volitve vršile v miru in redu. Začetek ni bil slab in upati je, da se bosta mir in red res ohranila tudi na dan volitev samih.
Drugače pa poteka ideo* loški v olivni boj. Ta se namreč razvija z vso ostro* stjo. Gre pač za ohranitev svobode ali pa za nadonue* stitev iste s sužnostjo in te* rorjem. Komunisti, lisičje zviti in brez vsake morale, brezbožniki in internacio* nalisti nastopajo povsod kot krotka jagnjeta, kličejo božji blagoslov nad Italijo, obljubljajo, da jo bodo va* rovali in branili pred ame* riško nevarnostjo, ki jo ho* če uničiti in zasužnjiti z Marshallovim načrtomi. Nič ne de, če se medtem masti* jo z Marshallovimi maka* roni in oblačijo z Mar? shallovim volnenim blagom. Nič ne de, če medtem pre* jemajo vsakovrstne darove od Marshallovih sodržav* ljanov. Komunistična mo* rala jim tako elastičnost dovoljuje. Jeguljasta okret* nost in spolzka morala jim služita v diplomatski in vo* livni politični igri. Za ne* umno maso, ki ji je krepka fraza, četudi prazna in iaž* niva, pravo uživanje, je vse dobro.
Na drugi strani pa kr* ščanski demokrati ali demo* kristjani. De Gasperi Živah* no in z odločnimi besedami obsoja komunizem in opo* zarja italijanski narod na nevarnost, ki mu preti. Pa* pež sam je neposredno po* segel v volivni boj, ko je odločno opozoril vse verni* ke na dolžnost, ki jim jo narekuje katoliška vera. da pobijajo materializem, ki je brezbožen. Kardinal Schu* ster v Milanu je opozoril, da ne morejo dobiti odveze tisti, ki materializem tudi samo prilično podpirajo. Gre, kakor smo zgoraj po* vedali, za svobodo ali suž* nost, za življenje ali smrt.
svojo listo kot neodvisnega (indipendente), da bi ljud* stvo bolj zapeljali v zmoto. Taki neodvisni slamnati možje, katere »Giornale di Trieste« od nedelje 22. t. m. imenuje »koristne tepce« (»utili idioti«), so največ krivi, da se komunizem po* vzpenja na oblast. »Glejte« — trobi v svet — koliko ne« odvisnih (»koristnih tep* cev«) je na naši listi. Torej ni res, »da je komunizem
tiranski in totalitarističen«. In ti slamnati možje —»ko* ristni tepci« — volijo v par* lamentu za komunističen program, mu pomagajo so* diti in obsojati resnične de* mokrate, jib streljati in za* sužnjevati narod, odprav* ljati svobodo itd. itd. Ta* kih slamnatih mož — »ko* ristnih tepcev« —naš narod ne bo volil. Sami poudarja* jo, da niso komunisti, da niso niti za komunistično diktaturo in za njen pro* gram. Istočasno pa komuni* zem podpirajo, dokler jih komunizem ne odpravi na več ali manj brutalen način. Zato jih komunisti sami imenujejo »koristne tepce«.
Grajski koloni postali komunistični dninarji
Pred kratkim smo poro* čali o razočaranju, ki so ga doživeli grajski koloni na Dobrovem v Brdih, od ka* terih so komunistični zape* ljivci zahtevali, naj oddajo državi, kar so prej dajali grofici Baguer.
Kmetje * koloni si v svoji preprosti razumnosti ne morejo predstavljati, kako neki mora človek človeka varati. In da ta človek ni nihče drugi kot njihov mi* ljenec maršal Tito, ki jim je obljubljal zemljo in jih na* ganjal proti gospodarju. Re* veži so komunistični propa« gandi nasedli in verjeli, da bodo postali lastniki zem* lje. Niso vedeli, da je mar* šal 'l ito komunist in komu* nizmu je varanje glavni ste* ber morale.
Sedaj pa nam prihajajo vesti, da so komunjstični izkoriščevalci sklicali sku* paj vse grajske kmete * ko* Ione v Vipolžah v Brdih in jim povedali, da od sedaj naprej nimajo nobene po* godbe več niti z baronom Teuffennbachom, niti s kom drugim, niti ne morejo pro* sto sejati in saditi, ker so postali kratkomalo dninar* ji.. Klicani bodo na delo po kolhoznem zastopniku in za delo (osem ur dela na dan) bodo prejemali plača* no dnino. Imeli bodo tudi skupno kuhinjo. Okoli hiše bodo imeli sto metrov zem*
postali so sužnji. Glava jim je padla in ostali so brez glasu. Vsi obupani so šli v gostilno in v vinu iskali u* tehe. Tu so seveda prišli nekoliko k sebi in udrihali po komunizmu. Prepozno! Prej so lahko vsaj nekaj svojega posejali, redili živi* no in prašiče. Vedeli so, da jim gotovi odstotki vina in drugih pridelkov ne uteče* jo. Lahko so si zaslužili tu* di kaj postransko. Sedaj nič več. Toliko na dan, kadar bodo delali in za nameček: stradanje.
Kmetski dninarji so sto* krat na slabšem kot kmet* sloi najemniki * polovičarji. Komunizem plačuje vsem!
lje za redič, solato, česen in Naša manjšina v Italiii paradižnike. Pri tem sporo* je že izbrala: za komuniste so Jim rekIl> da nimajo ne bo volila. Tudi če so ko* kai ugovarjati, ker sklepa munisti, kakor se sliši, iz ni mogoče ovreči, taktičnih ozirov našli kake* Sporočilo jc vplivalo na ga Slovenca in .ga vpisali na kolone ko strela z jasnega:
Glasovi iz tujine
Sklepi mirovne konferen* ce in nasilne metode komu* nizma so zelo skrčile slo* vensko ozemlje, na kate* rem se naša »Demokracija« lahko širi in razvija. Nese* bična požrtvovalnost, s ka* tero številni naši prijatelji v domačih krajih širijo svo* je glasilo, je res občudova« nja vredna. Tem zvestim sodelavcem moramo v njih tolažbo in spodbudo nave* sti nekaj glasov, ki smo jih v zadnjem času prejeli iz tujine.
» Ameriška domovina « , slovenski dnevnik v Cleve* landu v Združenih državah ameriških, je pred kratkim objavil poziv, naj se demo* kratični Slovenci v Ameriki v čimvečjem številu naroče na »Demokracijo«, edino demokratično slovensko glasilo v starem kraju, kot
oni imenujejo slovenske zemlje v Evropi. Poziv je imel močan odmev in nam pridobil lepo vrsto naroč* nikov. G. I. Debevec, last* nik in urednik »Ameriške domovine«, nam ob tej pri* liki piše : »Saj rad to na* pravim, ker je »Demokrat cija« zares dober list.« G. Debevcu, ki z veščo roko vodi »Ameriško domovino« v borbi za demokratična načela in je priznan novi« nar, se za njegovo laskavo priznanje zahvaljujemo in obljubljamo, da se bomo z vso odločnostjo borili za zmago demokratičnih načel.
XXX
Na slovenskem Koroškem je »Demokracija« naravnost zadivila vse poštene Koro* šce, ki so že pred časom spoznali, kako jih je OF, — oni jo imenujejo Organizi« rana Farbarija —, oslepari* la in kako jim je pod firmo narodnosti hotela vsiliti ko* munizem. Na njihovo zah* tevo smo odprli v listu po* sebni predelek za Koroško. Sedaj delamo na tem, da se ustvari najtesnejša poveza* nost med demokratičnimi Primorci in njihovimi koro* škimi somišljeniki.
XXX
Iz Eritreje nam piše pri* jatelj : Vaš list me je zelo razveselil. Slovencev ali sploh Jugoslovanov tu ni. Tisti, ki so se nekaj časa iz* dajali za Jugoslovane * ti* tovce, so se spet spremenili v to, kar so bili poprej, v Italijane.
XXX
Iz Egipta nam poroča pri* jatelj, ki odlično skrbi, da se »Demokracija« širi, da je večina Titovih simpati* zerjev razočarana in se mnogi ne brigajo za politi* ko. Nesreča je pa v tem, da se ti razočaranci ne bri* gajo več niti za narodno stvar. Tako nam komuni* zem raznaroduje ljudi do* j ma in v tujini.
XXX
Iz Merana na Tirolskem I piše naročnik :	»Tudi	za
nas v Meranu je prihod »Demokracije« dogodek. Prav pišete; najbolj nas ve* seli, če ste udarni. Najbolj | sovražimo tu naše ljubljan* I ske pisune, kot... (sledijo imena, ki jih nočemo nave*
i sti).
i Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Da povemo našim bratom in drugim ljudem v svetu, da nismo komunisti lir 3500 iz dolinske ob* | čine; N. N. lir 100; prijatelj iz ; Amerike lir 500; angleški begunec I lir 300. — Srčna hvala!
Iz nacistično - komunistične kovačnice
29. DECEMBER 1940: PREDSEDNIK ROOSEVELT IZJAVI, DA MORAJO ZDRUŽENE DRŽAVE POSTATI »ARZENAL DEMOKRACIJE«.
Zelo nujna brzojavka Ribbentropa Schulenburgu (27. februar 1941):
(Obvestite Molotova, da bo) Bolgarija pristopila k paktu treh velesil (in da so) poročila v naši posesti, ki se tičejo britanskih namer v Grčiji prisilila vlado Reicha, da takoj izvede nadaljnje varnostne korake, ki nujno zahtevajo premestitev nemških čet na bolgar* ska tla.
Zelo nujna tajna brzojavka Schulenburga , (1. marec 1941):
Molotov ... je sprejel moje obvestilo z veliko res* nostjo. (Dejal je), da je bila Sovjetska zveza ponovno poudarila svoj posebni interes v Bolgariji... Zaradi tega ne more ostati z ozirom na zadnje ukrepe Nem* čije v Bolgariji ravnodušna.
Zelo nujna tajna brzojavka Schulenburga (4. april 1941):
Molotov me je ravnokar povabil v Kremelj, da bi me obvestil, (da je) jugoslovanska vlada predlagala ... pogajanja o prijateljski in nenapadalni pogodbi in da je sovjetska vlada predlog sprejela... Odgovoril sem Molotovu, da je po mojem mnenju trenutek za poga« janja o takšni pogodbi, ki ga je izbrala Sovjetska zve* za, zelo nesrečen.
Zelo nujna državno tajna brzojavka Ribbentropa Schulenburgu (6. april 1941) :
Obiščite, prosim, Herr Molotova ... in mu povejte, da se je vlada Reicha čutila prisiljeno, da se v Grčiji in Jugoslaviji zateče k vojaški akciji.
6. APRIL 1941 : NEMČIJA PRIČNE BIATZKRIEG * AKCIJO PROTI GRČIJI IN JUGOSLAVIJI.
Zelo nujna brzojavka Schulenburga Ribbentropu (6. april 1941):
Ko sem Molotovu sporočil predpisano sporočilo, je večkrat ponovil, da je zelo obžalovanja vredno, da se je razširitev vojne tako po vsem izkazala kot ne* izogibna.
Zelo nujna tajna brzojavka Schulenburga (7. maj 1941):
Stalin je namesto Molotova prevzel predsedstvo Sveta ljudskih komisarjev in s tem postal predsednik vlade Sovjetske zveze... Razlog za to moramo morda iskati v nedavnih pogreškah v zunanji politiki, ki so privedle do ohladitve prisrčnosti nemško« setvjetskih odnošajev, za ustvaritvijo in ohranitvijo katerih j6 Stalin zavestno stremel.
Zelo nujen, državno tajen radiogram Ribbentropa Schulenburgu'(21. junij 1941):
... Vlada Reicha izjavlja, da ... Sovjetska zveza v nasprotju z obvezami, ki jih je sprejela, 1) ni samo nadaljevala, ampak celo ojačila svoje poskuse,’ da pod* minira Nemčijo v Evropi; 2) da je začela z vedno bolj proti«nemško zunanjo politiko; 3) da je vse svoje sile v pripravljenosti koncentrirala na nemški meji. S tem je sovjetska vlada prelomila vse pogodbe z Nem* čijo in hoče Nemčiji v njeni borbi za življenje vpasti v hrbet. Fuehrer je zaradi tega nemškim oboroženim silam ukazal, da se z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, upro tej grožnji.
Pismo Hitlerja Mussoliniju (21. junij 1941): Meseci zaskrbljenega oklevanja in stalnega živce uničujočega čakanja se z najtežjo odločitvijo miojega življenja zaključujejo.;. Od uničenja Poljske je Sov* jetski zvezi očitna močna smer, ki — čeprav pametno
Avstrijske dežele (brc/. Ogrske, Hrvatskc in beneške Istre) so ta* krat spadale v staro nemško ce* sarstvo, katero je bil ustanovil že cesar Karel Veliki tisoč let po* prej. To cesarstvo je bilo prav za prav le zelo rahla zveza nemških sicer čisto samostojnih držav, med katerimi sta bili najmočnejši Av* strija in Prusija. Vladar Avstrije jc bil z redkimi izjemami isto* časno tudi nemški cesar. Tisto močno nemško cesarstvo, ločeno od Avstrije, ki ga poznamo iz prve in druge svetovne vojne, je zgradil šele Bismarck po nemško* francoski vojni 1. 1870.
Marčna revolucija je pri vseh narodih vzbudila mogočno narod* no zavest. Pri Nemcih se je ta zavest pokazala zlasti v zahtevi po novi, veliki in zedinjeni Nem* čiji. V vseh nemških državah se je začela silna agitacija za volitve v nemško zvezno narodno skupšči« no, ki naj bi se sestala v Frank* furtu. Že 30. marca je v Frank* furtu začela zborovati pripravljal* na narodna skupščina, ki jc imela nalogo izvršiti vse priprave za bo* doči nemški zvezni državni zbor. Že tedaj so v veliko Nemčijo ho* teli vključiti tudi Čehe in Sloven* ce. Iz Frankfurta so pisali češke*
mu narodnemu voditelju dr. Fr. Palackemu, naj pride in naj se udeležuje posvetovanja. Palackv je povabilo odklonil z znamenitim pismom z dne 11. aprila 1848, ki še danes lahko služi kot vzor po* litične proze. Palacky je dobro vedel, da bi Čehi v veliki nemški državi kljub še tako obširnim jamstvom glede narodne svobode, i kar utonili. Zato je kot protiutež i proti veliki Nemčiji zagovarjal močno Avstrijo, seveda zgrajeno ■ na pravični federativni demokra*
| tieni podlagi, tako da bi slovan*
! ska večina imela v njej odločilno ! besedo.
Dunajska vlada je bila nasprot* na frankfurtski ideji. Propaganda za njo pa je bila tako močna, da vlada ni mogla preprečiti volitev v frankurtski državni zbor, ki so se vršile v (začetku maja. Med Slovenci se za te volitve ni ogrc* val nihče. Udeležba volivcev jo bila zelo pičla. V Ljubljani se je zbralo iz mesta, okolice in vrhni* ške dekanije samo 96 volivnih mož. Izvolili so grofa Antona Auersperga (Anastazija Griin«a). Tudi drugod so bili izvoljeni sa* mi neslovenski kandidatje, n. pr. v Gorici komisar Stein in prof. Mihael Coronini, v Trstu dr.
Burger in vitez Bruck. V nekate* rih krajih sploh niso hoteli voliti. Slovenci so se pač zavedali ali pa so nagonsko čutili, da jim v ob* jemu velike Nemčije grozi narod* ni pogin.
Frankfurtski državni zbor sc je sestal, dolgo razpravljal o ustavi nove Nemčije, a ustvaril ni nič. Velika nevarnost za avstrijske Slovane je ponehala samo ob sebi.
Kmalu za volitvami v Frank* furtu so bile razpisane volitve za ustavodajno skupščino (konsti* tuanto) na Dunaju. Vlada, ki jc izšla iz marčne revolucije, je si* cer kar sama izdelala ustavo in jo razglasila (oktroirala) 25. aprila. Ta ustava pa ni nikomur ugajala, ker ni bila prikladna za avstrij* ske razmere. Skovali so jo pač ljudje, ki niso imeli nobenega sti* ka z dejanskim življenjem in se tudi niso pobrigali, da bi to živ* ljenje in ljudske težnje ter po*
trebe spoznali. Zato so po razgla* sitvi ustave nastali v maju ne* miri, ki so prisilili vlado, da je razpisala volitve v konstituanto.
Ob nemirih v maju je carska družina zbežala z Dunaja v Inns* brueh na Tirolskem. Edini elan cesarske hiše, ki se je branil za* pustiti Dunaj, jc bil cesar Ferdi* nand. Njemu je bila resolucija všeč. Po cestah so bili vedno sli* koviti sprevodi, godba je igrala, nosili so nove zastave, včasih so malo streljali. Ves ta hrušč in trušč je Ferdinanda, ki se zdaleka ni zavedal važnosti dogodkov, ze» lo zabaval. In (številne deputacije, ki so prihajale k njemu! Kako se je lahko menil z njimi po domače o vremenu, o boleznih v družini, o porokah in smrtih in o drugih takih važnih rečeh. Kadar so se poslavljali, so pa vsi klicali »hoch« ali »živio« ali »eljen«. In to ve* selo življenje naj pusti in gre v pusti Innsbruck! Nikoli! Morali
so ga odpeljati z zvijačo. Rekli so mesto Gorico izvoljen dr. K. mu, da se peljejo na sprehod. Doljak. Vsi primorski slovenski Kočija pa se ves dan ni ustavila, poslanci so bili dobri govorniki Zvečer so bili že tako daleč, da in tudi sicer zmožni parlamen* ni mogel več nazaj. Cesarska dru* tarci-.
žina se jc vrnila na Dunaj šele. Novoizvoljeni parlament se je zadnje dni avgusta.	j	otvoril dne 7. julija. Skoraj četrti*
Volitve v dunajsko kostituan* »o vseh poslancev so tvorili pre* to so sc vršile v začetku junija, j prosti kmetje. Zato je razumlji* Zbornica naj bi štela 383 članov, j vo, da je razpravljanje o osvobo* to, je na vsakih 50.000 prebivalcev ditvi kmetov tvorilo važno točko enega poslanca. Volivna pravica j v delavnem programu tega držav* je bila za tiste čase precej široka, nega zbora. Po radikalnosti svojih Volili in voljeni so lahko bili vsi; nazorov se je zbornica delila v moški, ki so dovršili 24 let. Samo J desnico, kateri so pripadali zlasti posli, dninarji in občinski reveži | Slovani (Cehi, Slovenci in deloma
niso smeli voliti. Razdelitev voliv* cev v skupine (kurije) po davčni moči, kot jo je predvidevala usta* va z dne 25. aprila, so radi maj* niških nemirov odpravili.
Slovenci so poslali v ustavodaj*
Poljaki). Desnica je bila glede državne oblike federativna, v ostalem pa demokratična in svo* bodomiselna. Sredino so v glav« nem tvorili Nemci protifrankfurt* ske linije. Ti so bili za centrali* ni državni zbor nekatere prav j stično urejeno državo. Iz sredine razborite može. V razpravah so • so izšli pozneje vneti podporniki se odlikovali n. pr. dr. Matija ’ Bachovega absolutizma. Na levici Kavčič, dr. Karel Ulepič, Mihaelj pa so sedeli Nemci, ki so se nav« Ambrož, slavist dr. Franc Miklo* duševali za veliko Nemčijo in šič, dr. Josip Kranjec in drugi. Frankfurt. Mnogi med njimi so Na Primorskem so bili izvoljeni bili za republiko in za socialistič* Anton Črne za tržaški okraj, Josip no uredbo človeške družbe. Levi* Doljak za goriško okolico, Anton ci so pripadali tudi nekateri Po* Gorjup za Tolmin. V marcu 1849 Ijaki.
je bil v nadomestnih volitvah za	(Nadaljevanje)
Stran 4.
DEMOKRACIJA
T
Leto II. - Štev. 9
in previdno — kljub temu močno kaže na staro bolj* ševiško tendenco po razširitvi sovjetske države... Odločil sem se ... da naredim konec svetohlinski pred* stavi Kremlja... Ko sem se priboril do tega sklepa, se ponovno čutim duhovno svobodnega. Partnerstvo s Sovjetsko zvezo mi je bilo kljub popolni resnosti naporov, da bi prišlo do končne sprave, vendarle če* sto zelo odvratno. .. Zdaj sem vesel, da sem rešen te duševne agonije.
22. JUNIJ 1941 : NACISTI NAPADEJO SOVJET;
SKO ZVEZO.
Konec
VAŽNO
Vojna škoda
Opozarjamo našo jav--nost, da s 15. mavcem t.1. poteče zadnji rok za prijavo vojne škode. Po tem dnevu ne bo mogel nihče več pri* javiti škode. Prijava mora biti tega dne že vložena in ne šele po pošti odposlana. Priložene morajo biti slede* če listine :	družinski list
(situazione di famiglia), dr; žavljanski list, kazenski list, izpričevalna listina in poti** dilo davčnega urada, če pri* javiteij škode prosi prediu jem.
Tisti, ki ne morejo dobiti državljanskega lista iz ene* ga ali drugega vzroka, zla* sti begunci, ki so bili italijanski državljani, naj v prošnji navedejo opombo, da ga bodo predložili poz* ne j e.
Tisti, ki imajo škodo iz* ven sedanjega italijanskega ozemlja, morajo prijavo na* sloviti na: »Sottosegretaria; to ai danni di guerra — jRo* ma — Corso d’ Italia n. 108.« Taka prijava mora biti 15. marca že v Rimu.
Državljanstvo
V	»Demokraciji« od 13. t. m. smo svetovali vsem javnim nameščencem, naj vložijo na ministrstvo proš* njo za potrditev italijanske* ga državljanstva. Ker vlada ni še izdala nobenega navo* dila v tolmačenje mirovne pogodbe v pogledu na dr* žavljanstvo, na drugi strani pa goriški prefekt ne mara v tem oziru prevzeti nikake odgovornosti in županstva, zlasti goriško, nočejo izdati ; Slovencem državljanskega lista, svetujemo vsem jav* I nim nameščencem, naj se | obrnejo naravnost v Rim s ! posebno vlogo podprto z | listinami. Ne samo javni ; nameščenci, ampak tudi vsi 1 tisti, ki na državljanstvo ra* i čunajo, se lahko obrnejo na ! ministrstvo. Prošnjo je tre* | ba spisati na kolkovanem i papirju za 32 lir, podrobno opisati položaj in ga pod* ; preti z dokumenti, na pri* j mer z izpričevalno listino, | da so bili 10. junija 1940. kakor koli zaposleni v seda* 'njem delu italijanske Gori* ce ali drugod v Italiji; da so (služili pri vojakih v Italiji itd. itd., tudi če niso bili i vpisani na županstvu.
e onsii
Duhovi se ločijo
Proti koncu preteklega meseca je koroške Sloven* ce iznenadila novica, da je izstopil iz POOF predsed* nik SPZ in eden bivših vo* diteljev koroških Slovencev dr. Joško Tischler. Posledi* ca njegovega izstopa je bila tudi njegova izključitev iz OF same. Slovenci so se spraševali, kaj naj to pome* ni, da je tudi njihov »vodi* tel j« spoznal to, kar oni že dve leti vedo, namreč, da je OF vse drugo kot narodna -organizacija koroških Slo* vencev. Z odstopom dr. Tischlerja iz POOF*a je OF na Koroškem izgubila še več kot polovico že itak na minimum skrčenega pri* veska. »OF<*arska« pamet »španskih borcev« namreč že od vseh početkov ni bila kos koroški politiki, ker ni upoštevala dejstva, da so koroški Slovenci v prvi vr* sti ogroženi od Nemcev in ne od »mednarodne« reak* cije.
V	politiki koroških Slo* vencev se je že več kot leto kazala silovita napetost. Po* ložaj je postajal iz dneva v dan težji in je končno pri* šel v nerešljivo krizo.
Vso besedo v SPZ in o* stalih organizacijah so ime* li v rokah skrbno šolani ko* munistični agenti kot neki major Primožič, ki je bil med vojno, najspretnejši re* kvizitor slovenskega imetja na Koroškem, dalje moralo oznanjujoči sekretar POF*a Karel Prušnik, gesta* povski agent in Slovencem v Ljubljani iz Pruefstelle dobro znani dr. Martin Zwitter, ki je v nemški čast* niški uniformi učil Sloven* ce hitlcrjanskega pozdrava, da ob tem ne mislimo na razne Rigle,. Kakije, Piceje,
Hartmane, Ogrise, Špornov* ke, Mikule, Koširje, Srijen* ce, Snable, Petke, Sienčni* ke, HJ*otovce Kuppre in druge mladince in starince. Zaradi tega se ni čuditi, da je SPZ sodelovala skupno z avstrijsko KP v čelov* škem gledališču pri proslavi oktobrske revolucije. SPZ pri nemški prireditvi pro* slavlja narodu najodvrat* nejše ideje! Koroški Slo* venci, ki so do takrat Še omahovali med OF in slo* venstvom, so takrat spre* gledali.
CELOVEC ali CELJE — slovenstvo ali komunizem
2e dalj čaša je opažati, da se naši OF*arji z veliko vnemo bore za nadoblast nad Mohorjevo družbo. Na predsednika Mohorjeve družbe g. prelata Podgorca so prihajali z vsemogočimi pretvezami in ponudbami samo, da bi dosegli svoj na* men in vzeli samostojnost trenutno edini res slovenski kulturni organizaciji na Ko* roškem. K sreči je g. prelat spoznal njihovo namero in jim enkrat za vselej odloč* no in jasno povedal, da je bila Mohorjeva družba u* stanovljena za širjenje slo* venske kulture in katoliške* ga verskega prepričanja, ne pa komunistične doktrine. Razumljivo, da je OF na tak odgovor primerno od* govorila, seveda po svojem starodavnem in preizkuše* nem načrtu. Ni se branila, kot bi se ji to spodobilo, temveč je gospoda prelata ožigosala z nemčurjem in narodnim izdajalcem ter reakcionarjem. Mislila je, da mu bo s tem škodovala, pa je le nasprotno dosegla. Na vsa obrekovanja od strani OF je odgovoril z dolgim pismom, ki pa pri
slovenskem listu v Celovcu ni našlo razumevanja in je romalo v koš. Toda prela* tova beseda je zagledala be*
li	dan. Ker je »Demokraci* ja« pripravljena braniti vsakega poštenega Slovenca pred napadi komunistov, je prelatov odgovor z vese* ljem priobčila. In tega smo bili koroški Slovenci na vso moč veseli. Zal nam je le, da na Koroškem ni bilo j možnosti objaviti tega od* I govora.
I Danes nas snubita dve | Mohorjevi družbi. Ena na*
| ša domača v Celovcu, ki je : obenem tudi prvotna, in : druga v Celju, ki so jo : ustanovili pod silo razmer, j ko je Jugoslavija izgubila I plebiscit. Mohorjeva druž*
I ba v Celju je delala ves čas od svoje ustanovitve do da* nes in si je pridobila nepre* cenljivih zaslug. Njeno de* lo je bilo res koristno, do* kler je služila svojemu na* menu, to se pravi, do »osvo* boditve«. Po letu 1945. je bilo delo Mohorjeve druž* be v Celju odtegnjeno pra* vemu cilju in namenu.
Družba je postala knjižni zavod, ki mu politični fak* torji narekujejo tiskanje knjig in publikacij, katere pa vsebinsko niso drugo kot izcedki komunistične modrosti, spretno prikrojeni za preprost, lahkoveren na* rod.
Mi na Koroškem smo to* liko srečni, da se lahko odločimo za eno ali za drugo. Lahko smo za Celje ali Ce* lovec, za komunizem ali za našo staro tradicionalno in preizkušeno pot. Nesmisel* no bi bilo, če bi nas kdo k odločitvi silil. Več kot dvaj* set let smo bili prepuščeni sami sebi. V vseh težavah smo morali odločati sami in tudi vse trpljenje je bilo nam naloženo. Zato se bo* mo tudi danes sami odločili in sicer tako, kot verno, da bo za nas dobro. Odločitev nam težka ne bo! Ohranili bomo to, kar nas je skoro stoletje družilo in ohranja* lo in ponovno pričeli z ob* novo nekdanje slovenske metropole — Celovcem.
G.
j dalje se smatra, da so obiski takšnih ladij v Trstu upravičeni m v skladu z običajnim mirno* dobskim postopkom o takih obi* skih v mnogih drugih sredozem* skih in ostalih pristaniščih.
Inšpekcija generala T. S. Aireya
Glavni poveljnik Betfora gene* ralni major T. S. Airev, je pred nekaj dnevi pregledal pristaniško in železniško področje policije
Vesti
Tarifa za avtoizvoščke
Občinski svet je odobril novo tarifo za avtoizvoščke: podnevi 90 lir za km, pono* či pa 120 lir za km, najmanj* ša dnevna tarifa znaša 100 lir, nočna 130 lir.
Denarni promet s tu jino
Nedavno so bili v Rimu razgovori, da se omogočijo nakazila s Svobodnega trža* škega ozemlja preko itali* janskih klirinških računov z Jugoslavijo, Poljsko in Nizozemsko. Razgovorom so prisostvovali tudi trža* ški gospodarski predstavni* ki, ki so pojasnili možnosti, ki jih nudi tržaško pristani* šče za trgovinsko izmenja* vo z omenjenimi državami.
Sovjeti vračajo ameriško ladiio
Pretekli teden so v trža* škem pristanišču v prisot* nosti ameriških političnih in pomorskih oblasti sovje* ti vrnili petrolejsko ladjo »Elbrus«, katero so Združe* ne države v drugi svetovni vojni posodile Sovjetski zvezi. Sovjetsko zastavo je snel sovjetski kapitan Po* merinc, medtem ko je ame* riško takoj nato razvil novi ameriški poveljnik Hankes. Ameriški politični pred* stavnik Joyce se je zahvalil sovjetskemu kapitanu, da je ladjo obdržal v tako do* brem stanju. Prisotni so o* pazili, da že mnogo let ni bilo v tržaškem pristanišču tako umazane in zarjavele ladje.
Stavka prodajalcev kuriva
Mali trgovci s kurivom so pretekli teden v dneh naj* večjega mraza zaprli svoje trgovine, ker je občinska uprava odklonila nakazilo premoga in oglja za razpro* dajo v njihovih obratih, ker ga je bila nabavila samo za prodajo v občinskih pro* dajalnicah. Vendar so po nekaj dneh mraza spet od* prli svoje trgovine, ko je občinska uprava pomnožila svoje napore za preskrbo prebivalstva s kurivom pre* ko svojih prodajalnic.
Novinarjem
prepovedan obisk
Veliko ogorčenje je pov* zročil ukrep jugoslovanskih zasedbenih oblasti, ki so prepovedale tujim novinar* jem obisk sodne obravnave
proti 5 redovnikom v Bu* j ah. Redovnike benediktin* skega samostana v Dajli ob* tožujejo kopičenja in pri* krivanja živil. Med novi* narji , ki so jim odklonili prisostvovati razpravi, so dopisniki svetovnih časo* pisnih agencij in časopisov: »United Press«, »Associa* ted Press«, »x\gence Fran* ce Press«, »Life«, »Times« in »Daily Telegraph«. »Pri* morski dnevnik« se po svo* ji znani navadi izmotava s polovičnimi resnicami ter trdi, da sme *’sak novinar prisostvovati razpravi, ki ima osebno izkaznico z dve* ma črtama. Ker imajo takšno legitimacijo samo Tržačani * domačini, s tem sam »Primorski dnevnik« potrjuje, da tuji novinarji ne morejo prisostvovati sodni obravnavi, ki bo go* tovo prava slika vseh sod* nih komedij v progresivnih ljudovladah. Poleg tega je zanimivo, da je »Primorski dnevnik« snedel tudi nedav* no obljubo, da ima prost pristop na jugoslovansko ozemlje vsak imetnik oseb* ne izkaznice tudi z eno čr* to. Torej, gospodiči pri »P. d.«, kako mislite, kaj je z legitimacijami z eno črto, ali je bil takratni proglas JVU samo pesek v oči in propagandističen šlager?
O obisku križarke »PRO VIDEN CE«
v tržaškem pristanišču
V	odgovor na vprašanja zastopnikov tiska glede nekega poročila agencije United Press iz VVashing* tona, ki pravi, da je jugoslovan* ska vlada protestirala pri vladi Združenih drža,v proti prihodu ameriške križarke »Providence« v Trst, je uradni zastopnik skupne* ga glavnega stana britansko*ame* riških sil izjavil sledeče; »čeprav tukajšnji glavni stan se ni dobil nikakega obvestila o takšnem pro* testu razen v kolikor je vsebo* vano v omenjenem časopisnem poročilu, je mnenje britanskega in severnoameriškega poveljnika, da ni bilo nikake kršitve italijan* ske mirovne pogodbe, kakor trdi omenjeni protest. Dodatek VIT. člen 5, odstavek a) omenjene po« godbe, sc izrecno nanaša lc na 5000 »nastanjenih čet« na Svobod* nem ozemlju in torej ne vsebuje nikake določbe, ki bi prepovedo* vala pomorskim edinicam vljud* nostne obiske v tržaškem prista* nišču. V nikakem smislu ni mogo* če smatrati moštva ladij, ki so na začasnem obisku, za »nastanjene čete« na Svobodnem ozemlju. Na*
Julijske krajine. General je pre* gledal posadke in motorne čolne-pristaniških patrulj,_ gasilce in fi* nancarje. Nato pa se je na pomo* lu štev. 3 vkrcal za pomol Bratov Bandiera, kjer je pregledal delav* nice in naprave za pskrbo motor* nih čolnov. Zatem se je general s spremstvom podal v Miljski za* liv ter se precej časa zadržal s pregledom področja, kjer ležita ostanka ladij »Duilio« in »Giulio Cesare«.
Vesti
Goriškega
Rokomavhom okrog »Soče«
Čitatelje prosimo, naj nam opro* stijo, če rabimo nekoliko rovtar* ske izraze. Toda ljudje, ki tako zavestno lažejo kot novinarji okrog »Soče« ne zaslužijo drugega naziva. V uvodniku zadnje šte* vilke ne trdijo nič več in nič manj, kot da obstoji »Slov. demo* kratska zveza« in uredništvo »De* mokracije« iz priseljenih beguncev. Pri tem vedo prav dobro, da sta govornika na sestanku na Vrhu sv. Mihaela dr. Sfiligoj in dr. Kacin Goričana, ki živita že de* sctletja v Gorici, in da je urednik »Demokracije« Polde Kemperle star Goričan. S takimi lažnivimi tiči niso mogoči dostojni razgo* vori. To so rokomavhi. S politič* nim rokovnjaštvom najnižje sorte se hočejo obdržati na površju.
Bogatim dajo
potrebnim pa ne i
Mnogi goriški Slovenci imajo v Brdih in na Vipavskem ter v dru* gih krajih pokrajine svoje kme* tije, pogostoma majhne, ki so jih dali v zakup domačim poljedel* cem. Dohodki teh kmetij so slu* žili kot dopolnilo pri nezadostnih drugih dohodkih. V nekaterih slu* čajih gre tudi za upokojence, ki sc ne morejo preživljati s pre* nizko pokojnino. Tistih par hek* tolitrov vina in malenkost kakega drugega pridelka, bodisi sočivja, bodisi drv, so bili prepotrebni za te ljudi, o katerih ni moči reči, da bi zakupnika izkoriščevali. Toda kruti in brezvestni komuni* stični režim, zahrbtni izkoriščeva* lec revežev in poštenjakov z laži * izgovorom o vsemogočnosti in pravičnosti ljudske oblasti, nima obzira do teh nesrečnežev, pogo* stoma starih ženic, tudi če trpijo lakoto ali morajo prodajati tudi najbolj nujno perilo, da sc pre* hranijo. Prepovedano je dati tem usmiljenja vrednim Slovencem in Slovenkam, kar jim po zakonu pritiče. Gre tudi za Slovence, ki so italijanski državljani, katerih pravice ščiti mirovna pogodba. Pa vendar komunisti, kruti obla* stneži nočejo spoštovati niti do* ločil mirovne pogodbe. Toda bo* gatim so pa dali, tistim, kj tro* bijo v njih rog. Nič ne de, če služijo lepe denarce tudi v Gorici, glavno, je, da se znajo smukati okoli »demokratične fronte« slo* venskih komunistov. Tako je, »to* variši«, sopotniki in priskledniki. Izkoriščevalci ste, reveži pa trpijo! Pa da ne govorimo o tistih, ki jih je komunistična oblast z grožnja* mi in s terorjem prisilila, da so se umaknili iz lastnih kmetij. To* da božji mlini domeljejo tudi ko* munističnim oblastnikom in nji* hovim podrepnikom.
Več sladkorja
Visoki komisar za pre* hrano je določil, da dobi j vsak potrošnik na mesec [ 600 gramov sladkorja. To! določilo velja tudi za mesec ! februar in so poviška de* j ležne vse osebe.
Prosta cona
j
V	zadnjih tednih se v; Gorici veliko govori in raz* | pravlja o vzpostavitvi pro* ste cone (zona franca) za j goriško mesto. S tem ukre*j pom naj bi se ublažilo tež* j ko gospodarsko stanje, ki ga je prinesla Gorici nova državna meja. Trgovsko* obrtna in poljedelska zbor*
nica se je izrekla za ta pred* log in je predložila vladi svoj načrt. Mnogi so priča* kovali, da bo tozadevna od* ločitev padla že pri zad* njem bivanju goriškega prefekta v Rimu. To se pa ni zgodilo in se je vrnil prefekt praznih rok. Vlada je vpra* šanje še nadalje preučeva* la. V soboto 28. t. m. — ta* ko se sedaj poroča — bo o zadevi razpravljala poseb* na medministrska komisija. Na to konferenco se je po* novno odpeljal v Rim g. prefekt. Tam se mudi tudi mestni župan dr. Stecchina in odposlanstvo Trgovske zbornice.
Državna jneja
Italijansko * jugoslovan* ska komisija za ureditev meje med Italijo in Jugo* slavijo je imela v četrtek 26. t. m. zopet daljšo sejo v Fari ob Soči.
Legalna ura
V	noči na 29. f e b r u a r bo v Italiji in na Tržaškem ozemlju zopet stopila v ve* Ijavo zakonita (legalna) u* ra namesto sončne. Ob enih ponoči bo ura preložena za eno uro nazaj.
Predpisi za potovanje v Trst
Kakor nam poročajo z mestnega županstva bodo predpisi, ki jih je izdala ZVU glede vstopa in'izhoda s Tržaškega ozemlja, sto* pili v veljavo šele 1. aprila..
Dvojni jubilej
Upravnica »Demokracije« in »Slov. Primorca« gdč. Marija Podgornik je 26. t. m. v vsej skromnosti praznovala svoj 70. rojstni dan in 50 letnico svojega upravnega službovanja pri sloveti* skih časopisih v Gorici. L. 1898. je vstopila k upravi »Primorskega lista« in od takrat je vsa dolga desetletja požrtvovalno sodelovala pri upravi raznih listov, ki so si sledili: »Goriška straža«, »Novi list«, »Slov. Primorec«, »Demokra« cija«. Vmes je pomagala pri za* ložbi »Sigma«, »Mohorjevi druž* bi«, »Slovenskem sirotišču« in bila organistka na Placuti. Povsod vedno delavna in gibčna. Naj Bog blagoslovi njeno delo tudi v bek doče in uresniči prošnje globoko* verne in zavedne Slovenke. Na mnoga leta!
Vrh sv. Mihaela
Z ozirom na članek v komuni* stični »Soči« glede sestanka Slo* venske demokratske zveze pri nas, sporočite'»Soči« še to»le: Dva do* pisa, ki ju je prinesla »Demokra* cija« od 20. t. m. nista povedala vsega. Zvedeli smo namreč to; ker komunistični pajdaši in podrepni* ki niso mogli dobiti podpisov, ki so jih »tovariši« iz Gorice zahte* vali, so jih sami nekaj načečkali na papir, da so Volku s slamo že* lodec napolnili in »Sočo« za nos potegnili. Ker »Soče« pri nas no* beden ne čita, smo za ta primer šli po dva izvoda v Gorico in se z njima po gostilnah in hišah sme* jali. »Demokracija« pa k nam pri* hlaja redno, toda številko od 20. t m. smo šli čakat v Gorico, da smo jo prej dobili in čitali. Če bo »Soča« še naprej lagala, bo lahko od nas imela donos za dva izvo* da, sicer pa nič.
Odgovorni urednik : Janko intii
Tiska tiskarna Budin v Oortei.