VUIiUOO
IZHAJA VSAK ČETRTEK
Naročnina: ITALIJA . . INOZEMSTVO
Lir
letno	polletn
10.40	5-20
18-20	s-io
m
2-60
4-60
8 oiSSppj aWA
Branj, ojuaajj
■}S0d ‘0 '•> H0[0(Jd
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12. Telefon 1590. Uradne ure za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. Plača se vnapre;. Posamezni izvod 20 cent.
LO
Trst, 26. aprila 1923.
Leto IV. - Štev. 168.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Po vsem svetu bo razrednozavedni proletariat praznoval Prvi majnik. Praznoval ga bo s pregledom bojnih vrst, z zbiranjem svojih sil za končni naskok na kapitalistično trdnjavo.
Pripravljajmo se tudi mi. Razmišljajmo, krepimo naše vrste!
Is se iao Irti I lihim ulila za si
za
Ne ukleise se proletarske misli, ne uniči se vere v našo zmago!
Proletariat vseh kapitalističnih iiržav ječi pod strašnim pritiskom črne reakcije in buržoaznega nas silja. V Italiji sta se črna reakcija in z njo združeno nasilje razpasla do neskončnosti. Zato preživlja is talijanski proletariat svojo najtežjo in najžalostnejšo uro. Uro uda? nosti in obupa; uro ponižanega, u= žaljenega in usužnjenega junaka, ki si komaj upa verovati, da je za temnimi oblaki solnce, ki bo megle razpršilo, ogrelo se svojimi toplimi žarki srca in duše, vnelo v njih nov plamen hrepenenja in boja in oži; velo vero v zmago, ki ne more, ki ne sme izostati.
' Težka in grenka je ta ura. f Imeli snSt> boje in imeli smo po* raze. Zma'sf komaj toliko, da so ne* verniki srkali iz njih prepričanje, da so zmage vendarle mogoče in da je vreden vsakih žrtev boj, ki odpira proletariatu vrata v svobod« no človečansko življenje, ki ustvarja iz sužnjev proste, družbi kos ristne delavce in uničuje polagoma a z gotovostjo stavbo zasebne last* nine iz katere izhajajo vse kriyice, vsi zločini in vse zlo, ki se ga ie nakopičilo toliko, da je zares junak komur se posreči, da ostane v tej družbi... človek.
Ali so danes zmage za vedno za nami?
Težka in grenka je ura, ki v njej živimo. Imeli smo svoje hiše in svoja zbirališča. Požgali so jih. Imeli smo svoja društva, svoje or; ganizacije in so jih pokončali. Ime; li smo svobodo združenja, svobo; do besede in svobodo mišljenja. Imeli smo svoje bogato časopisje in svoje revije in smo imeli proste liudi, ki so obdelavah z navdu; Senjem naše pobe. Za svobodo so nas osleparili. Časopisje in reviie so nam prepovedali in ljudi, naše liudi so pozaprli in so iih pobili. 'Delavske' organizacije niso vec v stanu, da bi vršile svojo kontrolo inad gospodujočim razredom. De; lavci in kmetje so tako izročeni na milost in nemilost delodajalcev, •brez nodpore in obrambe. Ne sme se več stavkati, ne sme se več pre; križati rok. Treba ie delati za vsako ■ceno tudi kadar hoče delodajalec izvršiti nad delavci nove krivice in jim vzeti še ono trohico pravic, ki [jih vihar črne reakciie ni še odne; isel. Od meseca oktobra 1922. sem je bil italiianski proletariat pri; silien, da obupno in udano opazuje kako se teptajo pridobitve njegovega tridesetletnega boja, kako se žali njegov čut in njegov ponos in kako se rušijo vse njegove naj« lepše razredne tradicije.
Pa ni bilo še dovolj. Reakcija ne pozna pardona in zastonj bi iskali v njenih vrstah plemenita čustva. Zakon kaznuje strogo one, ki se pregreše zoner zasebno lastnino. Kaznuje najstrožje one, ki jih ho« čejo odpraviti. Vlada, ki je pri; zadjala proletariatu toliko gorja na gospodarskem polju je začutila potrebo pljuvati tudi na proletar« ske ideale. Suženj nima, ne sme imeti idealov. Zato je z dekretom odpravila praznovanje Prvega maj« nika. Odpravila je tradicionalni in najlepši praznik dela, simbol de« Iavske sile in simbol mednarodnega proletarskega bratstva.
Ali je mogoče nadomestiti ta dan 7, drugim?
Ni mogoče. Pravico do prazno« Vanja Prvega majnika si je izvoje« val proletariat v težkih bojih. _ Ni se boril zanj zato, da pomnoži za en dan število svojih prostih dni. Ni se boril zanj da podaljša za šti« riindvajset ur čas svojega počitka. Prvi majnik ni bil in ne sme biti običajni dan počitka. Z njim ni ho« tel proletariat doseči materialno pridobitev marveč idealno in faktično priznanje svoje sile in je ho« tel izraziti v njem visoko idejo mednarodne proletarske solidar« nosti. } '■
rr% m
To n.ciznanjc in to visoko Jdejo ^ hotela ponižati vlada ko je izdala kret po katerem je prazno vanje Tvega majnika prepo« vedano.
Reakcija, ki danes vlada n^d nami si torej misli, da ji je do^oije« no vse, da je vsegamogočna. Ni to prvič, da si je reakcija vtepla v glavo tako misel. Ni prvič, ko si domišljujejo mogotci, da so prole« tariat premagali za vedno in ua za vedno usužnjili. Reakcija ne pozna Plemenitih čustev, ne_ prizna na« ?r>rotniku nobenih pravic, nobenih jdealov. Ker se jteh idealov boji P°lj kot vsakega drugega orožja in ker bi rada dokazala mednarod« ni javnosti, da lfii uklonila le teles marveč,-tudi duše in si jih prido* bila na svojo str(m.
Pri tem si misli, da je zares zrna« gala, da je zares uklonila telesa in duše.
Jedi vredno dokazovati, da se moti?
Kolikokrat je bil proletariat že ponižan in razžaljen. Kolikokrat se je reakcija opijanila svojih zmag? Od puntov rimskih sužnjev naprej piše proletariat s krvjo in s solzami svojo zgodovino. Žalostna je ta zgodovina in trnjeva pot je posuta z brezštevilnimi žrtvami, ki so pad« le na njej. Grmade, ki so upepelile telesa bojevnikov svobodnega mi« šljenja Husa, Giordana in Savona« role, niso upepelile duhov. Borilci svobodne misli so šli junaško v smrt in bolj so se tresli oni, ki so te junake v smrt obsojali kot žrtve, ki so kazen trpele. Vislice, trpinčenja in razbeljeni troni, ki so spravili iz sveta trupla naših pro« letarskih bojevnikov, niso uničili proletarskega duha in proletarskega hreoenenia po zmagi. Še so na sve; tu Spartaki, še so Gubci in Grad; niki. Njihov duh živi med nami in je močnejši od temnic in vislic in drugih morilnih instrumentov. Štirideset tisoč proletarskih žrtev pariške komune, niso dale franco« skim mogotcem zaželjenega miru in po krvavi premagani ruKrski re« voluciji iz leta 1905. je prišla zrna« ga. tamošnje proletarske komu« nistične revolucije.
Ali se naj splavimo dekreta, ki prepoveduje praznovanje Prvega majnika? Ali je res treba, da bi zato obupali?
Na svetu so se borili ljudje, se tepli in se klali, in se morili za vse mogoče reči. Za grofe, za prince, za grajščake, za kralje in za cesarje; za vero in za domovine, za bele in za črnokožce, za časti in za de« nar. Ali bi bilo prav in lepo, da nebi imeli poguma in veselja se boriti za edino lepo, edino pravično, edi« no vzvišeno stvar proletariata? Borili smo se z energijo zato, da smo utrjevali okove svojega su« ženjstva. Še bolj se moramo boriti zato, da razklenemo te okove in da razpršimo oblake reakcije, ki nam preti da nas uniči.
Ta boj moramo nadaljevati in ga moramo izvojevati. Naša srca so polna sovraštva, ki ga neguje v nas naš nasprotnik, naš sovražnik. Naše mišice so jeklene ker so take postale v težkem delu in v silnih bojih. Naše hrepenenje je veliko ker velik, ves svet objemajoči je naš ideal.
Mi smo borci tega ideala in Prvi majnik je njegov simbol.
Zato ga bomo praznovali tudi le« tos. Naš proletariat se bo morda uklonil sili in bo upognjen in potrt šel v tovarno in na polje. A v svo« jem srcu in v svoji duši bo mislil na svoj praznik, na svoj Prvi maj in bo tiho in tajno pozdravljal to« variše drugih narodov, svoje sotr« pine in jim prilegal zvestobo, ki je ne more uničiti noben dekret, no« bena reakcionarna sila.
Prvega majnika ni mogoče nado« mestiti z nobenim drugim prazni« kom.
Proletarskih duš ni mogoče ukloniti z nobenim sredstvom.
Prvomajniškega simbola in idea« la, ideala mednarodne proletarske solidarnosti in komunizma, ni mo« goče izbrisati in ni mogoče mu za« jeziti pot v bodočnost.
Proletariat v to veruje in v tej veri bo zmagal.
»Delo« je najbolji vodja na trno* vitom putu jugoslovenskog proleta« riata u Italiji.
Jedina luč u tamnoj noci za istars ske seljake i radnike jeste »Delo«, njihova proleterska novina.
Kako se reakcionarni dobro razumejo
NeStevilo tanimo dickoBav, cJe, so reaik-cioniairci ^eMnactonatai, da po»tajai njih oilgamizacijai vedno balj meidma.rcictnia..
Nafjmovej&i sl uto j je sledeči:
Nepiiilifka, pri mianKl\irtrain{iu na dunajskem kolodvoru /je prinesla k odkritju topov, ki so bili skriti v vagonu. Po voznem listu M moral vagon vsebovati stroje za obdelovanje lasa. Blago ije bilo deli ln.niiramo v faransiitu za neko balkansko držaivto. Strokovnjaki, katerih je poslalo vcjjna ministrstvo ne lice mesta, so ugotovili, da se gira 'za d|wa tolpa Skodia, model 191-4. Ni bilo še mogoče identifiiclrofta poBiilijaiteljai In prejemnika.
Nekateri aalttljuijejo, dia prihaijia to o-rož j e iz 'Bavarske ter da je namendeno za ogrslke reakcionarce. Pcilicija jo inptgla le uigotd\ii’t*i, da 'ji; bil vagon naložen v HaU-u na Tlitrt^kem.
Protidelavska politika italijanske vlade
Itaiijiamisfea vlada in njeni zagovorniki se trudijo dojkialzovffiti v (bssfedalh da ni prcitidriLaiVBka. Zaistonj je ipa vse njihovo besedičenje ko goveje dejstiva, čislto drug jezik, -bi !je delavcem bolj 1-aizumljiv. Kair Je faustovska vlada izdala cdldtocv, vsi so naperjeni iprioti delavcem iin njihovim pridcbilSvam.
N.aljnovejši prc'fcildela|viskii odlok ja ta, iki prepevediuje praznovamlje prvega maj-nifea; Mesto prvega mntfmika je dcloičcm kot 'deiaivski im državni praznik dain 21. aprila t. j-, obletnica ustanove Rima. S tem si mislijo rimski (mogotci dia hasdo imrvalti iz delaivisikih prsi j pomen majniškega dna. Keir Jimo 'vlada m razpolago ves državni ohcirožetni laparalt, je ver-jetao, da bctlo delavci na fletoSniji prvi nmaij po we6ini delali. Nihče pa jim me- bo micigeil prepovedati, d;a ne l>i pralzinpsval.i tega dne boidJsi na prSvaitnilh sesltasrikii, bodisi .Uho v svcjji duši Jn sami med setog.
Kljub tenvu so se izjalv.ili delaim v sninagih talarjih im ccfo cmi delavci ki so arganizilrami v D’Amsn'moijevih &rgami'za-oijiah, dia foddo tia delaivski dan prazno-vaili. Tuidii ireipublilkanslsa sfflranka Se sfcle nila praaniotvatti prvi maj v kcilikoir bo mogoče.
Pdleg tega je izdala Mussoliin^jeva vlada, odlcik tv katerem so cdpraivljene vsa pdgcdlie, 'ki so jih imeli občinski u-:radniiki in namešičemci dlrugih 'javnih 'U'Si;ajncfv im imiajo ra,\maitelja‘Jvia teh ustar nov naio®o, d;a zmižaiio število mastaiv-ljemcev na nEljnujinčIjše poifcreb©.
Tmčili bomo tasej acjpet mnogo ljudi, ki bodio vrženi na cesto dnCkn se bo ostalim ,zniiž.alo plače. Ta ministlr&ki deklret anidievlje <tudii uraldrarlke, cine ujradmiike, ki so bili od nelkidalj, naiižvesteOši sluge vseh pncllide!atvskih micigotcev. Mcida se faeidi-) sedaj sipa,m*tdVa,li ikio bodo videli, da rt nijih položaj nič boljiši od naMaidnih pnoletiafrcev.
Vi! ida si je Vtepla v glaivo, da sa mara špairaiti. Pa ne, da bi to učila kaipitaliste, mairvefi uči to im vn54 sHnoij pragiralm nad delavici, med ,prc4fltairo.il. Ide(ja o Spaaia-niju jj« že preSla iv Sari in meso našiti mo-gicrtiOfiv. V imemu te ideje je fašiBtovski poslanec Guldo Plghettii predlagal celo naj ss Odipraiv1;io ivss penzije češ, da se nramajjo IjukSio naivskfflti špaira.ti in da si m'ctiiai;'0 s iprlbrattiki zagotoviti mirno žiiV3ijen;;i9 na stara leta. In itam idejaim, ki so isliame im gtrdo in neumne kakor je sta.ro meščanstvo, praivjjio, do so nwe in micdeine. In vladia im sttramke, ki take ;reiii delata in podlagata, pravita da sita delalvslca^
Bog mas varuj takih p-aljatejjev.
Položaj
kerp govora Kameneva na X.
To leto prihajamo v ustvairjajiafto apnho .revolucije in 'dolžnost voditeljev pinre proletarske dlrža/ve ije, da pniivedejo delavske in kmetske mase preko vseh iežko-5 in zaiprek.
No smieiimo pozabiti, da je bila meščanska vojna, talko ostra, ravno radi tega, kor j:; mednarodna iburaoaaija pomagala 'ruski, s 'kaitemo bi, ako bi ostala sa,mas vojna trajala le nekaj mesecev. Na daljnem vzhodu so utihnili topovi tujih okupatorjev šele pred kraitkim im šele sediafc, ko srno ga znova osvojili, lahko reičetoo, da so delcvlne masa vjedinj^me od VIadihrestoka do Balku-a, od Batuma do Petrograda, cd Odese do Arliangelska ped (rdečo sovjetsko zastavo ter, da je ustvarjen prvi im temeljni pogioj mi'rn«mu delu stvarjenja.
Uijedinjeni smo, ali to jedrnatvo zahteva strog državni ckivir. Ena izimed nalog X. kongresa bo, cka roM vpražamlje osnovanje sovjetske združene zvezne države.
Naga zveza bo zvezia kak® n e svet Se ni videl. Na Mj-valinah caristiičnie Rusije se snuje zveza', ki temelji na enaJr6ptraivin,osti in na priznamlju prava vsaki maciiji in na cdiinstTOniostii gospodarskih interesov.
Dlruga maša naloga je
utrditev zunanjega političnega položaja
Mi potrebuijemu miiru. Na konferencah v Genovi in Haagu ja Mgledalo, da prida do uspeSne pogicdbe. A cena jte bila faka, da smo jo, morali odbiti. Konference v Genovi in Haagu so skrahlrale, ker So na©J delegati iziastali 'od vsaike nadaljme koncesije.
Danes, po preteku sko-ro pol leta, lahko rečemo: Ne samo, da naše koncesije ne razširimo, m.ajrTOč ne bomo miti pomude-ne izpolnili« — Na3 položaj se vsak dan jačii, a neprioateljsko vrste vsak dan slabijo.
Rapalskli dogovoir z Nemčijo je prvi, ki ga je premagana miašičamska diržava pod jarmom zmagovalca podpisala s sovjetsko republiko. Sovjetska Rusija,' obkoljena od soivnaftnikov, 'je bila plrisiiljena, da da maiklsimalne koncesije.
Bitržoazijai, kiat razred ki propada, poseduje vrlo slab zgodovinski pogled ali vseeno ni tako neumna., da ne bi se n ek a j naučila od dejstva, da Sovjetska Rusija obstoja že pet let. Taiko se v Ameriki opaža gotevo izpremembo v gledamju na Rusijo. Grupa eenatorijev kot n. pr. Bcirah in La FcUetto, ki drugače doma nemilostno preganja fcomunislte, je zahtevala fak, tifino priznanje scvjeitskc Rusije.
Buržaaizija ne more biti 'brez Rusije. 0-na ne more biti ceilo miti brez Rusije, ko-ja odklanja plačilo dolgov, čeravno je to poirazno aamljo, mora Kapadmi kapitalizem priznati, da jo tako. On dnevno slalbi in propada. Eden tandd dokazov j e (tudi konferenca v Lousairmi, kaitem nsim je pokazala kaj irrVamo pTičakcvatii od onih metod Te Sevanja initeimioionailnih problemov, ki jih uporabi jmjo diptomialti imperialističnih držav. Sklenili smo dogovore s Čeho-glovaiško, Švedsko in Norveško d®čim smo dcigovcire z iHalijansko vlado odklonili, ker nistmo bili več v stamu.dabimimrailipfrftta-ti na v,se one pogoje, katere so nam diktirali patentirani diplomati »civiliziranih dežel.«
Tako dolgo, dokler se Trnki borijo pro-iti imperialistom smo mi njihovi prijatelji. In ravno radii tega se je konerenea v Lou-samni pretvorila končino v o^dkirit dvoboj mrd ssovjetekiimi republikami in Anglijo, katera je turkom staviiVa. iežke pngoje. Neumnost je torej, iko Miljukcv piše v ne-kcim članku, da jo na,še stališče na konferenci bilo turško a me rusko. Samo ob sebi se razume, da tni priznamo važnost Črnega mor j n in ožin za Rusijo! Toda mi vidimo tudi, da je otvoritev ožin voljnim ladjam samo raztegnitev bodoče vojne, a proti temu, varujoč intereso smverene Turčijo proti svetovnim im,pe riali stom, šči tirno ' i itere.se ruskega delov,nega naroda
Rusije
vseruskem kongresu Sovjetov
Vprašanje razorožitve
je najvažnejše .vprašanje Zveze na,rodov, katera se z rtjirn bavi že nekoliko let, do-čim še na drugi strami cel s\et s polno paro oborožuje. A nag .predlog, da se po filozofskem razpravljanju pri.de tudi na stvarno razoroževanje, je žalostno propal.
Da dokažemo našo iresno željo za mirom, ki je ceila .leto bila smernica naše zunanje politiko smo mi skrčili nafto rtie-čo vojsko. Pri tem pa smo pripravljeni seveda z vsemi silami na to, da postane to stolčeno število zato kvalitativno čim bolje.
Zunanja trgovina
Internacionalna buiržoaizija, ko ni mo-
JnternaKfcmatofi. buiržcaizijia, ko ni zmogla ' prevladati sovjetske oblasti na naSin cdkritega boja skuša umi5it.i isto na ta način, dia jiateodna bogaistm Rusije izkoristi kot iavor prihoda! inozemskega kapitala;. Na&e edl'mo sireldstvo pirdtii tem paslkusam, da se Rusilja pretvorfi v kolonijo zapaidnega kapitala je: monopol zu nanje trgovine. Od tega principa ne smemo nikakor odstopiti im tudi kapitalist! memajo računati s tam, da. ostame zunanja trgovina v rokah sci^jietske vlade.
Privatna in državna podjetja
Do sedaj je podeljenih 25 raznih kon-oesfj, dicčim seokolo 250 še »rešuje. Priizmar lii maramo, da smo dosegli na tem polju udlanaiv^jiainjia mešainih društev vrlo ma-
lo,	a to ne po naiši krivdi, mairveč po krivdi zunanjega 'kapitala,, kateri 'želi da, ne sa.mo sodeluje tpmi povzfl'ilgovainju našega gospcdlairstva, nego da postame že neke vrste Spekulantoi kapital.
430 trustav s 4.100 podjetijii im 1,300.000 delavci so nahajajo v rokah diržaivc. Pri-šteijcimio li k tetou še železničarja »jn de-laivce podjotij, ki niso v zvem trustov, do-btoo število 3. mlilijonov. Pirdtii privatnemu kapitalu moremo tedalj nastopiti: s temeljnimi vejami industrije celim uvozom in izvozom, celim zakonom in to po vsem pcd>ržia'\fljeni’im zcimljiSču, kair ga •kmetje oMelugetjo.
Nasproiti temu staji privatni 'kapital s 4000 podjetji in 70.000 delavci. V trgrfvini odpade samo 30 cd sta vsega prometa na privatni kapital.
Izvoz leta 1922. je šestkrat večji od onega v letu 1921.
Izvicfflili ismo dirva, nafte in zemeljskih pnciizVodiov skupno za 45 milijonov zlatih rubljev. To je v.sekiakoir pioti izvozu, ka-twn«a je malo skrito —žele 25 od sta, a je 'vendte velik uispah napram 1. 1921., ko je bilo kritega saano 5 cd ata
Stanje transporta
bo jasno iz sledečih podatkov. Dnevno je natovorjenih vagonov:
1.	19ia.................... 30.000
» 1918,......................7.500
» 1921...................... 9.500
»,.1922.................... 11.500
Gremo tcireij siaino na bo\,je.
Oskmbnvamjs želaznice s sredstvi za kur. jaivio je doseglo skoro 100 od 100, od 'čegair 40 od 100 odpaide na drva, a ostalo na premog in nafto.
Industrija
1 Prcizvatianlje v celokupni industriji je doseglo 20 od 100, torej četrtino omega, ka/r se je proizvfiijalo pred vojno. Vendar ne stojimo na mestu, mairveč se prani kar mo naprej.
Proizvedla se je premoga 1920-21. 442 milijonov p udov, a 1922. 588 milijonov pudiov.
Nafta 1921, 233 milijonov pudov, a 1922. 280 milijonov pudov.
šote pred vojno 90 milijonov pndov, a 1922. 125 milijonov pudov.
Zeletoa in jekla 1921. 10 rallUjonov pu-dcv, a 1922, 20 .milijonov pudov.
To so iše vedno maile številko. Vemidair lahko 'TOčemo: Ta leto smo napravili nekoliko korakov naprej in to tudi v leild industriji, ki ne dela samo za trg.
Za vse naše uspehe se iimamo zahvaliti novemu gospodarskemu kurzu.
Sliko trgovine
dobimo i& eledel&ih številk:
Leta 1914. je znaSal trgovski promet
4,200,000.000, leta 1921, 600 milijonov, a 1. 1922. okoli 1 milijarde zlaitih irubljev.
Kmatje so odposlali na trg pred vojno blaga za preko 2 mtiljaridi, 1. 1922. (breiz ■davka in naitu.m) 375 milijonov.
Pnemotrimo oekicliiiitao 'kairakter naše trgovine! 65 .pirocefniiov naše skupne trgovine odpade na medsetoc|jino trgovino dirž,av-nih orgamoo, 12 procentov na trgovino diržia.vnih oitgancv z zadrugamni im 23 procentov na tagoviino državnih organov s privatinimi osebami. Mi moramo zadruge tako urediti, da, se privaitni posredovalci morejo potisniti v ozadfje, ker oni nosijo v ssbi kali nove buir£oaizi(je.
Mi moiralmo piied vsem razširiti chseg trgovine, cirkulacijo blaga. iSamo na ta naičin moremo .povdSati produktivnost in dustrije.
Ojačenje valute
Da- so »na tržiSču uvede stvaren red, se moramo mi predvsem -nečesa potruditi, in to ‘je, 'da damo tiržiSču sigurno in diobro valuto.
Stabiliziranje rublja je v stvari glavna malega celokupne prJdoKibvene delavnosti.
Kako pcivKidigmiti isitabiilizaicijo? V na-šom d:maimem uraivnavanlju jte predstav-ljala emisija v januaitju 1.1. 90 procentov, a v (septcimibru samo 53 procentov. To je oigromen pnidobitek. Kaže nam, dai nismio na cmi poti na fcaltero n.as sili buržioaijija. Mi smo tilraijio£ ma&li pravo poit in korakamo, polagoma a, sigurno, naprej. Ne varnosti, ki leži v nelvi pridcfbitveni politiki ml ne zakrivamo, tolda deliti moramo politično cd ekonom, nevarnosti. Politična ndviairincot v novi ckomicmski pcliititoi je n-ičeva.
Enotna fronta delavcev in kmetov
Mi smo popolnoma, uverjeni, d,a roški kmelije v polni meni petmagajo proletarskemu mestu, ker je mastmi proletariat pcimal dobro svojo osnovno nalogo ter združuje vso svojo energijo da se kftnete oskrbi s faibrikati. Moremo li mi pa to iz-vastti Da., jaiz si&n iprepričian, da m.sstni delavski razrod na io enoiušno odgovarja: »Da, mi moremo!«
•Nova ekietnom^a polihika se ije povsem že prciislkusi3a. Ona je imela cilj, da upo-stavi med delavcem in kmetolm čvrsto ve<z. Dame s je ta aveza realna resnica. Sleherni poizkus privatnega kapiiftala, da poruši 'to cmictno fronto delavca in kmeta., je že naprej obsojen na popolno propast. Mi Stojimo pred nalogo, da dokažemo, da komunisti im sovjetski organi no samo da morejo zrušiti buržoaizni red, nego, da morejo tudi na njegovem mostu zgraditi Delavsko družbo.
Tako, draga milica, to bi naj bil tvoj vodij®.
Komunistična stranka Italije
/j (Sekcija Kom. inter.) Sporočilo izvrševalnega sindikalnega odbora
Izvrševalni sindikalni odbor opos zarja, da vsled nasilnega vladnega sklepa zadobi Prvi majnik zopet svoj revolucionarni značaj; izpri* čuje, da so Majniški praznik izvo* jevali delavci, ki so se zanj žrtvo* vali in pijonirji proletarskega gis banja, ki od 1890. naprej se niso uftrašili prisilnih kaznilnic, ne gro* ženj, ne vislic, ne brezposelnosti, marveč so hoteli, da postane Prvi majnik dan in praznik dela. Pre* prioan, da bodo proletarski organizmi (stranke in sindikati) ostali zvesti zavezi proletarske interna= cionale in da bodo pozvali svoje pristaše naj ta dan prekrižajo svoje roke in puste delavno orodje pri miru, zavezuje svoje pristaše, da se na dan Prvega maja ne sme« jo udeležiti derta in sldene predložit1! ta predlog na seii Splošne delavske zveze v imenu komunistov, ki so njeni člani in to kot konkretni predlog prepričan, da se bo z njim Splošna delavska zveza strinjevala.
Izvrševalni sindikalni odbor
Iz Mussolinijeve vlade
Kakor smo poročali j.e aaidnji konig.res iialiiia.nsfce Ijiudske stranko glas>r(?aS TO-soluoiijo absolutno proti-fai&istovsko im sklonil, da se s faišisti ne strne sodelovati. Zaradi tega sira,nkimiegs stkdeptu so popularni čla.ni Mussolinifelve vlade, Oairtnaz-za in trije peidtaijiniki, dali Mussoliniju svoje portfelje na naapoilaigo. MussčŠfiat je ostavko popularnih ministrov in pod-tajlnJkov sprdiel. SpočieHka ija silcer ičiBkal ali se bedo morda popularni poslanci spametovali in glasovali prrfhi sklcipom kongresa za upnkto nijemfu in vise) fa-žistovski mladi. SkleniiM ao paič, teko zaupnico, ki je pa bila sestavljena na na-C-lm, da ni mogla Mussolinija zadovoiJjiM. Zato je ostfflftlko siprojel.
Zato se nam ni trteba n® plaišsiti. Naši ministri in podiialjiniki ne bodo nič boljši in nič slabši od dosedanjih. Ali to je, da rastejo toSisftcfrs&i. *.	Sctrodla
na.robc-. Zakaj ako brado rasli tako Se nekaj 6aaak bo ostal Mussolini sam
Vsak Sitatel] delavskega glasila, prepovedujočega razredni boj, ]e član nc-štcvilne vojske razrednozavodnih proletarcev, ki s vsakim dnem zadajajo večje ndarce sistemu suženjstva ln zasebne lastnice.
Čšiajte na II. strani znameniti članek L. Trockega: »Poezija Revolucije*1.
Iz zasedenega ozemlja
Revnlta brezposelnih delavcev
V	POruhrju ®e nadiaJjmje boj med nemškimi in f.ranraškimi kapitalisti zaradi taimošrijega premoga. Račun bega bojjia pa pladnje proleta rtoit, ki ga nemški in frajnooski kapitalizem enako sovražita. P.oruhtr&ka dtalavstvo ,se je tetn že enkrat prepričalo na svoji lastni ko&i, da, je pač vseeno ali postanejo gospcidianlj.i Porubr-ja nemški ali frajneoski mogdtei. Naj spuš'6a(jio svin&einko firameoski vdjaki ali na.j jih spuščajo nemiski polieiijoti in fašisti, žrtivie teh 'Svinčenk so vedno v vrstah proletariata.
Zločinov nad porubrskim proletariatom se je iztvr&ilio že vse polna V 'pretečenem 'tednu je padlo zadetih od sivin-čenk nemiške paliteije in nemfikih fašistov zopet deset mrtvih delavcev in na stotine je bilo inanfenib.
Zgodilo se je Ib v Muelheimu. Tam so se zbrali pred občinsko pala&o Jjrez-poselni im zahtevali kruhai Proti brezposelnim je nastopite «Hda.rstvo !in fašisti, ki eo napadli gladujiače od dveh strami. Trije de'lawi so padli mrtvi in 33 je bilo ranjenih.
Po tam zločimi se je Mršilo zbn,rmwnje kljer se ije sktenilo sploSno staivko in so priredili brezposelni drugo demonstracijo pred občino. Zopet 'je bil en delavec ustreljen in je bilo nekajj ranjenih. V dru giom delu mesia so poilicijoti im fašisti napadli delavsko mlaldino, ki je bil« zbrana na sinodu. Tudi tu (je bil ubit mlad dslaivec i,n Irci:« deiflTOev -je bilo težko rani jenih.
Enake demonsftiraoitje, kjer Se padlo mnogo delavcev mrtivih in je bilo veliko ranjenih, so se vršile v Esserau, Diissel-dorftr in v d migih manjših mestih. Povsod so brezposelni zahtevali kruh. Dobili so svinčenke.
Na eni «dmni naaitapa proti deiavcom nemška redarstvena cbilast v družS« z nemškimi fašisti, na iclrugi strami pa na--stopftijo f.ramcioiski <rbia»tniki. Ti poslednji naStopaSo zlasti proti komunistom ■im pldh ivsom delafveem, ki si ji nočejo ukloniti. Iz Porenje so franeosike oblasti izobčile kair 24 tisoč domaičih delavcev želeeaii.čarjev in 'rudarjev.
Tako rešuje z krvjo in rnizerJjo proletariate bu;ržoazif>ai švOja sporna vprašanja. In potem se ljudje Čudijo ako nimajo delavci nobeno ljubezni do <to-nK'vl:U!.
K«i o ! j ; ljubijo žrtivo 6*\io!je rabolne?
Francoska vojaška sodišča proti komunistom
Delalvec Biachof iz Horda-« jo Ml db-sejen s strami tviotaškopaljiid.ijiiktfea ao-diščai, iraidi žarjicnjia komunističnih plakatov in hujskaimjia frairueoskih rojakov, na 8 meseosv ječe im 500.000 mačkov globe.
Delavec Kramer pa ina en mesec ječe radi trgairija nekoga firamccikega pla-ka^tes.
Upori v francoskih vojašnicah
Komaj sedaj se je zvedilo, da je fmam-coski peSpcilk št. 101, v Suitaryju, dne 9, t. m. odrekel igokoržiStoa Na oddano ana-manjo k etoiiramjn se ni mošOvio jaivilo.
Odidelek strojnih pušk je koraM, z rd*n-diini zastiaimmi po dVoriišču ter zahteval takojfinjo demcfciliiizjaid.jto. :Vlada (je dala upehati preiskava.
Tudi v drugih paKkih' se jo moštvo od-reklo od dela v ■vojafiniici, tako n. pr, v Riafuem-fti, iTopničarjii v ltakiHnpflia>u,se’n,u pni E-ssenn so iizjaMU aastopniiloo lietia Itumaniite, da obžailuljejio in na.j<ist(r»5ie obsftjaljio essonsko klamje, kakor tndl, da nočejo biti pasivni -Sokrivci izraženih umorov.
SjplOh se opaKiajrt unied fnamcoskita oku-
1 k,im vojaštvom v Pmmhrju maki prpuščanja. discipline. Tako je bt! 150. ipolk .poslan fe; Woatmisa v Ponuhlrje, od tam nazaj in potem zdpet v Biuhnsko, dickilen' se ga ni komčsreo poslalo v domovino, ker ni (bil 'več isposcdjeh za vogaSke namene.
Naročniki, poravnajte narcčiino I
Meddržavna kilns y Lomi
Doba radiMriaiviuh konfai^emc ni Se zakljiutcina, F*red kraiskim tzmfcliinAena te feremcai tv Dousanni se .je aepat. oitvorila, Komedijai »e bo 'toreg nadalj^ahi in ml smo že v nalpnetj pn-ipr.ičaiiri, d« se aanadii ■te konferemce ne bo mifi spremenilo. O-stala bo vse pri starem ker se bo|dia gospodje pnoti aadnijemn propriifiaJi, da f» ne morajo polgodiiti. Na kcaifercnra m bodo ftaaspravliala sporaa. vj>rašnsnja, M jili ima kapital isti&n« Bvropa, s Turčijo. Rus^a je te te konference izklfluiena, Ako bo treba bomo o tetj konferenci poiroianiH bajj ■več prihodnjič.
m
Poezija Revolucije
Izrezki
Rflv.otacija idolseiza nekaij, viškov delovanja, prestaja trenutke iktnvavetga pa-irksizma, gledati pa jo irtctramo, kot nekako naraEd(ružl(jivo skupnost v cekin njenem raizvoju, dd najskrivmegiših in naijinepozmajniih (virov do aakltju-čka, ki si ga j,e stavila kot ideal, d.) ure, v kateri pade država*, ki jo je organizirala in se jH-eivori v komuniatiiJčno diružbo.
Poezija Revolaicifie gotovo ne stoji v stoefljanju, iv barikadah, in ne v junaštvu omega, ki žrOvivje svoje življenje in -tudi me v triumfu zmagovalca, kajti rvse to se ■pcijlaiv.ljja -v imperialistični vojni, tojar se preliva kri na enak način in tudi v večji meri, kjer delujejo strojnice, kjer so -arnagovalei in premaigani.
Globoka zgovornost iravolueije, njena poezija je v tem, da se polasti novi revolucionarni mazretd -vseh bojevakiih sredstev in vodi bolj v ni-ovo smer;, da <ra*z.šiiri in povzdigtne vrednost človeka in zait® pobija stari svet z medsebaj sledečimi pudci in zopetnimi csvojuvam’ do dneva amaige. ‘Poezij a Revolucije (je sintetična in ni naimcmjenai, da služi lirKtoiim razmahom faibirikantov pesmic. Iaiteujje se "v težkem bciju delavskega maaradia, v pospešeni borbi, v stanovitnosti, v porazih, v stcfcnait obnovljenih napor ib- v velikanskem izrablljetvanju tnciSi, ki obilno plačuje pridlctoUjeni teren, v neupogljivi dn veliki volji, iv vedno maraščajoifif sidito-su, v slavnosti zmag, in tudi v nulkuli-alainih umikih, v d o-lgam pričakovanju, v neznosnem stainjju tlačenja, tv poplavi ljtutiih mniažie in v točni kalkulaciji moči in v strategičnih in taktičnih manevrih.
Revel-uciilja si ne moro v zgodovini izbrati trenutka, ki ji boiLj prija in tudi ne poit, pa kart-eri ima stapaiti. Vse to dfo-ločajio makij učjja in včasih je prisiljena k bc(j u prectoo Ije zbrala dovolj moči, kar se je zgodilo leta 1905. v Rusiji. Radi svoije neustrašenosti in poguma pride Revolucija prevet nap roj, zasledijo nar men, ki jo razlikuje: tedaj ije prisojena propasti, kjer <jo ne pcdlpirajo, in mora jmstiti, da (ji iztrgajo iz mok sadicive dolgega nalpora, pridobitve mnogih let. Organizacija, ki se nam zdi danes vsemogočna, (je (jutri lahko adirdbljena in strta v pnah; kajr je bilo najbolj eiga v njeni »eliti« je vničemo, vrženo v ječo, proga; njano in razkrejplijetno. Rekli bi, da je vse otočana. In oni ki so mislili izraže-vati poeailjo z zvenečo zgbvc-inncistj.o cb uri omia.grjivega triumfa, ulbiiraijo tedtaij stjru-ne na glas pesilmiKma, misticiiizma in sentimentalizma. Proletariat sam se nam zdii obupan, demoraliziran a kljub temu dobi nj^g.civa zavest, .ravno takrat, nov in gillcbclk vtis, koijeiga ne bo mogočo zbrisati. Poraz (je korak da zmage.
Novi napori, siKMti napori, nove žrtve... Piredlstiraža prefurejja polagoma svo je vrste, tpjrivtoči k sebi najbolje elemente novega rada, pnahujem po -rope;tu, ki ga je povzročilo uničenjč prejšnjeiga rodil. Izmučena a ne premagana, pre-življTa Revolucija .v nemem srdu potlačenih, desoirganiziraniih delavcev, v temnih stanovanjih in osam-lljenih vaseh. Preživlja v čisti zavesti stare garde, mala po številu, a izkušena in nikakor prestrašena radi pcirazov. Stlairi bojevniki izkoriščajo prejšnje izkušnje, umeijo ar naliizirati j'ih in pretehtavati; d-ebiljo novih opornih točk, izdelujejo obris glavnih potez gdbamjai in mu pokatzuljejo smer. Pet -let po porazu -se rusko delavsko gibanje zopet prikaže na površju in začne svoj pohod spomladi leta 1912. Ma torialistaična metoda, katera nas je naučila revofluc i j a leta 1905. nam je dala možnost točno ocenjevati sile, ki se protivijo proletarskemu pohodu, predvidevati spremembe, dla nastopimo zgodovinski tek po teh predvitjjpvaiiiph. Ta metoda je torej najve-fija prjždcbitav prve -revolucije in v njej [razkrijemo vao poeizi‘jo giba-rnja. Stavko so zepet pričenjajo iz nezadržljiivo irodnotstjo >in nam nudijo občutek nove i vaflje rniači, ki je brezipri-mjiro bolj 'izkušena nego Jo bila leta 1905. A vdjna preživi — tudi ta njadi neupogljivih postav spMmo e vol udje, 'in bila jo tudi predvidevana — in potisne nnis&j narašičajoiči navali Revoilucije. Na-cionaliizem poiplaivlija tvse, v-eflni klic ml-iltairizma ima navidezno svoj odmev v narodovi vodji in eocia-lizem je navidezno pektpan za vselej.
A ravno v trenutku, ko j-i je padec jasen, skrajnopi, -stavi Revolucija svojo -naijpKdiiantij so pr-eirokba:	preMcd	iimpe-
'rialistično vojno v me^Sansfko vodino, '[>o-ilaKenjie vlade se stran,i delavskega razreda. Transporti topništva se peljejo mimo nas z trepetom; poganja v vseh 'je-ziikiah krik sevmaš-tva 'in stronti; a kjjub tonu zbiina Rrevolucilja svoje -sile na dnu strelskih jarkov, v tvo-rnicah in selih. Ljudskim množloam se vzbuja v boli zavednost zgodovinskega razvojto. Februar 1917. je v Rusiji velika -pTidtobi-tRV Revolucije.
A Yen,d.9|r se pozdeiva, da hoče -ta zmaga obsoditi, uničiti revolucionarne poiiz-knso proletnrilaiia, poideva se, da je namenjena dokazati, da ne dovode tbliko na/porov v dirugo* 'kakoir konični propad, To je dioba Korenskega, Tseireteli-ja, pol-kavmlkoiv to podporočnikov, ki so -rav-no-tako patrioti kalkor ravolnci-anarcl; doba nevamnosti, lepih nagovorov, postransikih fiogledov, jo to zadušljivo in gosto ozračje bedastoče in lizdlaljstiva Čemov-a. Oh kako se je rfrn«j,a,l-a., pri sabA, »rovoluoio-nairaa« djamokrafcija!... In kako je wia-la odgoviarjati, z divjjim ikjrikom, govorom neiznatni skupini -bo-lJSeivikctv! A ta navidezna mogočnost iffevoluefcnairne« draniokraeljo tje moro;!® zginiti: ni bila drugega, kakor teatralni okjias in morala »a je porušiti. Teko [je zalticvak) nepoznano razmerje bojujočih sei sil; to je bilo potrebno radi dmševnega rasipolože-njia, ki so je up^rablj-alfo v mncžiei Re-volucionamai predat niža 'jo to prediviide vala in idslovala >v tem smislu.
Poezija revolucije ni bila samo v naprednem Sirjenju dktobe^skeiga navala bila je tudi v jasni zavesti in krepki vo-l ji voddče stra nka Meseca juliii-a so na a pregamtiali, vrgli tv ječe, nas razikrcipil-i. Imeinotvajl so nas vohune Ilohenzel-lornov«; prespovoclana iflam sta bila ogenj in vala; demokratična stranka mas je zakopala poki kup laži, a v naših zavetjih in v naših ječah smo se 'flu-tll-i, da amo mnagovalci in, da smo goepadar-j.i paloSasai.
V	tej prejdialot&em dinamiki Revolucije, v njeni ma/tcmatiiični politiki, je tudi njena naijivišj-a poezija. Prišel |e otetobeir in nam stavil novo probleme neizmerno
važnla^ti, nam -stavil teižkctSe breiz števila in krajia. Za nadiailjje^anje borbe je bilo treba rmnjati metodo in sredistva; trefca-lo (jo veli,kanskega raiamlaha rdieče garde; treba je bilo pničialktati dvoumno formulo: »ne vlajne ne minu«; itreSaa je -bi-
lo	udaiti se, za nekaj časa tptred soivraE-nim uiltimatum. In še enkirait, v Brest-Litowskam, ko je odrekla mir Hohenzol-lern-cem 'in ko je potem podlpisal-a .pogodbo, -brez da bi so vdial®, da 'ji go pre-čita/jO, se stranka Reivolueiij a ni čutila premagano, čuitite tje, da bo še eavlaido-vate nad pc3cža|jem. Reivtulucionairni logiki dogodkov, jo donafiala sttrankia pomoč v njeni dSplomatičmi (pedagogiki. iV -mesecu novembru 1918. imaimlo, defcaz. Res jle, da no morejo imofi zgodovinska preid-videvanjla matematično itiačnicist; rado se pretirava v enem ali dragem smislu, a zavednla 'Vtoljla iftnedfetraže postane vedno boljj uipli-vna na mehamstao silo, ki pripravlja prihodn-jost
Umctaiik, ki v vsem tem ne vidi letptote je ničeivnosit. Kdor Itoae postaiti pesnik Rciv-oluiciije, seveda ako ima rttu,di dia.r zia to, 'jo mora umati smatrati v njeni 'skup-nasti, ocetnjevati n(jene peraize -v isti meri, kakor njena sfcjpnjetvane 'miapredke napram zmagi, piicdireti v 'tajno razloge, ki nam razlaigaljo gotove umike, umati mlcina cjb treinirtfku nlaliiaišičaljlclčieiga morja, v na|pat)em delovanju sil, dobiti neumrlji-vcuzgfcKvomnost Reivolucije in niiene poezije.
Oktclbeinska Revolucija je gliobcjl^o nacionalna; a ni le gibanje elementarnih sil amjfiak tudi šola. Proučevati jo je ne-fcalj zelo težke.gai.
Iletraien jo menili, dia je Ilegel-clv nauk algeb,ra Revolucije. To ime pristlclja bolje mairsizimiu. Miatariailistična diM'ektika raz reidne boabe: evio algebre Revolucija Nalvi deiznb je zmešnjiaiva, pcplara, brez clhli-ke in mej. Neu-niHljive formulo (ji i>zjr!aiža-jo postave in p.ntrelbne s|premie,mbe. V zmešnjavi elementov je pnepad. 'je temina. A v vodeči politiki so d&i edprte, je paznost, -na Vsak 'treniutek. RoMclu-cio-niHT-na straiteigiija ni brefeoibliična kakor element, ampak 'ima ima.t-etaaft,ii8no 'tlo|3nost
Prvlksat v zgodcvini je bila reivTolucio-narna algeCbna Spremenjena v iistini-toeiL
Lev Trocki
^ To mora biti geslo vseh tistih, ki želijo prosneha delavskemu tisku.
V	sedanjem trenutku ko se stava Ijajo s strani nasprotnikov vse mo* goče ovire delavskemu tisku, mora biti vsak zavedni proletarec na svo* jem mestu. Pomagati nam mora tudi s tem, da sodeluje z gradivom.
Oglasijo naj se torej naši somi* šljeniki od vsepovsod, kjer čutijo na svojem vratu težo kapitalistične* ga jarma.
Pri tem naj ne bo nobenih izgo* vorov!
Naj se nikdo ne sklicuje n. pr. na to, da se ne zna v dopisovanju pri* merno izražati! To je prazen izgo-^ vorf Vsak naj se izraža tako kakor more, tako kakor mu govori srce.
Lice proletarskega lista mora biti tako, da se v njem zrcali duša pro* letarca, duša vseh tistih ki trpijo in pričakujejo odrešenja. Ti morajo torej stalno sodelovati.
Naši sotrudniki, posebno oni na deželi, naj uravnajo svoja delovanje tako, da nam pošljejo dopise o pravem času. Dopise naj nam pošilja« jo na način, da jih dobimo n a j* kasneje do vsake sobote.
Kar nam pride pozneje bomo pri= občevali v naslednji številki.
Le ako je kaj nujnega, bomo priobčili takoj tudi če dobimo kasneje.
Moskovski itf muzej edini m svetu
Zbirka otroških igtrač je izvrstna in bogata
Moskva. — Umetniški slikar Nikolaj Bartram je takorekoč oče moskovskega ignaškega muzeja, ki jo edini take vrste na svetu. Rartnam je bil oskrbnik one številnih zbirk n-metnitikih proizvodov v Moskvi in pred divema letoma je bil na njegov nasveit postavljen igraški muzej. Sedaj je ta umetnik kurat-or tega muzeja, in otroci ga imenujejo sploh »naš striček«.
Muzej ima izvrstno zbirko otroških i-graič in lesenih živali, ki so jih po večini izrezali kmečki ljudje. V tem poslopju je tudi majhen oder z vsemi mikavnostmi velikega gledališča. Tu prirejajo predstave z inarijoneta-mi, in otroci 'imajo veliko zabavo tamkaj. V muzeju imajo bogato zbirko raznih mani j one t. Nadalje je vldc ti tudi različne maske. Nekatere od teh so 'j ako staire in dragocene. Med otroškimi igračami je videti vsakovmtne proizvode, ki so paganskega in krščanskega i zfvcra.
Ameriko zastopata dve črnski punčki in ena ženska sufražetka.
Notri imajo tudi govorečo knjtigo iz Nemčijo, ki da od sebe glas vselej, kadarkoli obrneš Mat v nji in sicer takšnega, kakršna žival je naslikana na dotični strani. Videti je glasbene škatlje iz vseh kotov svata Tudi vojaštvo je zastopano.
V	tem oddelku je videti buržoazne igrač ke vso raztrgane in poleg njih zmagovit proletariat.
Lani jo obiskalo ta muzej 35.000 otrok. Ali muzej je popularen v praven pomenu besede. Vsak dan se nabere velika množica otrok, še preden 'so vrata odprta. Nekateri otroci gredo v-sok dan v muzej. Najljubše igračo so otrokom živali, posebno pa lesena krava, malo večja kaker majčka, dela veliko veselja in zabave deklicam, kbr jo hoče vsaka malo molsti Gledališče je zelo priljubljeno. V njem se otroci čestokrat pogovarjajo z mairijo notami.
Nadalje je v muzeju več naslikanih igrišč, med katerimi so nekatera zelo sta rinska. Bartram pa pridodaija na stene še ljubke portreto raznih otrok — klasično in moderne, pa mednarodne umetnino.
Ko je bil muzej prvič odprt, so hoteli imeti otroci igračo s polic. Ko so jim pa povedali, da jih ne morejo dobiti, so vprašali, kje se jih da kupiti. Ali kmalu potem so hoteli kar eanvi izdelovati take igrače. In potem jo vodst vo tega muzeja jelo prirejati tečnjje, v katerih vadi-io otro ko v tej umetnosti.
...tudi človek
Ljubljanski »Slovenec« od 20. t. m. je priobčil na uvodnem mestu članek v katerem polemizira z »nacionalno fronto«, ki jo ustanavljajo v Jugoslaviji takozva-ne narodne stranke zato, da se bodo bolj uspešno borile proti slovenskim in hr-vatskim avtonomistom, federalistom in konfederalistom. V članku, pove »Slove-nec« med drugim tudi to:
»Zloraba narodnosti v strankarske sivr-he fie privilegij slovenskih demokratov. Katar naiindtoost v obče, tako ziterabljsijo slovenski demokratjo v svoje strankarske avrhe tudii pc(jem jugoslovanstva-. Dr. Korošec ije ircljen 'Slovenec, on misli in čutii 'slovenska, torej j« Slovenec, po vseh znanstvenih teorijah, (?) kalkor je Radič Hrvat in Pasic Srb. Znanost pa pr-avi, da so SJoivenci, II rt vati, Srbi m Bolgari Ju goslovani, torej so Jugoslovani tudii Korošec, R-adič in Pašič. Poljem »jugoslovanstva«, ije toraj znanstven pojem, ki z eno besedo zaznamuje več konkretnih mdi seboj apecifiilčpo ratoličniih pojmov. Take pojme jo 'ljudem ustvarila nairarva v svirho »ekonomije mišljenja,«. Naši de-mokratje pa tega očdvidno ne vedo. Oni ne T«di0j, da rojem in zav&den Sčelvenec sploh drugega bitii ne more kakor: t) S'( venec, 2) Jugoslovan, 3) Slovan, 4) Arijec in 5) človek.«
Prav hvaležni smo »Slovenili«, da nas je povlekel in izvlekel iz zmote v kateri smo Uveli. Mi pa smo mislili... a kaj bi govorili. Tavali smo v temi, v strašni temi in smo si mislili, nerode zarobljene, da so na svetu še druge stranke, ki izrabljajo narodnost v strankarske svrhe. Med taike stranke smio šteli vse meščanske in malomeščanske stranke vseh narodov ne izvzemši tržaških narodnjakov in kranjskih klerikalcev. »Slovenec« nam je pojasnil, da je to le privilegij jugo-slm>anskih demokratov. Nadalje smo si zabili v glavo prepričanje, da je »jugoslovanstvom političen pojm.. »Slovenec« pa je iztaknil, da je n jugoslovanstvo a znanstven pojm in da je oib enem znanstveno dokazano, da je Slovenec, ki se je kot tak rodil, dejansko le Slovenec, Hrvat je Hrvat in Srb je Srb. Poleg vsega tega nas je »Slovenec« še poučil, da je vsak rojen in zaveden Slovenec na\jprej Slovenec, potem Jugoslovan, zatem Slovan, nadalje Arijec in končno, po milosti božji, še človek. »Slovenec« je postavil na glavo vso našo teorijo o kateri smo mislili, da stoji lepo in trdno na nogah. Vedno smo trdili, da se ljudje rodijo ljudje in da poslane člavffk šele potem... karkoli hoče sam-, ali karkoli hočejo drugi. Pa nires. Človek kadar se rodi ni človek Če se rddi v Sloveniji, je najprej Slovenec ker ni nobenega dvoma, da je koj ob svojem rojstvu zaveden in ker je znanstveno dokazano. Zato mu zavežejo porpek s slovenskim trakom. Vse to se zgodi še pred krstom.
Koj ko je krščen se zave, da. je Jugoslovan, dia je Slovan in Arijec. Navsezadnje dobi poslednjo čut in postane še človek. Hvala bodi Bogu.
Pa je skoro 'škoda. Zakaj kadar poslane človek, to se zgodi šele takrat ko se tega zave, ga prično nadlegovati in polniti i njim zapore.
Vsekakor priznamo, da je znanost skoz inskoz lepa in koristna reč, zlasti če jo zajaha »Slovenec«.
Ciniki
Kar je res je res. Ne da se premagati. Komunisti, zlasti še jugoslovanski, so tako strašno cinični ljudje (če so sploh ljudje), da nas oblije mrzla pot kadar nam kdo govori o njih. Pomislite:	V
Ljubljani, v beli Ljubljani, se je vršil shod »domačih delavčeva ki so protestirali proti impotrtiranju tujcev. Shod je priredila skozinskoz delavska narodno-napredna stranka, katere glasilo je »Slovenski Narodu. Ti narodno napredni delavci. so, po dolgem študiran ju dobili sredstvo s katerim bodo odstranili gospodarsko krizo in rešili Jugoslavijo vseh neprilik. Da se to zgodi so na shodu zahtevali »da '&e zopet otveri dbrtinena-diailljevialnm; «cfa, da stepi deilavstvo v krdg moPtoe narodne koailicije, da od-strianitio podjetja Vse »tuje neslovanske delavoo, da vlada z (jasnita! in atrognmi noredbnmi prepreči naval tujih delavcev, kii so 'zagrizeni nasprotniki 'dtnlave in da 'ščiti dirlmaftme. Na shodu je hotel govoriti tudi uekzaUirani komunist« Jaka Zorga. Narodni delavci pa ga. niso hoteli poslušati ker je govoril o čisto neumnih rečeh, ki nimajo kaj opraviti z revščino. Govoril je o kapitalizmu, o izkoriščevalcih, o buržaaziji in — neroda — celo o proletariati/. Zato mu je nrktlo zaklical: Dosti je! Dfines gre -za kruh! Kjruha nam daj! Siti smo komunizma.
Tisti nekdo je. imel čisto prav. Saj je znano. Če gre v Jugoslaviji vse narobe, so krivi komunisti, ki. jih ni. Ako jemlje jo narodni obrtniki raje tuje ko domače delavce, so krivi komunisti in nikakor podjetniki. Ako je brezposelnost in plačujejo delodajalci svoje delavce slrfbo, se morajo »domači delavcin razljutiti na tuje, inozemske delavce in ne na domače pijavke. Tuji delavci so tudi krivi, da bel grajska vlada ne. otvrtrja obrtnonadal-njevalnih šol in da je pozabila na zakon
o	zaščiti delavstva. Kako so siflcani taki »domači delavcin ki hodijo v fraku in cilindru po Ljubljani. Ni čuda da so siti komunizma. In komunistov, ki. so taki ciniki, da jim je več za idejo kakor za kruh. Nekdaj so očitali nam., da mislimo samo na. ielodec. Oni, narodni delavci, pa so bili veliki idealisti. Hoteli so imeti svojo ruirodno državo. Sedaj jo imajo in jim. je še hujša, mačeha od bivše Avstrije. Za i)se to so krivi komunisti, ki niso Slovenci, torej tudi ne Jugoslavi, niti ne Slovani, še. manj Arijci in absolutno ne... ljudje.
Kaj pa smo vraga? Ali bi ne bil ata »Nw<od» tako dober, da bi nam. še on znanstveno dokazal, kaj smo? Tudi njemu in njegovim »domačim delavcema bi bili. hvaležni mi ki sc komunizma'nismo še nas ilL
Vsaj on...
Jugoslovansko časopisje vriska Od navdušenosti in veselja ker se je jugoslovanski kralj Aleksander zavzel za državno in narodno jedinstvo. In jugoslovansko časopisje stavi kralja dmgim za vzgled. Sment. Ali smo res že tako na robu, da se čudimo kralju, ki se zavzema za enotnost države? Vsaj on naj se navdušuje za to idejo, ki mu donaša koristi, ako se žc drugi ne morejo. Ampak... kdove, morda je res. Treba kakih zgledov. Kraljev pa ni na mestu.
Morala na kongresu
V	soboto 21. t. m. se je vršil v Milanu kongres morale. Gospodje so se zabavali na kongresu, ki je IV, te sorte, s tem, da so razpravljali o javni morali, o pornografiji, o kinematografičnih predstavah,
o	očetovstvu in o hazardnih igrah. Iz česa sledi, da imamo na svetu še nekaj veselih ljudi. Poročila o tem kongresu nismo čitali. Ampak se'nam zdi, da so gospodje sklenili predlagati vladi naj izda zakon po katerem se ne bo smelo več pisati. nemoralnih knjig, da ne bodo smmU več kinematografi predstavljati, pohujšlji vih slik, da otroci ne bodo smeli več ostati brez očetov in da se ne bo smelo več sedeti v igralnicah pri hazardnih igrah. Zraven so si mislili, da so izvršili svojo dolžnost. Nič se niso vprašali, kdo je kriv, da je danes življenje človeka tako nemoralno, zakaj tiskajo izdajatelji por-no,grafične knjige, zakaj ostajajo otroci brez očeta itd. Kaj bi rekel vinorejec takim moralistom, če bi mu prišli pove-dati, da bo obvaroval svoj vinograd trtne uši ako bo z milom, umival grozdje? Vsaka morala je posledica svoje družbe. Če je družba gnila, ne morejo biti zdravi moralni od noša ji. Kako naj bo čist človek, ki hodi do pasu v blatu?
Po kongresu se bo zgodilo to-le: Ljudje bodo čitali še bolj pornografične knjige, ker bodo prepovedane. Kinematografi bodo predstavljali še za naprej take slike, ki jih imajo ljudje najraje. Očetov bo našla oblast še manj kot dosedaj ker je posta-
lo	že luksus postati oče. Staro mesto bo polno prostitutk ker prisili življenje človeka na vse, da si ohrani življenje. Moralisti pa bodo imeli mirno dušo in si bodo kakor Pilat umivali roke.
In morala bo rešena.
NAROČNIKU Dolžnost naročnikov, ki Jim je potekla naročnina ]e, da nemudoma poravnajo zaostalo naročnino, sicor Jim list nstavimo.
Do proletarskih otrok!
Ako -hočemo postaviti teimel(j našemu bodočemu delovanji u, -moramo natdaljeva-ti zapoC-eito dalo, ki se j,e poka-ziatlo — tia>-ki tj v z®to‘.ku u-speišno. Proletarska vzgoja otrok se mora razširiti in nadaljevati kljub vsem oviiiam in teižkcičlam, ki jim groma danes nasproti.
Zelo priprosta in ma.la >so naša sredstva danes, ko nimamo ne kulturnih ne drugih proletarskih ustanov kjer bi lahko naSo d-eoo vzgajali proletarsko. Pri-pnosta iso naša sodstva a zaičeti mortamo s trdnim prelpriiSanljem in gotovi smo, da naše besede bodo našle edlmev in ptod na tla v srcih proletarskih otrok.
Vsaka proletarska žena bi si mo-rata. osvojiti to nalogo proletarske vzgoje svojih otrok -tembolj- ker ženi olajša to na-1og)o n/jeno občevanje in vedni stik z svojimi iln sploh z proletarskimi otro-ci, do katerih toa več vpliva in lažjji dostop ko-t melž.
Piroti vzgcfji, ki jo dobiva otrok v buržoaznih ustanovah, moramo postaviti prolotatrsko vzgojo. Z lahkim in razumljivim tolmačenjem, tkaibereg-a je sposobna ^koro vsaka žena, moramo paj.a-smit otrokom, dia ilmiajo buržoaziijne ustanove naloigO predvsem in poleg drugega napraviti iz teh otrok sposefone delavce koiKikor zadtafetuije za pomrnioiževanje bogastva nekoliko fljjudi, da iz teh še prostih bitij napravi ponižne in rverinie hlapce kapitala. Mati, ki ako bi mogla,, ‘bi s svojim trpljenjem nadomestila trpljenje svoejga otroka, žrtvovala vse, d!a bi msu s tem olajšala tirdlo življenje, ne pomisli, ko z radostijo v srcu gledla na svoje dete, up njietae boididčinOsti, ki bo ravno tisti njen up pofinelje pr&dtoet na-jgršdga izkoi-ri š'čovan j-a, da bo rslvno rij en ofpok moral živeti ž3vl(jiemje polno bede in trpiljenjja. Zdrznila bi se ob misli da bo morida ravno mesa njenega meda, telo njjenega telesa moraHo kot cilj pred tcplove v vrtinec bratomicirmeigia klanja, dla zadosti -s tem interese poisametznlh lijuidi kalteri vidijo raizirešiitev vsakega neislpcralzumlje-nja v nasilju in preliva;njjlu krvi.
Žena malti, ki bi to pomislila, ne obotavljala bi se niti tireniult.ek, oprijela bi se z navdušenjem -svoije naloge, katera bi 'ji morala bitii va-vilšenai in spolanaila bi kmial/u uspeh svicljelga priprdstegla učenja-, conila bi svcjia priptrcista sredstva praive proletarske vz-glojje s totema je nadiomie-stila setvraštva z ljubeznijo in .nisiredila iz svojega otroka mesto ponižnega hlapca člrlveka,, ki hrepeni in so beri za svobodic in enakopravnost.
Štiri gole stene so okrog mene, gole in mrzle, in med njimi sedim in razmišljam.
V globoki dalji se dviga grad iz noči, njegovi nejasni obrisi se tiho rišejo na obzorju. Mračni skladi ra? sejo in se širijo, stolp se izvije iz sive gmote, krepek, velik, okrog njega se vrstijo stolpiči ter se ka« kor vitki mlaji vzpenjajo pod nebo na katerem ugašajo zvezde.
Pod zidinami valovijo črte. Na* razen gredo in niže in širje: kakor ogromen slap se spuščajo na ',seh straneh navzdol. Tišina je nad r&> lovi in niti njih barve ne razločim. Ali ie zelenje, ali so gradovi po gori?
V ozadju, daleč, neskončno daleč se drami. Kakor bi kdo za pla* nino užigal ognje in bi se njih sij iz dolin kradel črez najvišje robove. Sivina se tanjša in preliva, vij o* lični in beli prameni se tiho nenijo više in više, gasnočim zvezdam nasproti, rožnate in rumene tanči* ce se predejo vedno nemirnejše, vedno burnejše.
Kaj je to? Kam sem! se zagledal?
Z visokega stolpa, ki se tako živo črta v daljnem siju, zapoje rog in stotero odmeva njegov vrisk skozi jutranjo tišino na vse strani, proti nebu in proti zemlji. Vrh gradu vzdrhti zastava, stolpiče obsujejo praporci, barve zaplešejo, bele zi* dine, zelena gora, rožno obzorje, modro obnebje, vse sama radost in mladost!
Grad je preždel dolgo zimo, sam v se pogreznjen, poslušajoč rezke žvižge vetrov, strmeč v mračno si« vino mrzlih megla in oblakov in čakal, težko čakal, da se raztrže somorno nebo in da se umakne ža* lost izpod niega. Sneg je pokril goro in se polegel črez polje, kolikor da* Ije je segel pogled in nikamor ni bilo mogoče iz težke puščobe. Ži« vljenje v gradu je zamrlo, vedno sfrastneje so hrepeneli niegovi sta« novalci po solncu in luči in zrli skozi line, ieli sneg skopnel, jeli brstje pognalo, jeli zrak zadehtel. Vedno težje so čakali, da se oglasi pomlad.
Pa se je umaknila noč in solnce, veliko, zlato solnce je obsijalo grad, da je zablestel in je objelo gozd pod njim, da je vzdrhtel in da se je oglasilo tisoč ptičjih grl. Pozavne so ga naznanile s stolpov in vitezi so ga pozdravili v svojih blestečih oklepih in čeladah in grajske gospe v svojih tančicah. Na ši roko so se odprle line in okna v gradu, veliki portal, zaprt vso dolgo zimo, se je napolnil gospode in dvorjancev, ki so toliko koprneli po tem dnevu in ki so šli zdaj prepe* vaje in vriskaje ven, v široko svo* bodo, v zeleno polje in v solnčno dobravo, da praznujejo zmago luči, zdravja in lepote. Zunaj sije nrvi majnik, zunaj je vsa sila pomladi, zunaj je radost, je življenje, ki ga ni mogočle uničiti!-------
štiri gole stene so okrog mene, gole in mrzle, in med njimi sedim in sanjam davno preteklost. Zunaj sije prvi majnik, a jaz ga gledam ! skozi gosto mrežo, skozi tesno ok*
no, ki je visoko pod obokom, da se ne morem vzpneti do njega. Zus nai je luč, a zame ni niti ozkega roba neba, da bi si odpočil na. njem trudne, skeleče oči. Zunaj je vsa sila pomladi, je žarko solnce, a jaz ju komaj slutim; zunaj vriska ra« dost, tu notri, v tesni, mračni celi« ci mi lega mrzel kamen na srce. Zdravje je zunaj in moč, tu je mrak in v njem beli obraz; Poma« lem sreblje čas kaplje krvi iz njega in v udih čutim, kako mi s krvjo pije in krade sile, ki jih imam vse delj vse manj.
Med štirimi golimi, mrzlimi stenami živim, sam in zapuščen, le mrki stražarji so moja družba. Vi* tezi vriskajo, pozavne njih dvorja* nov odmevajo, vrtovi in polja ču* tijo njih radost — jaz živim tu pri* klenjen, unornik. Kaj bi dal za en sam zeleneči grm na griču! Toda moji gosnodarji so oni, ki vriskajo, ki je njih brezskrbna radost, ki je njih vsa velika luč pomladi! Ko bi mene ne priklenili, ali bi mogli ■';mkati? Ali bi jim sijala neprs--stana pomlad, če bi je ne hranila kri mojega izmučenega telesa?
Ozek je moj dom, dom upornika in moja prostost je z železom za* mrežena. Med vlažnimi zidovi sa* njam svobodo, a moje zdravje je rahlo kakor cvetje črešenj, ki se zdaj belo odevajo. Tiho izgorevajo ure mojega mračnega življenja, brez A^riskov, brez spomladi in brez sreče. Kdo ve, ali bom dvignil kdaj vele toke iz okov? Ali bom tu, v tej skalni krsti dosanjal svo* io srečo, ki je ne bom nikdar do* živel, ali bom tu izkoprnel veliko nadzemsko 'luč, ki je ne bom sam nikdar vidci?
Zunaj sije prvi majnik, zunaj je vsa sila pomladi, zunaj je radost, je življenje, tu notri je hlad noči, je tibo, vedno tišje pojemanje srca, u-gašanje oči, dveh drobnih, bolnih plamenov.	_______
vsak onnon za »delo«, vsaka
KOMUNISTIČNA SEKCIJA, MLADINSKA SEKCIJA, STROKOVNA ORGANIZACIJA MORA VEDNO SKRBETI, DA LIST IZVEN RAZPnODAJALNIC V ČIM VEČ IZVODIH RAZPRODA. K RAZPRODAJANJU IN RAZŠIRJANJU LISTA NAJ SE PRITEGNE ZLASTI MLADINO!
Razvoj razredne zavesti je pred-pogoj za zmago proletarske revolucije.
Meščanske državne naprave in ustanove: vojska, uradništvo, policija, so ovira tega razvoja.
Odprava !e-te napravi prosto pot delavskemu razredu.
Sovražniki jugoslovanskega pro* letariata so tudi narodnjaki in njih društva, knjige, časopisi.
Vaš list, sodrugi, je najvažnejše orožje v boju proti meščanski državi in njenim pomočnikom, narodnjakom.
Čitajte, razširjajte in podpirajte Delo.
Delavska pisma
Bombe po Kontovelju
Mlad sem. Romaj dovršil ljudsko š-ofl-o. Pognali sa me malcvairit. Čaa poteka. In idamailovajril sem.
Sem nag in bos, lačen in brezposeln. In dlanes se 'Spominjam s težavo tidtih štiriindvaij-set abecednih znamenj. Hvaležen sem g. učiteljem-, da štefeim lahko tudi od ene do sito.
A kako mučno mi /je, ko zihiinam dlanea vse te iffiike in številka Rioka mi je težka in neokretna. Poidhnanjemia je in oslabili ena .je in trese se mi .kakor s!ta,r<čeva.
V	meni kipi in vre. Misli Se mi križajo in stiskajo. Mukoma sestavljam s‘ta\ke-. Kratki in ttadii so, -klakor moj« življenje.
In jaz sem frevoilucicmair. RevcOiueio-na,r seto! telesno otaemoigel, duševno u-bit, od goispode moma-lno fcavržen — ka.kon se je ©isto ?gražal pirlk. K. Staire ssim nad sdbojk Bil je eci\r|'iEir. Delal ije ip"šte-no. In dane« ga ije samo še njegov spomin. -Spomin i® polpreteklih dni. Dvigal so je, sretdii nas, -mladih, z značajno smelostli«, živim pcigledcim in izireidnio 1-ah kim, prc&ni-m in brhkilm gibanjem.
Danes je konec. Zarrasa je pme1(r(gana. Vidiimio so ■čisto in jama. Pogled je -mrkel in bolesten. Roka -tcižka in krčevita. Večina nas je upognjenih, nagih in hoeih', Jaičnih Sn l>irei2posedmih in za novo vojno cfoda.čfraih. A z dnhiom ne klonemo. Vojna. Bliža bo kmalu, kmalu nas 'zdrami.
Že pilšiljo gto-s-torr.a daivki na kmeta i-n delavca. Oblaki vetjne finamico ti zbijejo poslednjo kapljo kinvi. Solnce zahte^ Krasen pomladanski veCer je. Stairček g pcisllednjo nado v ctoairu sulic fcltegmal z 'roko pireko (potnega 'č-ela. -Težko in zamolklo klrme giomriji del telesa; se šibi kolena 'in uvela in drhteča dlan mu sjpol-zne po 'trii.	...	\.
Trajen diavek; na 09mHyfc>, aa vino na prodaj in na čdzirnermo kap!|jia.
Edina niada tje v trti. Ne bo je zmotgel. Zatisnil je motno otoa V m.telih jie ugledal ijužnegta latifonidisitia. Veleposestnik, italijanski vimogiradlnik ije obdam z ne-svclbcdmiimi, ibreaziemljiSkimi kmeti, s sužnlji ,im koloni. Bliža se mu z na,glliro. Večeir se naigibllja in stamJkov ' sin si je namazal lice, -raizkuatiral lase, nadel ireit-guizen, črno srajco in ivteeil (b:i5 v moke, da pripravi poit novemu niaidigiaslptodiu — la'ti-fundistu, ki v kraiikem pokupi z£'ml|io Z ljudmi svtreid. Oče an sin se sreičata na pnofeeišfci krržiadi.
Tako. 'Na Proseku imamo narodno milico, ki naj |to mioižmoEti ustvari;a ned. Je to cela jiaita dnmiaičih kmcitskih sinciv- Dor bro, -naj bo. Mcirdla so tmied nijimi famHj®, ki se žintvujei;o, da vrnejo vasi mrlr. Toda teh ni .So med nljiilmi talki, ki so vsled svojo, etaistcinco prisiljeni nadeti Qmo
sraijico.
T-oda', Ce ža melrajla biti organizirani v faiMsticvsIki -strcikcvmi oirglanizaciiji (n. pr. žel. alli stavb. siJndikat) 'jih nihče ne more prisil iti, v po-1'itEmo vtfaSInci organizacijo.. če ije že kdo kjra nslnžben, ta mema Kiti nekje tudi sfmoSčctvmo ongani-ziran, ne pa poMti-čma
Pirclvranffti sa ijih dlo dcibra. Sicor sa med njimi pclSteni, značajni in mirclljtrtmi f arij j o — n-aij si bedo prepričani fa šiliti giM ne. Je pa tudi pair takih, ki ne zaslužijo dirtuig-ega nego -slalbo ime.
Neka.j zia kontovejjsko mladino, katnOr ■se to seme še ni -vsajalo.
N-ailoga komunistov, po Oklepih Željnega svetovnega kamunietolSnega koingire-sa Ije:
1) dla stopamo v liaišisticiske sitrckovne organizacije. Če amo iresnJčni komunisti, jih moramo rahljalti, n. pir. pri metinem gibanju, -Ceznmeim delu in v staivki.
2) Če so naizmere, ki doveljlujejo, s® lahko poslužiimo tudi nijiih poHitičnih in vojačkih organizacij. Zja sedali na,m toga ni t)reba, ka/jiti politična akcija veliko več zaleže.
Jo pa z droge strani tudii didbiro, da ma to fažistovsko meščanstvo Vojatški organiziral, nam te orožje.
Za,to tudi -veselo k vojakom ped lornoB-Jo in propagando -med njimi — v regularni armadi. Za fafiistovsMa milioo za emkart samo politična elgiitacsiija im ne več!!!
Niarn tudii no bo iškodirivaJo, čo poliit-ičln« potipflijemo to iz 21 slovenskih fantov sestoje-čo milico.
P,red irusMm pclitiičnim silstemotm bežijo hudi Japonci zmaigalci v japonsko-niski vc|fni, beži zmagovita antanta itd.
Kakor vildite dbalpljejo našo vas od vselh alrani. Iz Trsta, Batkovelj, Proseka, • sv. Križa, Nabrežine in Opčin. Izzivajo, pretepafb, streliialio. In kaj drži vas nev-klcnljivo? Razredna zalvest, popularna prosivi.tljenost in pclUt.ičnai akcija -med vaščani
Živi v naši rvasi človOk .is: jtižne Italijo, 'ki ;je Ikrnčno na/ol, pa dolgih miukah in trpljeinlju cd kn-r živi, v naši vasi, krov in košček krulia. Očo nieigcv je revež hrom in se preživlja pot-tdno 'in na vse mog0'če načine. Je značaiien mož. Sin mu je povsem nasproten. Zad-on-oljuje se s streljanjem, motaniom bomb in petn-rd, pretepanjem in izziva-njem, seveda snino ob navzočnosti faustovskih š.kvaidetr in varstvenih organov, ki zeda radi iza-tiska-Jo ušesa in o5esa. Izobrazbe nima popolnoma nchene in le s težavo zapKo svojo ime. Hotel .je zn Agati cerkveni fairovft, toda to ni šlo. MaHovnl sc je z bombo ter prebudil ljudi. Na škodi je nekaj hišnih šip in prestrašenih žen in ot/rok.
Sedaj bi rad vrgel krivdo o bombi na mirne ljudi.
V»p zbija k U<!inie ustano v, politični!* pa ne more, ker -te imamo v glaivi, v možganih.
Bomba, dina.gec, prepričanja ne nzjuje temiveč utrjuje. To ni niti divjaško več, še manj o idealna nrav kakega faišista.
*
PogilavjB o strašni fašistovakj ircvvjlu-ciji za -spremembo peitlli minjistrsikih m®Rt ki je na (potiu proti prestolu iragublla stoj pnofetnam, paistoHa Sc^® danes aikitualna.
MussoMni je danes v Wet98ali^volielka-plteila.
Rek rut za rekrutom
Glasovi z dežele
ij ta Mil II
•••
m
V nedeljio, 15. t. m. se je Mršil sekcij-sik sestanek Z. S. D. za gansko Okrožje. Navizlic slabemu .vremenu so se sestanka udeležile s-komaj, vse sekcije. Točno ■ob določeni uri 'je bilo zborovanje otVor-jeno. Sodrug okrožni -tajnik je podal obširno pomočilo o delovanju sindikata. Podajamo tu kratko poročilo njegovega izvajanja, sodrugom stavb inski in delavcem v naznanilo iti iv zadržanje. _
Še nikdar .tako kot danes se niso, razred proletariata in razred kapitalistov, taka 'krepko razločevala kot v debi v katetri živimo. Na eni strani fašizem, na drugi komunizem; na eni strani diktatura kapitala, na drugi diktatura pro-letariatta. Žalostna resnica je ta, dia se danes proletariati bojuje potom ■ svojih organizacij — rv kolikor so mu te še ostala — v defenzivi.
Kapitalistična 'organizirana ofenziva, je začela v Italiji talkoj po zasedbi tovarn v Tuiriinu in drugod, ko se jo posrečilo kapitalu, s pomočijo social-deano-k-ratov uničiti :to revolucionarno delavsko gibanje.
Ofenziva kapitala stremi zia tem, da zvali vsa voljna in druga bremena na ramena delavnega ljudstva. Zategadelj hdče uničiti osemurni delavnik, iznižat.i ptočie tar si zagotoviti minimum pro-dukeje patom nagrad in akordnega dela. Pri tem stremljenju se poslužuje Vseh sredstev, ne v zadnji vrsti nalašč x ta namen umetno povzročena -brezposelnosti.
Pod krinko gospodarske obnovitve domačine in cele Evrope, industrialci, kakor mala pdd-jetniki ki delati o z delavno •sita dirugih ljudi, hočejo povečati svoj dobiček patom naj,večjega neomejenega izkoriš&amjia proletariata. Osemurni delavni čas ij.im je ena najvačjih zaprek. Zatto so napeli vse sile, da uničijo to delavsko pridobitev. V naši diržialvii so to dosegli — ne glede na posamezne slučaje — potom zadnje ministrske nared-be, ki jim omogoča uvesti 10 in več umi delavnik t(reiz da bi tudi sorazmerno zvišali delavske mezde. Nasprotno, navedba govori o znižanju plač tako, da bodo delavci •— ako bodio hoteli živeti — pri-»ilj,€inii sami aaihitevaiii lče?-u|rno delo. S tem dejanjem je hotela rvlada dokazati, da ni in da ne more biti »proti delavska«. Ko smo se mi bojevali za osem-urnik, nas je ,vse meščansko časopisje naziivalo izdiaijialce demoine ta prekneu-be, da pa vlado, ki je iadaila zakon o delavnem času. na vse pretege hvalijo, dokazuje kaj da imajo deJelvoi od te na-redbe pričakovati. Dejstvo je, da, je v veliko krajih osem urni delavinik že odpravljen, posledica tega pa je: ogromno natraščajicISai btrdztposelniost Iter ntamašča-tjitičia bedai Ako so kapitalisti to dosslgli, se morajo -največ zahvaliti fašistoVtsIkim raais-kočnim oddelkam ki ®o z ognjem in močem uničili delavske organizacije, delavski tisk itd. kakor pa ministrski nared-bi. Pri tem delu jim je stal na strani rvos dirižavni apairat a slvoijio policijo, zapori in sodnijo, ki so obsojali naže lij-u-idi na dolga leta ječe saimo zato, ker so hoteli 'še nadalje voditi boj proti ofenzivi kapitala.
V tej situaciji se ni proletariatu posrečilo organizirati onetga odpora ki bi za-mogel ustaviti ali vsaj ublažili divji naval reakcije.
Veliik del krivde leži tudi na današnjih reformističnih voditeljih strokovnih organizacij, ki vodijo politiko sodelovanja z buržoaizijo. Razdiralna delo reformistom je ohrabrilo in daje tudi danes pogum kapitalu, da pripravlja vodno nove poraze delavstvu. Na ta način so postali reformisti ih večina -soioia-listov agentje buiržoazijie ter očitni izdajalci delavstva,. Pri naši spokorni organizaciji, niso sicer imeli reformisti veliko uspeha: razredno zavedni stavb inski delajvci Julijske Benečije so se kmalu otresli teh elementov. Ali reakcija ki jo je razvil svetovni kapitalizem po celcm svetu in posebno ona v Italiji, ki je omogočila kapitalistom v Trstu, v Tržiču, tv Poili in drugod,, da so aaičeli z ofenzivo, je omogočila tudi stalvbinskim podjetnikom na gorišlkem boj proti »Kolektivni pogodbi« dasiravno je veljavna še do 7 avgusta 1924. letav Če je v Trstu 20.000 brezposelnih delavcev, čo šteje enkrat tako cvetoče mesto Pola od GO.OOO prebivalcev danes še samo 30.000, od teli 5000 brezposelnih, da o Tržiču niti ne govorim, je dtejstlvo, da je danes iv Gorici in okolici brezposelnih 90 oidist. vseh 'proletarcev. Na Bovškem in na Krasu je položaj veliko težji. So tam ljudje ki so že eno loto in ver5 brez vsakega zaslužka. Ti proletarci so 'navadno brez pohištva, brez obleke, lačni oni in njih družine.
To žalostno stanje ubogega ljudstva pa izkoriščajo delodajalci v svojo korist. Ob solzaih izstradanega ljiudstlva kujejo Svoj kapital. In pri tem ne pozabijo povedati, dia so narodnjaki ki ljubijo svoj naped. Dasiravno ni vlada — l>o sfklentt-vi »Kolektivne pogodbe« — znižala voj -noodškodnln&kega kvocenta,, vendar »o delodajalci znižali plai&a delavstvu.
Proti tomiu se mora naša organizacija boriti'z vsemi sredstvi in v vsaki situaciji. Neumestno bi bilo v tem boju uporabljati one metode, ki smo se jih posluževali v drugi situaciji, talkoj po vojni. Ako so delodajalci znižali plače, znižajte produkcijo. Ako zafhteviaja čez-urni delavnik, zahtevajte delo n* »turno« ali vsaj odstotke, ki vaim pri tičejo na podlagi še veljavne pogodbe. Sprejmite znižano plače, kot predujem. Kadar ste odpuščeni iz delu, zahtevajte zaostanke. Ce vam delodajalec noče izplačati, prisilite ga to zakonitim potom. Če se delodajalci poslužujejo in spoštujejo one točke pogodbe ki jo v njih korist, kakor odipust iz dala itd. morajo sipaš tavati tudi one ki ščitijo in so v korist delavca.
Sodirugi! Boj (je težak, ga bodo potrebne Žrtve. A mi moramo dokazati našim sodelavcem, tudi oni zavori ki teži naš pohod, da se zavedamo naših pra vic in da jih bomo branili z vsemi močmi Delodajalci pa ne stremijo samo za ♦cm, da uničijo delavsko stnokovno o-r-Rat>imcijo in z uničenjem te tudi »Ko-Ookltvno pogodbo«, ampak 'hočejo uničiti tudi v.se ostalo delavske ustanove, tuli ».ne ki »majo čisto humanitarni značaj to je: Bolniško blagajno in pa socialna
zavarovanja. Znano nam je kaj so napravili razni komisarji iz B. B. v Trstu in drugod. »Varčevanje;« ki ima za posletii co odpuščanje uradnikov i’n to no enih ki so odveč in manj zmožni ampak one ki jim ne gredo po želodcu, ne bo rešilo teh zavodov v finančnem oiziru. Komisarji ki zapirajo zdravilišča kakor ono v Ancaranu ne delajo nobene koristi, ne delavstvu in ne državi.
Kar se tiče naSega proštov olj naga brez poselnegia zavarovanja*, smo natančno poročali v »Delu». Zadnji čas pa nas je pčstaivila vlada na tako stališče, da srho bili prisiljeni to zavarovanje s 1. aprilom t. 1. ukiniti.
S tem da smo ukinili s 1. aprilom odtegovanje priatpevkev za »Brezposelno zav;airo,vanje«, je odpal tudi cbllgatcirični prispevek za strokovno organizacijo. Potrebno je torej, da organiziramo naša 'pciSlcivanlje in da pridemo c,d obligatorič-nega, dio prostovol j nega uplalčevanja pri-sfpevkov. S tem bo organizacija zgubila del svojih dohodkov ki so ji neabhcdno potirel>ni, aiko hciče obstajati in se v svojih bojih uspešno bojevaiti. Scdrugi morajo v vsakem kiraju izvoliti odbore in zaupnike, dotočiti funkcija tajnika, blagajnika itd. — Ohraniti moramo kair se da oiiraniti. Edino razredna organizacija je iv stanu (binamiti interese delaMnoiga ljudstva. Ohraniti moramo naše selkeije, ker samo' na ta na>čin naim bode mogoče v bližnji 'bodočnosti preiti v ofenzivo ter pridobiti izgubljene poz jed j e.
Proti politiki sodelovanj,« z buiržoaizijo, se dviga med delavskimi masiamd vedno večji organizirani odlpor.
Čim bolj postaja ta zahteva močnejša, tembolj je v nevlairnoisti faustovski sindakalizem, fci bo moral ®vojo politiko revidirati aiko noče izgubiti še oni del mase ki mu »pjrcstotvoljno« ali ne ,prosto-voljno sledi
Starvke dolaivstva, — ortganiziranega v fa&lstoskih sindikat ,v Trždiču, Trstu in dirugod so nam jasni idoikae, dia prole-tairiait ne more sodelovati a kaipitalisti, k^jr to scdelovainje pomeni poipolno za-sužnjevanje delialvskega Hjudistva. Razrednega boja ni mqgdče ustaviti potom visojk donečih naroidtniih fraz, keir je ta boj živa potreba onega ljudstva k,i z delom strojih rok kopilči bogastvo drugim in zahteva, da se ga priznava za človeka.
Zatorej zahtevaimia ustvaritev enotne proletarske toonte, iproti enotni fronti kapitalta, ka/tara je \prvi pogj za uspešno obrambo proti ’kia|pitaiisti6ni ofenzivi.
Pridobiti moramo izgubljene pomicije, tar se bojevati aa: spoštovanje osemurnega delavnika, boj proti znižanju plač, boj, za delaivžtko brezposelno in drugo zal varovanje, bqj proti žoltim ikrum.ir-skkn orlganiiBacijam, boj proti vsem ki hočejo na katertkoli način preprečiti boj riaiaredni h organizacfj.
Poročilu s. tajnika so delegat j e z zanimanjem sle,dali ter ga odobravali.
Pri dirugi tački dnevnega rodla^, je bil spjrejelt predldg, da se i naidiailje vadirži višina tedensikiiih prispevkov določenih na zadlnjem delželnem kongresu in sicer: L. 1.35 za I. 'kategorijo (profesionisti); L. 1.— za II. kategorijo (težaki in pomožni deOlavci); L. 0.50 za III. kategorijo (učenci in delavke) na teden.
Pri tiretji tiOiSki: voliitev dveh retvizcir-jeiv, sta bila ,iisvc(lj,ena zastopnika iz Vrtojbe in POdtgope.
Pri (raznoterostih (je gicworilo več so-drugov ki «o pozivali norvECČe, na delo za naš tisk in organizacijo. Sprejeta je bila tudi sledeča resolucija:
»Zastopniki gorniških sekcij Z. S. D. v Julijski Benečiji, ztra.ni na okrožnem zborovanju dne 15. apnila 1923, obsojajo zadržanje SdKkansRce sekcije mizairjm', ki ni čutila doilžmosti poslati na to Etboro vanje sivcfjegia zastepniik/a), diajsira.vno bi ta sekcija nnoirala hiti ,v prvih vrstah delavskega gibanja, glede nje dolgoletnega obstojta in zmožnosti nje Članov. Upajoč, da bodo solkanski s »drugi to upoštevali in za naprej napravili svojio doflžnost.«
S tem jo bilo to velelv.ažno ahetnovanje aaklučeno. Prej pa ko so se delegaitje razšli se je naibrala majthn.a svc-itia — s primernim geslom — za naš tisk..
Proletarska umetnost
Svet naj bo proklet!
J.ič.:
Oj svoboda, kje si ti, po kateri ljudstvo hre/peni, kjer človek lahko govori, kar duša mu veli?
Oj, kje vladaš ti — pravica? — vpraša milijonska se množica; kje človek človeku je enak? kje srečo smelo uživa vsak?
Oj, kje cveteš lilija — resnica?
Kje cvetiš nedolžna golobica?
Zuljavi rod rad vedel bi: je-li svet mogoč brez laži?
Oj, kje je naša domo-vina?
Kje razprostira svoja krila?
Kje gospodari proletarski rod na svoji grudi — in ne tuj gospod? Ni svobode, ne pravice, gospodari laž in ne rasnica!
Prostosti je oropan svet; zalo naj bo — proklet!
TrpTjenije, krivice, današnji režita, beli teror in sfaroveško suženjstvo, v katerem se danes nahaja delavstvo mi je dalo povod, da sem napisal pesmico. Prosim, da bi je no mogoče slabo rtaumsld: pesem proklinjai le svet — to ja režim — kakršen je dan.es in ne — kakor bi mogoče kdo mislil mairxovo!
lil!1
Opozarjamo naše zaupnike, da naj se pri pošiljanju nabiralnih pol za naročnike držijo točnosti.
Pri seznamu naj omenijo, ako je naročnik star ali novi. Ako je star naročnik naj pridenejo njegovo štes vilko, ki se nahaja na naslovnem pasiču (ako jim jo znana). Če se pa gre za naročnika, kateremu je bilo pošiljanje ustavljeno, pa obnovi naročnino, naj se to tudi omeni.
POM LAD
Pomlad je tu, prerajenje vse narave, zmaga življenja. Travniki, gozdovi, polja in vinogradi zelenijo, odevajo se s pestrimi bmrvamii.
Kdo pa more uživati vso krasoto ki jo nudi narava, vživati v polni meri, vživati neskaljeno? Le tisti, katerim so zagotovljeni eksistenčni pogoji. In teh je danes le peščica, ko jim zagotavljajo plodovi, iztrgani iz proletarčevih rok, razkošno življenje.
Zate, proletarski trpin, ne morejo predstavljati lepote narave pravega, polnega vživonja. Ce ti kapitalistična družba daja dela, te priklenja k njemu z de-monsko silo, ti izsrka vse moči pri stroju v tovarni, pod zemljo v rudnikih. In ti kmetovalec, ki moraš opravljati trdo delo na poljih, pod pekočimi solnčnimi žarki, ali moreš gledati z neskaljenim veseljem na lepote narave?
Ne! Proletarec, tovarniški in kmetski, ■ne more imeti resničnega uživanja naravnih lepot, v kapitalistični družbi.
Njegov organizem, utrujen, izmozgan a d 'prekomernega dela, ali vsled brezdel-Ija, stradanja, ne more biti sposoben za naravno prejemanje utisov.
Pestre ,prekrasne so barve travnikov, gozdov, polja, vinogradov, marskih gladin in obrežji, ampak za proletarčevo oko so te barve medle, svetlobni utisi prihajajo v njega izkrivljeni.
Barbarska 'kapitalistična družba oropa vsega tiste, ki so ustvaritelji bogastev. Jemlje jim tudi možnost uživanja naravnih lepot, jemlje jim celo vodo in zrak.
Do kedaj tako?
Delavcc, premisli o tvoji usodi, o usodi o tvojem življenju in o tvojem koncu ix gnjili kapitalistični družbi. Razmahni torej z rokami, da se zdrobijo v prah o-kovi, da. bo tvoje vse kar ti pritiie: kruh, zrak, vod,a, naravne lepote!
Renče
V TUJINO ZAKAJ?
Ti proletarec boš mioral aoipeit hoditi po vsetu. Pa ni doma tvoj svet, tvoj dem? Ne, proklet Ij©, zaklet! Mnogo domovin je prekletih, zakletih, ik&r so nas gnale tv botjni vil vež, »za dom, za cesarja in za sveto veno.« O da, šli smo, mi proletarci. Sedialj pa nas goni|jo zapet ^svet, služiti si borni kola črnega kruha, zato dia bo buirižuj’ viživail belega. Ker pauasitje bioido veldno živeli na tvoij načun, dokler boš ti proletaroc spaivafl. Zdrami se, uistani! Ali ne vidiš kaj se godi po svdtu? Jaz mislim, da naim ni trefoa naočnikov, saj je do\iol|j svetlo.
Ust.ani to|rej, podali braitu roko, sa|j vidiš da se na vzhodu rdeči izailja, naša 'zarja.
Kajti tlačen si in toeft, dokler boš spava.l.
Mednarodni touržujl ,ti pravijo: »Spoštuj domovino«. Ti proletarec pa moraš misliti na tvojo laično d,'nižino. Sipošteiva ti zaito, ker ti ne dia niti najnujnejšega in kar tii ne bo nilkdar dala,?!
Tudi vi mladi z nami! Vzeti si borno morali sami buržujsko posest. Kaijtti odkod ta buržujska posest? O proletarec, poglej,, to so vse naši žulji. iSaj samo sv. pismo praivi, da je danaiJnja neenakost po krivici.
Tam stoji pisana dia sta bitla ustvarjena dvei človeka, ki ftta živela v rafu dokler nista, grešil at Kaj pa je drag na-praivil ž njiimi? Pognal jih je na polje in jim rekel: »V potu vašega obraza boste jedla kruh.« In glelj: pri vaeij božji volji »o ostale na sve‘/u še pijavke (buržuji), katero živijo od tivnje.ga,, pirdctairčeiraga potu. •
Zato dola.vci: vsi v enotno f'ir in to!
Naj živi enotna fronta prcileitalriata!
Dol s pijavkami! ,
Brda
PREDVOJNI SPOMINI
Kdoir pclzmai živiljetnlje briškega ljudstva i'z predvojnih časov, se tudli ®eda'j ne čudit, če tje to IjjUidistva po večini ostalo skoraj neizpremenjcno tudi po vojni.
Kar se Janezek naučti, tc«ga se Janez drži, pravi pretgoivtoir. In to jo pri našem lijudistvu tudi resnica.
Vojna leta so Innogih prediruigačila. Amjpak mimo enih je šlia kaketr 'trnovska burija. Pred voljno tu tše ni bilo ni-kakega pojtaa o organizacijah piroteta-iriata ito tajko menda tudi dirugod po deželi.
Ljudtefvo ‘je bito 'z dušo in telebom privezano na dluhicivtnigtvo. Kair je ta zfoob-nal v nedeljo raiz prižnica, to se je razpravljalo potem celi teden v h:iM.
Vsaka vas Se imela sivciji dve organi-‘zaciji: »Orle« in »Sokole«. Psivi so iz Š te ver j,ana m^pirotstirli njih blagoslo.vlje-ne petrimti po ceflih Brdih.
Sokoli «o nmeli njih gnercdo v Kriškem kij er je tudi danes tiabdr fašistav. slov. na rodnosti. Pimd so bili bol,j vneti hsfosbur-govi. Drugi pa bolj sirbiofili. Boj se je bil edino med tema dvemJ. Veljavo so’ imeli sertdia le »O,i0i«, takoavatoa »Katoliška zavedna predstraža«!
Mairsitkcimu je §e znan »Briški tabor«, kateri se je .vrržil 19. tinlija 1914. v Šte-vorjanu. Tu se je zbrala vsa taikretoa klerikalna 'klika z svojim vetrnim ljudstvom. Rotilo se je aivsMijskio vlado, da naij ne odneha s fcaiznijo iprakletim Srbom ketr so uitnariili >ndiolbregia« Feiridina.n-da Sn njegiovo miitasitlliivio sdproigo.
Sklenila se je tudi resoliuicija, katera, se je takoj brzojavila cesairjiu.
Slpiominjam se samo par stavkiCfv rme-njene reaclucilje: »Pripravljeni smo žrtvovati vse, življenje in kri za. ljubljeno domovino.« In ine,s osem dni potem mobi-IfeaciijaL »He, kaj bo Srbija, v štiriindvajsetih urah požre,mo vse« — tako so se sm^aild agentje kaitroliške misli. Beseda, je postala meso, meso pa resnica Ta-ki~)| aa par dni so že katoliški orlici de-nu/raciniaOai dva možato, da >stt,a rmorala pregedeti Msak po par mesecev na goriš-kem gradu.
In kdio je Ibil v vogni najboilii vneti p:>s aivstrijskiih častnikov? Tisti »Orliči« ka-telr.i bi boiga požnli iilz oltorja, ko bi ta ne M elnkirat iz ilesa drugič iz želesa itd.
Ko so imeli bronasto kolcnjno ni bilo
dovolj, še erebrna, zlato. No, k nesreči prilila |;e ivedno žcleizna, pa imalš domovino, siverio cerke\r, in vse diruge. Dva-kr.ait, trikrat se ictomi-, po trdam kamenju da pretočiš tisto kiri... izia dOmiovino ka-tejno si cbUjubil, potem pa v nebesa po plačilo. Saj v paklu §i že bil, u!!)cg,i revež.
Kadar je bila diorciovšia naijbolj v ne-v.atnnosti, ha j d zopet na prižnico: »Po-priskočijo na pomoč. Domovina je ogrožena.« Pa so šle cele trume nerazsodne mladine v jarke na Krais* s Kr,asa v I-ita)l':'|jia, tpo malarijo. Mnogi so dali mlada življenja, na oHajrju buržoaane dcsmiavine. Mnogi so tudi ostali živi in čakajo na obračun ki ga bodo dali njih -zapeljivci. Kdoir tnpd to ne pozialbL Spominjam se tudi še, kot oisemiletni otrok, ko jje nekoč prišel iz Podigore v Štev ar jan neki socialist, (imena se ne spo mnr|!am), da bo dirfial stocii Po blagoslovu se .je ljudstvo spravilo v divorano, seveda, le bolj korajžni možje keir vsak se je tresel od ®roze. »Socialist!« Lfudja so eo kar pretkrižiavali da bi tudi mjih huidiič ne zmotil ker mnenia 'so Omilili, da )|e odipotslanoc samega antikrista. Revež je liomiaj priiičel razlagati kako se oni Idian m dnem nKučiljo 'dn kako n,Rl-lryiloitoo, italm na Dunaju, se pa no aline-nijo za reveža. Da glalvma skrb so 'jim le vila.čMge. Bilo je dovoli j. Binž k orožnikom iin mož je (presedel lelpo vrsto me-seociv, -zbolel in umrl. Dcnuinicijantd pa š-e živifb.
Tako je bilo nekdalj’, in sedaj je malo bolje. Vojna Brice ni spaim^ftoivala. Se od povsod se v »Delu« ka)j čita ali iz Brtl, razen Števerjana skoraj nič.
ŽrKVjeo?lje mlimo njih sr. mioičnim šu-refrm a oni slpijo kakor da ije vse v naj-lepSem ,-reidlu. In kdo (živi tu po več;ini? Kolon.
Otresite zuduhlih se sanj, po bliskovito gre življenje in pride rešen j c.
A le oni ga doživi, kateri boja tega ne prespi.
Tli.:
SIT'
Opozarjamo naše zaupnike, da jim smo poslali nabiralne pole za Tajni sklad »Dela«. Te nabiralne pole naj se smotreno uporabijo, to je, naj se pripravi sodruge in somišljenike do tega, da podpirajo, vsak po svojih močeh list, ki je njihov.
Le samopomoč je uspešna!
X-
R
*
KAKO SE ŽIVI V BRDIH?
V Brdih se živi od glavnega pridelka,: vina 'in sadja,.
‘Kaj je prineslai briocm notva, vlada? To ■kar sami iv ObMni meri {>rideluje*jo, to je vino in »ad/je. Kakio bodo živela Brda ko ne morejo prodajati svojega pridelka! Biriči ne morejo pričakovati od z,a-bcfda ničesar. Brc/z ,vfehoidta pa jim ni mogočo živeti. Zato bi bilo nujno (potrebno, dia se odipre trgovini prodto ipot proti vzhodiu, da dicfoijo briški pridellc-i svojo veljavo.
Netoatere kmete, ki obdelujejo saimi svid;o zemljio, so buržoatani agentje pra-straišill, da jim bodio MSšeVdki odvzeli zemlijo iin svobodo.
Sedaj, pravijo (klmetje) 'da aklo nima delavec zasil-užka^ tudi kmet ne more živeti.
Posestniki, zakaj (je prišla nad vas talka revščina?
Za,to ker vas velotoaipital tlači ramno-takio kaikce delavca.
Dobitjo se pa agentje buržoaizije, ki vam hočero pamriTiati s tam, 'dia so kalžejo za-govicmlki va'Sih interasov v parlamentu. Kaj bostia ŠČek in Wilfan zastopala interese kmcita in delavca,, ko ne poznajo njih potreb, njih teženju
Delavci, kmetlie,, uiraiteikti! Mi ne mo-renao pričakovati nilč dribrcigia od meščanskih politikov, ker ta gosipcdia ne palzna ne doi’a ne revščino proletariata.
Rako pa naj se -reši aatša. sttvair? ReSiti se mora editaole na tia način, dia delavci in kmetje zavedno, a svopa silo ui3*,200-iviijo delavce sovjeitc, z delavska 'diktaturo.
Pa vso to vsim s.o bo zdelo rnjonobit na prv.i malh n^vcrjietmo. Do tega komaika na^ bo prisilila burž,oaEij,a sattna.
Delavete in krnot! V tvojih rokah je moč, ki se bo obudila in prišla do velja-ve tedal', ko bo« spoznal kej velješ v člo> veški diruibi-.
Ko bi znala dolnvec in klmet ceniti sv.o*-jo mc»5, bi se ne 'dala odfflrati od kaipMa-listVoiv.
Ali bo?|i kot kapitalisti,, cdlrajo prole-tair:at (bolj se v srcih toga -nabira srd' proti krivici, preti nesramine.nu egoizmu.
In ta srd (bo izbruhnil v splošetn punt, v povodenj, ki bo d>rveč pofcoipala v-ss kar
se ji bo udtavljjalo. '
;.,n7 A< Cm
Idrija
DRAMATIČNA PREDSTAVA »Kultoma ziveza« v rdrijii priredi dne 29. in 30. a(prila v rudniškem gledaliBču Gangl-ovo socialno dramo, tini enodejanke: »Dolina solz«.
Autior nam tu preioy:uje življenje de-la.voev-tirgrinciv in pos^eidi«© njihovega iMplfemija. P-odiaijamo na kratko vsebino vseli troh emodejank ter pri,poročamo i-dirijskemu delavstu, da si jih ogleda.
1. Dva svetova ©tar, od tfftke bolezni in tlela dključen delavec Stanko, *re sicer z ljubeznijo iin ponosom na svojega sina, inženeirskega kandidata Janka, toda no razume ga. Janko stoji namreč v s,redi delavskega gibanja^ oboževan in lij ubij en cid množice ponižanih in tirtpečiih. Tolmači njihova na|jtišja čustva, daje izraiza njihovim najj dmanejš.im željatm in nadam. Očo se no more užiiveti več v notvo dlellavMco dušio, trepeče za svcejga i^nMijenega Janka teir ga roti, da naj sc ne izpostavlja resnim nora,rncstim, M so zdlružene z njegovim poslanstvom. Toda Jamkota kliče neizprosno življenje. Z odtočno gesto se od-t.iiže od očeta ter hiti meti nestrpne množice. O^e olsitane eam, zapuščen in bolan v svoji koči. Zunaj orijo navdušeni kli-io,i, ki poadravljafio njsgcvega -siina. Vstar ja novo, kinetpko življenje zaivednega delavstva. V tistem času preneha utripati srce Staretova očetfflH umakne se s -pozev-iriAčia mož, ki- jo žiivel svoje plravo življenje v drugačnih časih.
2. Dedščina V -trplljeinju rofen, utrien v oignjiu težav in bridkosti, s stojo voljjo ugrabimo trdemu življenju srečo in jo damo vato, da vam bo lepfee, lažje in ugodneje, to jje dedščina miMoncV truidniih ix>tniikov »solzne dioline’«. Autor nam postavlja v tejj sHSiSi pred oči le štiri take trudne potnike, toda breme, klruta usoda, bi ga jo položila na uatoena tidh štirih tn^pinov, bi zaldiostovailo, da zllomi žiivljensko silo nunožiicii titanov’.
Bumo in željno pričakovanje Očeta o-ziroma sina iz tujine, kamor je ddšel po zalslužiku za svojoe, vse goreče nade ostalih, združene s tem prihodom, vse je bilo strto tisti hfp, ko (je stopil pred nje po dolgem času slep in zapuščen nijihov dobri, ljubljeni gospodar, tako nestilpno in hrepeneče pričakovan, kot opora in uteha,. V.rniil se je kot pohabljenec, upajočih, amtprtk jim utonil poslednji svetel žarek ki jiih je vezal še na živlijcn(jo.
3. Trpini
Družinska diranua, kakoršnih pričn j n redno modom! dtndvn.?ki, k.i so odigravajo pred nagimi očmi vedno pogr^toje. Pisatelj nam je podal koa fz 'življenja, resničnega žiivljemja, in vendar se moira človek s silo prepričati, da to ni izrodek bolne fantazije, ampak resnica, gola in strašna resnica. Pohlep po denarju, iz tega isvira.joS nesre?en zakon, ktPvoBittm-stvo na eni strani, pi.iančeVanjo na dirugi in kot krona teh groznih razmer trojna nasilna smrt, ki je planila v raiztrgano kočo in uničila življenje 't.rcten ljudem, ki so se v posmeh vrše m naravnim zakonom, zvijali v suženjstvu a voj ih lastnili strasti.
To je kratka vsebina treh dr.aimatigranih slik, zajetih iz današnje človeške družbe. »Dolina sete« ma(j bi to bila, je pa neznaten njen kotiček.
Mimogrede
Splošno puntarskih in specifično komunističnih zarot je vedno več. Človek ne mon-e več mirno spati. Še mesec dni ni za nami kar so odkrili v Boloniji tretjo komunistično zaroto. Strašno. Nadstraš-no. Odkrili so jo na kolodvoru kjer je bila skrita v železniškem vozu III. razreda, ki je bil priklenjen vUnku ko ji je imel namen odpotovati v Milan. V tistem vozu so torej našli člmcka-delavoa, ki se je hotel odpeljali v Milan in... dobro pomislite... je imel pri sebi že plačan železniški listek za tja in nazaj. Znamenje, da se je nameraval militi se iz Milana zapet v Bolonijo. To pa ni še nič. Imel je pri sebi tudi usnjato torbico in v njej... ne plašite sc... šila, kopita in drugo nevarno čevljarsko orodje. Hotel se je opravičevati češ, dia je hotel v Milan v nadi, da dobi tam delo in zaslužek kot čevljarski delavec. Pa mu niso verjeli ker ni bil v stanu, da bi dokazal čemu mu bodo šila in kopita. Sedaj študira mož v zaporu kako bi lahko krpal čevlje brez šila in diete in časopisje, je prepričano, da je bolonjski policist rešil domovino velike nevarnosti.
Medtem pa so iznaišli v Milanu drugo zaroto, 'ki je bila še bolj nemrna kot. ona v Boloniji. Pomislite. Dobro pomislite. Nevrarni ljudje kakor zcrmorcjn sploh bili nevarni umetniki slikarji, kiparji in pisatelji in uradniki so se zbirali v večernih urah pri čaju in so med seboj govorili pa so tako, da se. jih ni nič slišalo na trg. Ali ni to čudno znamenje? Še bolj čudno je, da, sc niso pretepali. To je postalo sumljivo nekemu polirijotu ,ki je zaroto odkril. Šele po odkritju, je prišla na dan vsa nevarnost teh ljudi. Jezus nazarenski! Strašno! Nadstrašno! Kaj nadstrašno? Nadgrozno! Ti ljudje so se med seboj celo poznali in vsi so nosili na glavi črne kape. Ne, klobuke, ker ne bi bilo tako nevarno, marveč prave pravcate kape, in še črne po vrhu. Spočetka je javnost mislila, da. so bili kcemunisti. Pa ni bilo res. Komunisti nosijo rdeče kape. Zato se imenuje tudi ruska armada, rde-ča armada. Bili so anarhisti. Brrr. Nekaj dni je bila domovina v veliki nevarnosti. Sedaj je spet vse. dobro.
N,a Bolgarskem so odkrili še. vse bolj nevarne zarote in vse komunistične. — Tu je treba, da se čitatelj vsede, ako ni tega že storil, ker je nevarnost, da pade. v omedlevico. — Na Bolgarskem so odkrili a mnogih mestih in vasicah kar že ustanovljene komunistične organizacije. V teh organizacijah so zarotniki učili, da se ne sme dovoliti posamezniku, da bi izkoriščal posameznika. Iz česar sledi, da so se zbirali tam sami zločinci. Ampak jih niso aretirali. N ali! Bolgarska vlada, ki ji je. predsednik duhoviti Stambulin-ski, je iznašla za komuniste drugo novo kazen. Tako je sklenila bolgarska vlada, ki je je sam živ humor: Kadar se bo deset kmetov iz ene vasice vpisalo v komunistično stranko, bo vlada dotične kmete razlastila in ustanovila zadrugo. V zadrugi bodo morali delati a\n tako razlaščeni kmetje in si bodo pridelke razdelili med seboj. Tako hoče kaznovati bolgarska vlada, komunistične kmete. Meščansko časopisje je pa očitalo Stambu-linskemu, da. dela komunizem.
Nebi bila baš slaba ideja. Is malega raste veliko. Polagoma, se bo lahko razlastilo še samega bolgarskega kralja... ako se bo vpisal v komunistično organizacijo. če ne ga bodo pa komunisti razlastili.
Meščanstvo očita komunistom, da so eksnaltirani, da so sanjači, da plavajo v oblakih in sploh da nimajo 'pameti v glavi. Nam se. pa zdi, da je baš narobe, če nimajo komunisti pameti v glavi, ni nič hudega. Jo imajo že kje drugje. Saj še ni znastveno dokazano, da je ravno glava sedež pameti. Tudi o srcu smo si mislili, da je v njem■ sedež ljubezni, pa je ame-rikanski zdravnik dognal da so jetra sedež ljubezni in ne srce. To pa drži, da. so mogotci pamet sploh zgubili in sicer od strahu pred komunisti. Ta strah je tako velik, da jim ne dovoli minute, mirti.
Kaj bo šele. ko zrasle komunistično dete v velikega junaka?
... zna
Naši. somišljeniki nam lahko zelo izdatno pomagajo pri našem delo« vanju s tem, da nam! dajo naslove tistih znancev in prijateljev, katere mislijo pridobiti kot nove čltatelje, oziroma naročnike. Istim bomo po# slali kako Številko na ogled.
Pismo z dežele
(Še nekaj o »barbarizmu")
Vse meščansko časopisje ijo tpollno ogor-četnlja nad sovjetsko Rusijo gle.de dhsodbo nekaterih katoliških funkcionali)iov. >V nekem lističu se je tudi čitaillo: »Ves katoliški svet protestira proti brutalnemu postopanje sov. Rusije«. Jo li to res? Ne! Kaljti tudii mii proletarci, kateri smo po večini katoličani, ne protestira ir m, ampak odtotbravamo (postopanje im<Nkilh tovarišev. Rotimo jiih odlo, da ne odstopijo niti sa las Od tetga kair M moglo sjmairij-šalti kaaen mogotcem kateri so vedno gledali na to, kakb Ibi MpctstavMi isofpet sitari režim v ediini .proletasvfki držami na svetu. Mi gledam,o z z^ulpenieim na ruske tovariš® in iwro, da v domači MM si ne bodo pustili ukaaovati. Sovjetska Rusija !je vzklila iz krvi tlačenih delavcev in kmetov.
In kldofr si W dratgoieeuo pridobitev dm?no podirati, naj pCača ?. življe,rajem.
Tako mislim jaz to tisoče drupih.
Delavec
POZOR!
Po naših vaseh klamatiri že več kot leto časa neka ruska družba ter prireja gledališke predstave. Ti ljudje so ruski kontrarevolucionar« ji, ki jim je bilo vse prav in v redu, dokler je Griša Razputin carstvo* val v deželi. Ko so pa delavci in kmetje vzeli sami v roke vajeti svo» je usode, se je ta inteligenca spun* tala a je morala vsled batin rudeče armade bežati ter prodaja sedaj po naših krajih svojo umetnost. Z as vedni delavci in kmetje, pokažite tem ljudem povsod figel
Nabirajte za Tajni sklad „Dela“!
Demokracija
V Mu 1914. so začeli kopati demokraciji girotb. Seveda, meščamski demokraciji kar o kaki delavski, proletarski demot-kraeiji se ma-rodtom niti saajaCo ni. Pred Vojno smo imdli iluzijo demokracije. Ime-
li	simio skoro v vseh državah volitao pravico im vlade so bile sestavljeno i® strank, ki sa ime/le 'v piairil-anncintiih večino. In naredi, ki so imeli voliltao praviioo so ver-ifefli, da zastopajo triko sestavljene večinske vlade željo in voljo večine v narodih, Jo bila to iluzija, je bita laž. Ali narti so v to iluzijo in v to laž verjeli in so sjpoštavaM zakone im sklelpe svojih parlamentov hi svojih vlad. Vdjoa tje pokopala teko iluzijo za vedno. Vojne niso napovedali parlamenti,, kor niso imeli te .preovšoe. .Napovedali so jo kralji, cesarji in ptiadseidniki raznih meščanskih republik po nalogi k apitaild stičnih magot-.cctv. Tekom vojne so bili parlamenti razpuščeni ali so morali delati to kair so jim naroiSall generalni štabi posameznih mranadi. Zakaj ves čas vojske smo imeli povsod vcljiaiško diktatura, ki je vc(j;ne potreba in zahteve .pretdefcaivlij.alia vsem diru-gim državnim in narodnim skrtoem. Ves črna vojne je imela ddmdkiracija le to nalogo, da .je pred volilni in (pred narodi Bpkih opraivičetvala vctiino ta (vojna hreni cma.
časi, ki so nastopili po vojni, niso bili za dctmc.kiralerjo mi-č	Na Ruskem so
uvedli botlijišavUki diktaturo proletariata. Diktatoma preti eter ia<ta je dejansko lo proletarska demcknairtijla. Je preletairska derodkiraicija v kiciUke.r .imajo na Ruskem volilno (pravico vsi proletarci, tvsi, ki tvrše koristno družabna dalo in zamoire priti v scfdjetih vdlja proletarske večine zares do rvel!|j‘atve. In je diktatura proletariata v talkcu' nimajo izkoriščaval-ci in eni sploh, ki migavauljiaja kapitalizem, nobene volilne pravice in v kolikor rabi proletariat, iavršavalno moč ki jo .ima v svojih rekah, (izključno v korist dedovnega Jljuidstiva, v korist prcfl el Barskega razreda in tproti kapitalizmu.
Prodata-ria/t Ije moičam in sme in mara biti odkritosrčen. On mrši sl vrij .o ddktatu-,bo in se ne sramuje toga pavdda-tii. Kapitalizem, kijetr je na .vladi, vrši tudi svojo diktatura Ali en jo mrši v imenu demokracije. Svoji diktaturi je terrij dobil i-me, lopo in lažhjiivo- tod® tako ime, ki mu je ljudstvo varjelo. In mu ponekod še v-epj ama
V Italiji! je Sta dctmokinajoilja ra.kioim ztviž gat.. Mussolinijeva vl,a,dia ni izšla., kakor njene prednice iz parlamenta. Fašizem ni prišel do vlade potom parila,memtamnih kombinacij in zakulisnih parlamentarnih spletk. Število njegovih pasdaucev je bilo nad vse maijčkeno. Teda on jo ged preko ztaistarelih demokratičnih cfotftaiHiv in si je ttevpjeval polifjčtoo ro/oič na ulici z orožjem. In on vrši danes kh-pitaOistično diktaturo brez sramu in brez deRnobratičine krinka. Poslancem je rekel Miugsalinl, da jih bo pustil pri miru aiko bcldio delali Ipo njeigcvi (vplji. Drugaiče da bo jiili zapodil domov idetr Jih' on ne raibi in kcir naredi prav lahko 'tudi brez njih to kar želi izvršiti z nijihovlm sodelovanjem.
Pred zakonom ivižlvajo poslanci še imuniteto. Pred zakonom,. Tndn posla,raci ki se načajto udinjati fašizmu se z limiuniitat-o ne morejo hrami.ti napadov katerim so vsak čas fcfpostaivlfetni. V Italiji smo pa pametmi ljudje, če -izvzamem® sociialne-dcimic&ra/to, ki nosijo po svetu svojo neumno Olj utežen do demokracija, se pri nas ne zmeni za demokracijo nihče več. Rt se mu simetjali iv past kakor se smejejo vsi soctlatlmim domioikralcm. V Itaililj-i je ,kapitalizem spdmaJ, dia, bi mu bila laž o damokraolji novama. DeteivsCvo je bilo premočno in nevarnost (velika. Zato na-strjp« oldikrito a avojo 'diktaturo. S svojo pretiidctavsdko diktatura.
V J ugodiatriji imajo parlament in sploš no volilna pravico, Zato trde, dia je Ju-gcslaiviijia domidkraitičnia država. Komu-niftt.i iim-aljo tudi (volilno pravico n le pod pogojem, da ne glasujejo po svojem prepir iičtainjiu. 'V telgrajtski skupščini ne trpe tern. (posl Biričev. Konten tetam odrekajo vso potttiifcna te držflKdjainisko prarvice spinih, petem «o pa čudijo «to se tomu-n isti no nevdUšujcito za kraiSjestvo Ka-trafg.jorgevičdv te ato se nakčnijefjio iz ju-gcslovamake demeforanije. Fired tednom so »Orjuna-ši« naitdpld v Zctmunu musliman-ske im slovenske aivtonomitetiično ipostan-ce. Piuav teko katar so doteli iv Iti!liji fašisti proti komuinlsctlčnnm in seloia.listič-rim poslancem. V parlamentu imajo slo-(ven.ški, brrvflifskl ini mudi immnsk.i aivto-nomtetii združeni z zemljaradinlki te drugimi manjšimi opnteiciimnalnimi strankami večino. Torej hi moimii oni se&fcatvlti vlaldo. Kralj pa drži s Itašičevicni raldii-kaitoi in Hribi Čovičevimi demokrat i. Ako no boste mogla ta (diva so dioigavciriiti med sabelj in ne testa zrnate drtuti v htirnniei veSino, pride tl uriti v Jugoslaviji do ‘diktature. Italdiča «e hdf.o • ffliretiraH in prati njegeh-i republikanski stranki hočejo m-f!topiti v Bolgrnfdu tako kalkor sn niasrto pili proti komunistom te .protfii delaiv-cem sploh.
V kirailjievini Sfpbmv, Hrvaitoiv in Slovencev pa Imalmo iprumalo .pamatnlh ljudi. Tam govore m pišejo o demokinaclj i ka-,kcr tte Ibi jo zares imeli. Niti sanja ke ne nekaterim, da žive v režimu diktature, ki Je toliko bo® škodljiva in zločinska v kolikor jo vriU en sam ftavek v Imami mteresra' srbskega kaipitailizpa,
Dirugod. n< brije. Na Bolgarskem, run Ogrskem, Poljskem, v Rumuniiji, celo v FrancSJii in čehoslovnški domovini pw-soid se iz demdkracije tnteCu-jejo in oni, M lmaijo pudltično meič v svoijih rokaii de-.la jo s parlamenti kakor avtoje z mehom
P.roJfstairia.t se vstgu tega ne sme Ria
siti te ne sme se bati .immovati stvari s pravim imenom. Kapitalizem jo prisiljen in bo vfijtoo bolj priss.illjen, da si snatrne rafe obraza lažnj iivo krinko demokracije. S tem se bo ozračje očistilo. Kapitalistična diktatura odlepita ne jemlje proleta-r.iaitu no,banih piratoto, Iki mu jih je dala demokracija. Kar je v debi diktatura (prepovedano, je bilo prepovedano -tudii v dobi demokracije!. Vsaka demokracija jo nastopite preti prcilEtaria.tu z vso silo kadar je hotel proletariat prcikcaiačiti de-mokraliJČne zakone in ustanovo. Kalpiita-lisittona. dikba.tiuira je posledica reivoluoio-naimih razmer <v Sklnteiriih se krči ves kapitalisti,čini gospedairsik crg.aoizem in posledica rteolucionairncga inazp. toženjia. prctetairskiih množic. V takih okoliščteah jo ivsalk iindiustrijelnii in trgovinski, razvoj nemogoč te je zato tudi nemrgoče reši';! gcspicdairsiko 'krizo v kateri se-nahajajo vsi naredi. I z teh razmer ne vedi več nobena pot iv moščamsko demclkiraecijo. Brij se vrši mcid -proletariatom in kapitalizmom. Med sužnji in uisužrijeivabu. Bi bilo Skelela, da M kak Wilson vrinil v ta boj kako zastarelo geslo 'kakor je storil s if.vidjim naukom o saimoad.lotibi nainadav, ki gd jo vrinil v strogo kapita-Mkti-čno vojno in onemogočil vefjmi naravni zaključelk. Sa-miocdločba narodov jo prišla po nepotrebnem v v n j no in 'se -danes vsi opraivičono smejeiju idejjl, ki so vanijo te-kom wjne verjeli. Boj med proletariatom im touiržmzijo so nirira izvoj e-vafii -do zadnjega brez nepotrebnih nkiras-kclv. Zato je 'či-sto pr.arv, da so spravili demokracijo med stara ša.ro -ali v arhiv kamor edinole še sipada.
Ksaver Puntar
Ali si že storil to, kar ti nalaga vest razrednozavednega proletarca — delavca aii kmeta? Ali si že do« volj izvršil za širjenje glasila, ki je glasilo vseh tvojih Sobratov, enakih tebi v trpljenju in hrepenečem pričakovanju?
Če si že kaj storil v to, da se list širi in utrdi, vedi, da mora biti tvos je delovanje nepretrgano, da ni ni* koli zadosti požrtvovalnega truda za pospešitev dneva, ko bodo trpi= ni osvobojeni in to potom lastnih žuljavih rok.
Da pride v te žuljave roke potrebs na energija za zrušitev starega in za zgradbo novega sistema, moraš nadaljevati z delom širjenja našega časopisa.
Pridobivaj novih naročnikov, skr* bi za to, da se razširi omrežje razs prodajalcev, potrudi se za prosto* voljne zbirke v tiskovni sklad!
Spomni se ob vsakem trenutku, kakšne so dolžnosti zavednega pro* ktarca!
Kljub ponovnim opominom, da naj nam naši dopisniki pri ko* respondiranju pravilno frankirajo pisma, se dogajajo še vedno slučaji, da sprejemamo korespondenco ki ni pravilno frankirana in moramo vsled. tega plačevati globe, kar nam je edinole v škodo.
Naši dopisniki in sploh vsi tisti ki korespondirajo z nami naj vzamejo v poštev naš sedanji položaj, ki nam nikakor ne dovoljuje trositi po ne* potrebnem radi take nemarnosti L
Delavska šola
Zgodovinski razvoj socializma
Starioveški fevdalizem je po dolgi poti korakal spo,redno s plebejci in sužnji držeč v rokah meč pravice, ki mu je dopuščala ickoriščanjo vedno 'bolj naraščajočega brezpravnega razreda, že za časa Platona se vleče vodilna nit državne demokracij, e v oblili i enakopravne družbe, ki se je po prihodu Krista znatno razširila in skušala z globokimi nauki opomoči socialno zaostalemu eloveoanstvu. »Jjjiubezen d'o bližnjega« je z mečno silo trčila ob ušesa fevdalnih mogotcev, ki so v obrambo svojega prestola začeli nečloveško trpinčiti nastale verske agitacije. Polagoma so začele starodavno državne enote uporabljati fizično moč žilavega sužnja te ga sistematično prelevile v kmetsko-obrtnega rokodelca. Zamrla je vsaka želja po socialnem napredku, ponehalo trpinčenje kristjanov, skratka, rešena jo bila s kmetijstvom in cehi nastala kriza sodobne zgodovine. Skozi dolgo dbbo starega in srednjega veka se je o-brtniški stan pavspel do krepkih cehovskih ustanov, kmeta pa je devetdesetin-ski pridelek popolnoma zadovoljil.
Naraščajoča trgovina, ki jo imela do
12,.stoletja le menjalno obliko, so je jela polagoma širiti po nastalih poteh daljnega vzhoda. Mogcične karova.ne trgovskih produktov »o začutile potrebo enotne skupne vrednosti — potrebo prvega denarja. Okužen zrak nastale umazane špekulacije je prerodil križarske vojske v pravo pomorsko razboj ništvo, iz -obubožanih vitezov postavil celo vrst cestnih napadalcev. Sreča je hotela, d;a so močni toki turških navalov 15. stoletja prekriža-
li	nastalo trgovsko anarhijo in jo prisilili iskati novih poti. Preko Španske so odkrili pomorsko pot krog Afrike v Indijo, za tom je sledila najdba Amerike. Denar je zadobil prvo veljavo in postavil zibeljto komaj porojenemu kapitalu. Trgovec -je bil vsled nastalega trga prisiljen kupiti izdelke mojstra, mojster pa pri kmetu potrebni živež. Prvi denar je zadal kmetu usodepolni udarec. Veleposestnik mu je odvzel z zemljin zlata vredni pridelek in mu prepustil neobdelane pašnike. Potlačeni kmečki stan je začel zbirali krog sete močno armado ter se v »kmečkih puntih« šiloma uprl brezdelnemu krvosesu.
Poč e tek krivično delujočih kapitalistov je zbudil na zapudu može, ki so skušali z globokim 'čustvovanjem pomagati nastalemu siromaštvu. Istočasno z Lutrom se je pojavil na Angleškem More s prepričanjem, da so neprestane vojske in kri vično urejena lastnina glavni vzrok svetovni revščini. Njegovi nauki so se šele s kmečkimi punti začeli polagoma širiti med druge evropske ne .rade. Ivaik-cir Mo--rejevm načEila, so se tudi kmečki punti zjalovili in pustili za seboj kup razvalin. Krivično naraščajoča lastnina jo ustvarjala nova pota — nova socialna raziskovanja. »Morkantilista« so s svojimi nauki -povzdignili države - policijskim ustanovam, teda za petami jim je bila kmalu struja francoskih »fiziokratov«, zahtevajoč osebno svobodo in zasebno lastnino. Fiztokrate smemo prištevati med prve raziskovalce nastalega kapitala. Angleži so se poprijel i fizitoklratsk.ih načel, v -kolikor so jim služila za prehud v novo socialno tvorbo »mamšeatrske-ga liberalizma«, pov-darjajoč gospodarsko, trgovsko in obrtniško svobodo. S Schmidom, kasneje Davidom in Robertom je povspola struja do politične avtonomije. Praktični Anglež skuša mirnim potom izvršiti socialne reforme, neumorno organizira tlačeno maso, ktT vidi v njej svoje življenje in tanit. Ovven jo začel z organizacijo delavstva v svoji tovarni, n le z m om en talnim uspehom - - naraščajoča industrijska kriza je zaustavila smer nadaljnemu pokretu. Na Francoskem je skušal državnik Mira-teaai za branili bližajočo se nevihto in s pomočjo vladnega kompromisa reformirati državo po (hvon-avem načrtu — bilo •je že prepozno. Ke-rkev se ja z plemenitim činom križarskih vojsk okužila in vrgla v naročje fevdalni kapitalistični družbi.
V	sredi svetovnih preobratov je ostala nositelj-ica izkcrlščevalne zastave.
Kako je napredovalo svetovno gospodarstvo do nastalih socialnih preobratov 19 stoletja? S krvjo in blatom blagoslovljeni kapital se je začel po polomu cehov-
stva svobodneje gibati. Rokodelec začne v manifakturnem trgu prodajati svojo moč, meščanstvo spravlja kmečki stan na beraško palico, intelektualca spreminja buržoazija v mezdnega delavca — potisnjen je vesoljnemu delavstvu pečat mo d-ernega sužnja.
V	nastalem gospodarskem vprašanju se je čutila nujna p-otreba po -reorganizaciji kmečkega stanu. Proglašene so bile državljansko pravice, ki so začasno raz dvejlie usužnjencigia -kmeta, žctleč pravočasno rešiti bližajočo gospodarskri-poli-tlčno revolucijo. Trhel in zajedavi .sistem francoskih mogotcev je kruto bičal -revno ljudstvo, začenši pri malomeščanstvu pa tja do dna temnih rtidokopov. Zatiraei sloj ge začel pojmovati kapitalizem, nacionalizem, vlad-o, cerkev, militarizem, ljudsko svobodo ta socializem. Posrečilo so je malomeščanstvu dne 4. avgusta 1789 raztrgati verige tlačanstva in s pomočjo proletariata osvojiti politično moč. Ni čuda, da je malomeščanstvo potegnilo s trpinom; nastala svoboda mu nudi predpravice, s katerimi s-i lahko cid,pomora. Globoka razpoka sedebnega člcveča-n-stva je ostro ločila kapitalistično družbo od zastalega proletariata. Malomeščanstvo pleše v sredini, nagibajoč se, enkrat na desno, -dirugič na levo. Že vstajajo v četrtem sloju »kartisti« -pod vodstvom Brissola in Bablya, ki dokažeta v svojem socialnem programu želje hinavskega malomeščanstva naprain četrtemu, proletarskemu razredu. Ljudska volja je s pomočjo slabe letine prižgala grmado za.pa.d n o-evro pskem u	re volucioinarnemu
gibanju. Bežati so morali zastopniki absolutizma, zasledovati -jih je pričel 1. 1848 izza francoskih okopciv prvi rdeči mc-dna-rcdini simbol celokupnega piroletairilata..
Nastala struj«, nacionalnih- ekonomov je pridno varovala interese naraščajočor ga kapitala pred nevihto neizprosnih racionalistov, pripeljala Prondhona, ki je v svoji teoriji popolnoma in -deloma ovrgel prvo in drugo socialno teden c o in postavil temelj nastalemu anarhizmu.
Za čiasa »ka-.rfeto-V« sta -nastopila na Angleškem ICingley in Ludlcvv z namenom, da popravita greh cerkvenih pa-tri-jarbov in združita nastale socialne tvorbe s krščanstvom. Bratila ste se s socialisti, misleč, da so jim ti po naukih Krista majbližji. Širiti so se začela njihova načela po sosednih evropskih državah, a vsled hinavske aristokracije je začete struja polagoma pešati, šele kasneje se je za-čela po zaslugi eerkvenih voditeljev zepet. dvigati. Prikazala se nam je v predelanem okvirju za časa Leona XIII., ki je prvi skušal združiti malomeščanski in agrarski sloj v neko cerkveno politično gibanj e. S pomočjo Wagnerja in Pescha se je izcimil sedanji krščanski socializem, ki sloni na politični demagogiji in skuša pod plaščem demokracije ščititi a-ristokratizem.
Vse utopi stične socialne -reforme so pred Kalrlonp M-arxam -lo čustveni izraz plemen-itoga, toda znanstveno nerazvitega človeštva, ki se je večkrat s krvavimi protesti -pBsitatvfljlal-o proti n-anaravmi uredbi in končati ‘v Italiji, Avstriji, Franciji in Angliji z mornantalnim triumfom i »pudranega nacionalizma. Učenci R-ousseau-jevega modroslovja nam slikajo po-edin-ca kot glavni faktor celokupne družbe, v kar jih Darvino-v materializem vidi združene v boju za obstanek. Pfn-d Mh-r-xovih raziskovanj je ostat v polovici 19. stoletja viden sijaj, ki je razširil blag> zvenečo ubrano akorde in presunil mozeg trezno mislečih sociologov. Ločil j,e za vedno potrebe in koristi celokupnega proletariata od Želja in zahtev svetovne bur-žoazije. V svojih realnih potezah -je zadal meščanski družbi neozdravljivo rano in proglasil glavna načela socialnih reform, ki naj služijo zn bazo -vsem treznim molle-čim evangelist,cm zatiranega člove-čanstva. Rešil je socialni nauk in pokazal svetovnemu gospodarju sodnika-, ki mora prej al-i slej priznati hlapcu Jerneju pošteni užitek trudlapajnagia delo-vanjin.
Razprodajale! in poverjeniki!
Poravnajte nemudoma zaostale račune!
Pismo iz Jugoslavije
Kakor nastopajo v Italiji proti pnc-leta-■riatu fašisti, -ravno -takšen nastop imajo pri nas tudi »Or-junci«. Vsakega poštenega čiloeka pre-t-rese do mozga d-og-edek, ki ec je c:iiigir;;il v Slovenski Bistrici. Oirjumci so se priklatili iz Mairito-oira, Zagrdba i.n Ljubljane ter jaafieli izzilvaiti minno ljudstvo. Kc-r sa pa na ni-jhov-o izzivanje ni nikido oglasiti, so priičoli motati načne gira n-a-te in s tem napravili nedolžne žirtve. Neki (cirjlun-ac -je zagnal mod gnučo, ka-te-ia je stala pred (nekim hotelom -rc-čno pranaito katera ge grozovito u-etekcivala. Bilo je šasit teižiko ranjenih, rndd katerimi je ciden žs pridilegel smrti te eld-en se š-3 bori za življenje in smrt.
Gr-cano in strašno je, kair se danes dogaja /po ccileim svatu, -pcsabnio p-a v »-svo-bttdini« Jugcislaiviijk R-es je Svelrcda v Jugoslaviji, tcttai samo na papirju, v resnici pa je ni nikjer. Posebno za proletariat ne. Orjunci kričijo: Mi smo hranitelji državo, mi gradimo nje temelj in mi smo edini ki borno z našim poštenim -postepa-nj-am zgradili trdinjak-a, katcira bo nepremagljiva. in s 'tem -rešili dn-žarvio pred poginom in zatrli proletariat Alko nam ne bo mogoče druga-če, bomo pa to storili z -orožjem v neki.
Dragi scid-rugi! Ne m-Ssli-te si, da ho to •res tako, kaikcir si -to -misli par barbarskih OTjuinaše-v. Njihov nastop ni pravilen in pošte,n in priporna vsakdo ;ki vidi njihova. dela. Oni s tafcim početjem delajo rslv-n-o n-anebe.
Namesto da bi -giriaidiili, pa iped-irajo in kakor -vise k-aže bedo kmalu pc-d-rli še to kar je sedrj dograjenega^
Kaj -so cirjun-c-i? Orjunci so (večinoma .sinovi kapitalističnih mcigct-cev, a med njimi so itudi sinovi proletancev, k-i so še zaslepljeni in ki -verujejo v id-ej-e kapital ističn-ih la-ži. Sotrpini so se istpozabili in ipos-taili kapitalistični hlaipci, tor s •tem ip-rdg-anjiajio nas,. toda me s-aim-o na-s •ampak tepejo s tam -samega sebe.
Z žaifclstnijm srcam, z naijhujš-im-i bolečinami -se spoimi-ntj-a.m (g-retz-ot, ka-tere so prišle nad proleta-riat in če pomMkno nekoliko nazaj, uidiima pata proletia-rcev po-sutia z icstrim -kamenjam, obraiščc.n-a s trnjem in osatom in poškir-cpljen,. z n j ihcivo krivj-o.
Bližajo -se dmeiv-i -rešitve in prepričani smo-, da ni več dailoč trenu-tek (ko bo zginila s površja ta (jugclsl.) buržoazi-jskia reakcifa. Dcivolj je -prelgainj-a-nja^ ‘dovolj zaničevan|j,a te konec m-cira pribi vsemu •tem-u. Kalk-or spomladi vihaj,a nairava, tako bodo,, zaihti ttuld-i vstahati n-arrodi iz robstv-a in suSmjsOva. Piroteta-rei tepimo, prositno in kličemo: dajte naim 'svobodo, pustite naa živeti te zadovoljni bomo. Na vse naše prošnje ni tlcKgov-ara in nlikdo se ne zmeni. Nalš glas je k-alkor glah vpijočega v puččiaiVii. Ravno ajaradi tega ker se za naše prošinje, za na-še telice -nilkdio ne zmeni, zato si bomo poiskali sami svobode, po kateri žs toliko let li-repenim-o, Iz-vdjevali to piribo-rili si jo bomo, četudi z ž(rtiva,m,i!
Brez žrtev ni zmage. Zato ‘se jih tudi ne bajtam Marsikdo izmed naš bo mogoče postal žrtev, tcidia vsak maj se zaivejdai, da se je treba otresti katpitailističnega j-anlmia, da se jo treba iztegati iz voritg, v katere sm-o uklonjeni.
Kako žalostmi in te-žlci so dnevi za prev leitami.a.t, nam pričajo dcigodki ki se vrše nad delavstvom.
Od zore do mnakia se t.rnidi proletarec za isv-oij (dbsta-ndk, za fcašlček tor-ulm Nazadnje še tistega vsaloj no debi. Zjiutraj ko se »vrača na delo nirn-a kru-ba,, da bi ga pojedel, čez dan zopet ne in Zvečer, ko se vime, mora hiti zadovoljen z nezabeljenim metalkam aili k-aišo te 'Se to ■si ubo-g-i trpin adtrg-a rid svojih ust dia se nasitijo njegovi otroci. Medtem ko on in njegova -d.ružinia za.jiema iz sk-lelde nesa-beljen močnik, so kapitalistične h-ijan-e ■oblizujejo -s p-ečenlk-o in slvoj-a nikdiair sita žrela zalivajo s šampanjcem. Ali. ni to vn-eibopijiojči greli? Ali ni morda tudi proletarec člnvok? Po mnenju touržujov je dcila-voc slabši cid ži-vine te zato se ž nliiim tuikio ipbmeta. če se ¥tpra vi ičloveJc iz bičem nad živaljo, ne tepi dolgo, ampak se 'skuša braniti, skuš,a ubežati udarcem. Buiržoeizna rcakcijia p,a di\1ja že -leta in lfita ned proletariatom, ga biča na tem-lične načine, m-rri z -latoato iin vsa-to-'virstnlm primanjkn-njem.
P-a kljub trimu trpi prdletairac in molči. On (prosi, ponižno prosi to ker audi, da tudi prošnja nič no pomaga, bo na dan vstaijenjia skočil na plan.
Kakor jo prišel! dam vstajenja za rnmki proletariat raivnotako bo prišel za ostali proletariat celega sveta.
Živimo v resnih časih'. Iskre se kroSdjo in ni več, daleč trenutek ko bo zašvigal plamen. 'Kaipitalisitioni ognjegnisci ga 'bodo sicer poskusili udušiti, atmpaik pre-petzno bo.
Plemen ne bo ugasnil 'dokler ne bo upepelil cele kapitalistične stavbe.
Živel komunizem!
živela Sovjetska Rusija!
Izredni rok izpitov
na srednjih šolah v Idriji
V	smislu Kr. dekreta, z dne 5. decembra 1922., št. 1592, se 'bodo vlnšili v Idriji od 1. do 10. maja t. l, izpiti zrc-lostii samo ta. bivše in sedaj službujoče vojake. Pravilno oguvemljcno prošnje je pradldžltt do 27, f. m. na ravnatelljlstvK) Kr, telm. zavodu, in licej« -v Idriji.
Bedni rok izpitov zrelosti v poletnem zasedanju se bo Mršil zadnje dni juni-jn in v zaičetikiu jul®«. O' tem bodo kandidati pb čatsopisju praiviočnsno ob-vcAčeni.
RAZNO
Znamenita najdba v Patagoniji
Najdba, v Patagoniji v protislovju z raznimi teorijami o starosti človeškega rodu
Buenos Aires. — Dr. J. G. Wolf se je danes vrnil z dveletnega raziskovanja v Patagoniji ter objavil, da se mu je posrečilo dobiti popolno človeško lobanjo iz tercialne dobe.
Dr. Wo-lf je dejal, da je okamendtev naj dene lobanje iz tercijarne -dobe, ter pristavil, da je najdena lobanja glava človeškega bitja, ne pa morda kaka slučajna tvorba v naravi.
»Okamenela lobanja je seveda glava človeka, ki je moral živeti pred milijon let‘i«, je rekel dr. Wolf. »Ljudje, ki so bivali in živeli v utajenem mestu, so bili primeroma zelo moderni, če vpošteva-mo starost človeškega plemena«.
Spodnje čelj-usti • manjka, ali drugače pa je kihanja skoro popolna. Očesni jamici in zobne vdrtin-e v čeljusti so dodobra razločne. Oblika lobanje -je pcdolga-sta in ovalna, a čelo pa je skrajno nizko in ploščato.
Dr. Wolf, ki je bil svoj čas prideljen antropologičnemu oddelku na Kanadskem geološkem zavodu, je našel lobanjo v posesti nekega belekožnega naseljenca eto vznožju Andeškega, gorovja. Ta jo je dobil pred leti tamkaj nevede, kolike znanstvene vrednosti jo njegova najdba.
Znanstvenik je tudi dejial, da je zasledil na svojem raziskava-nju razvaline starodavnega utrjenega mesta v doslej še neraziskanemu kraju severno jezera Cardiel. Tiste razvaline smatra dr. Wolf za ostanke civilizacije, ki utegne biti še starejša, kakor je ona peruvijamskih Inkov.
Stene, 45 čevljev visoke in sestavljene iz obdelanih 'blokov iz bazalta, še stoje. Stene se vlečejo 150 jard nadaleč med g.ri či, ki so prebivalcem služili za utrdbe. Vmes so razvaline človeških bivališč.
Zidovje je obokano, kar dokazuje da so bili graditelji primeroma visoko civilizirani. Na stenah je opaziti razne vd-olbe-ne napise, ki se razlikujejo po svoji obliki od inkaških.
Znanstvenik -je zasledil meid temi napisi podc-bo živali, ki spominja na izumrlega gliptod-ona. Po tej podohi sodi dr. Wctlf, da so razvaline stare od 2.000 do 3.000 let.
Še več drugih dokazov je o starodavni civilizaciji v Patagoniji, -ali to je prvo razkritje dcijianskih razvalin.
Dr. \Volf se namerava vrniti v Patagonijo prihodnji mesec, kjer misli iskati »opevano mesto« patagonske indijanske mitologije, ki je neki stalo nekje v An-deškem gorovju in o katerem so si domnevali stari indijiainei, da je v njem bival njih solnčni bog.
Lata 1921. se je izkopalo v Jugoslaviji 2,949.106 ton premoga. Od toga je dala Slovenija 1,272.973 -ton, to je 43 odst. celokupno jugoslovanske produikcije, Bosna 915.531 ton ali 31 odist. celokupne proizvodnje, Severna Srbija 401.472 ton, to je 13 c-dst. iin naposled Hrvatska te Slavonija, ki je dala 359.140 toln ali 12 odst. Pri tem -pa niso vštete o,ne minoždne premogom, ki jih daje Dailmaciij-ab ki pia so p-ralv malenkostne; tudi minimalna produkcija Južne Srbije ni vzeta v poštev,.
Vidimo tedaj, da prcivzcmia v prem-orgov-ni produkciji SLovenija prvo -mesto v Jugoslaviji Prednost Slovenije obstoja v tem, da im!a najboljše organizirane pre-micigcv-niike z najboljšim SielezniSkiim o-mrožjom v bližini, do&Jm se morajo pre-mcigovinilki v Bosni in Srbiji boriti s piro-metnmi težkofiaimi, vsled česar se tamkaj ppoizvcialnja ne mcire istcipnjevati. A-k-o pa Vzhmsmo v -račun, d!a -se bode želez-niSko emrež-je spopclnilo,, tedaj Siov-einija ne bo mogla obdnžiaiti spoje prevladujoče pozicije.
Kajiti premgoMne zalioge, ki leže še neizrabljene v zemlji, se cenijo sledeče: V, Sloveniji znašajo 394 milijonov ton, v Hr-.v.aitski-Slavitmii i 154 milLjonov ton, v Bosni 3.320 mii-lijioniov tom, v Dailm-aciju 13 mi-ilijioncv in v Slrblji etorog 450 milijornov ton, skupno v -vsej Juigoeltaivijii tedaj 4,331 milijonov t-o-n. Te zaloge so sicer na prvi pogled vidieti iv,olike, toda v pnarvilmo luč jih postavimo, aiko jih primerjamo s premogovnimi rezerv-ami na primor v Čeiho-skrvaištoi, kjer zniašiaj-o 23.310 mi-lijioinov ton, ali v Poljski, kjer znašajo 26.000 mili-jonicnv ton.Naše zaloge isio tedaj ira-zmero-ma majhne in predstavljajo urh tega močno slabšo kvaliteto nogo -one 'v zgoraj navedenih drža-vah.
Nastane še interesantinto vprašanje, kako dolgo Kodo i,rajale naše premogovne rezerve. Sediaj porabimo v Jugoslaviji ves doma nakopani premog 2,949.100 ton plus 438.000 fon, ki jiih dobivamo iz Pe-čuja in iz Bolgarske; na leto porabimo tediaj 3,387.106 ton. Ako bi za naprej porabili vsako leto le toliko premoga-, bi naim zadeeitoivaile naše domače zalege za — preko 1.200 let. Toda z rastoč® indu-stniatizaviljo bo rastla pri nas tudi potrošnja premoga. V industrijskih državah znaša, potrošnja premoga na osebo lettno po 2.5 d-o 5 tem. Ako vzamemo za na-s na račun z-m-erno stopnjo industrializacije, torej po 2.5 tion na osebo vsakoletno, tedaj bi trajale -naiše -rezerve za slabih 150 tet. Mogoče, dia se odkrijejo v neka-teirih naših -predelih, osobito na jugu, še novi skladi premoga,, v -veliki meri pa nam tega ni pričakovati.
Talni sklad „Dala“
Dsinc^ciili spotdrij€i>dii'i«jsikji d.Glsiv ci to kmetje	L.	100.
Nabirali scidrugi v S alkanu iin	(
sicetr: naibd-railna pota &L 3: J.
Ditašček L. 5.—; po 2.—-: J.
Radelj-ai, S. Šajn, A. Šu-ligojj,
A. P. M. Mišami; po 1.— L.:
A. Gorjan, J. Makuc, J. D-o ljialk, F. Jug, A. Ttaunin,
Lukman, nečitljiv, S. Škama-bcit, F. Bait-istlč, A. Markič,
-N. N., Hlede, A. Erzeitič, V.
Bratina, A. IG imel; M. Za-vriianik L 1.50; A. Tinunin
0.40;	Skupaj	«	31.90
Nabiralna (pola štev. 121:
Jug L. 20.—; po L. 5.—: S.
GcmiSček, I. Golob, M. Bo-l-tairi, A. Doljialk, A. Poberaj,
Poberaj, A. Tetoč; po L. 3.—
F. Jug, F. B-ratuš, E. Milost,
A. Boltair L. 4.—; ipo L. 2.—:
M. Šuligoj, A. Knez, S. Jug,
A. Doljiallc, LukšOč, I. Zaislrta-nik, A. Komel, A. Mairkič, 'S.
-Pudjian, K. Beusai, R. Jlug, Miar kuc J., J. Komel, J. Golob;
Piri omi-zfju: C. Bol tar, V. Vu-gta,, M. P-eirkiO, M. Jug, R. Leban, F. GamiScdk, A. S-refiir-ni-č, R- Broagar, J. K-cmel; R.
Bregant 1.05; po L. 1.—: L.
Zavrtaniik, V. Vuga, B. Jug,
A. Iiva-liČ, A. Šuligoj, V. Leban, A. Knafelj, B. K-OmeJ, A.
Širok, I. Zalvtrtainik, I. Gnaiv-n,ar, Gaibitjel, A, Coitič, F.
Hlede, A. Gcmbic, S. Šiinok,,
1. G-abriijelči-č, A. Misiigun, J.
Poberaj, A, Kamel, M. Bašiln,
J. DraiŠčekV' S. Bitežnik, M.
Pcibaiaj —.50;	Skupaj	«	140.55
Nabiralna pola štev. 132:
J. Škodnik L. 7.—; J. Zavrtanik L. 7.—; po L. 2.—; Š.
Perko, Z. KodelS-a, V. Bensa,
J. Čarne, F. Brivec, A. Bafiiin,
II.	Inh-aint, J. Zavrtanik, A.
Frrjan, N. Fijan, Boltair gostilna-; pt> L. 1.—: L Borštnik,
Kopan, A. Jug —.40; Skupaj «	38.40
Nabral J. Khpan mdtl zavednimi delalvca v Renčah	»	11.—
Nabrali sodirugi rv Bukovici pri iVidlčjiidlriaigii (nabilralnia pol-a (št. 2): pri veseli družbi L.
5,— R. Brege,® 2.—; po L,
1.—: D. R-utair, A. Bensa,
A. Cmič, L. Makuc, F. Per-
čiič, I. Kcbeir;	Skupaj «	13.--
Niaibral tiržaiSki scidirug po L.
3.—: I. M., V. M.; po L 2,—:
A., II., I. U, A. G., V J, A Č;
po L 1.—: A G, I M; Skupaj «	18.—
Nabrali sc|dlrugi v Gačjanskcim -nabiralna pota št. 12:	,-r,
(l>o I, 2.—: C II, L B; po L 1.—: S A, N N, D Ž, T J,
C J, Š G, S M, K I, Iv L,
J K; krmški delavec 4.—; V.
D. 1.20;	Sku-juij «	19.20
Anica Gustinčič, Ajdovščina «	10.—
Od sodrugov v Idriji, -nabiralna j>ola šit. 39, nabra-l I. 'Ivnaišna: dairovali zaivedneži	«	300.—
F. Kuštrin L 5.—; po L 3.—;
N N, A. LiJketr; »o L 2,—; L
Priij-ainec, V. Pečimir; po L'
1.—: J. JtenjiaMčič, I. Kumer,
Š. P-ožendl, I. KunsteOjj, A.
Kunstelj, A. Logar IV., A.
Majnik, M. Piirc,, K. 'Hladnik,
P. Šulgaj, J. Čalr, J. Vončina,
i	Sikupalj «	327.—I
NabiraJna pola &t. 44, nabiral Al. Gliha, te sicer: po L 5.—:
N N, I. Šiinkotveic 'I., B. Petrič,
L. Scirjun L 3.—; po L 2.—:
I	Bevk,, J. Velilkajlne, I. Ld-kair; po L 1.: M. Guzelj, J.
Ilaho, A. Bcfden-ilg, A. Krasna,,
F V, B. Stojk L 1.25; L. Kaiv-
č,i8 L 1.75;	SkuprfJ «	32,—
N N, L 5.—; 'A. Sciva L 3.—;
po L 2.—: GuliK, L. Kavčič, M
Burnik, A. Gliha, A. Kumisii-elj,
M. Piirc; V. Pečilrair L 1.25; po L 1.—: I. Bajc, J. Brus, F.
Ke-ndia, I. Ktrilžiic, J. Moravec,
F. Vcljska, I. -Nrluaik V., A.
Lapaljinfe, I. Gainteir III, J.
Moriaivcic, I. Fedljiajnčilč VI.,I A.
KiOismlaič, N N, F. Viidtaair,
M. Likair, I. Albirelcht, F. Kogoj, I. Kogej, F. Liker, F.
Tratnik, A. Strnad, F. Lampe, A. Krač-nn, F. Batagelj, K.
Žakelj; V. Pdčirar 1.25; F.
UiršJč 0.20;	S-kiipaij	«	25.20
Nabral FeUd® I.ikrir j,n sicer: po L 2.—:	Firamc	Liker, J.
Pire, L. Traven, F. Likar; pa L 1.—: A. Pavšič, I. Sova, J.
Pavšič, T. Levim, F. Tratnik,
T. Brus, I. Vcilikiamlje —.60;
F. Likar —.50	Skupaj	«	15.10
Nabral N. N. te -si-cer: po L 2.—: Jurman, Skok, Š.
Zelene, I. Podobnik, V. Mlakar; po L 1.—: K. Rupnik, F.
Sedej, I. Kogej, M. Liker,
I. Molk, A. Kogej, P. Lapajne, A. Vehikajne, K. Pahor,
K. Verničina, F. štol, A. Sedej,
F. Sedej, I. Vončina, J. Vom-ičtaa, V. Poženel, I. Jereb,
Blažič, Ogrič, I. Šinkovec,
V. Pušar;	Skupaj	»	31.—
Zigomair, Trat	«	4.—
Trnovo pri Gorki, nabral na blolk-ih Otmiar Skrit	«	42.—
J. Kniriš	„	4._
J. Kocman	>»	4,—
Kraški kmet	»	5.—
Nahraino v Vremski d® lini,
-nabiralna	pola št. 10.
Nabrano v veseli družbi L'
4.40, Smolej L 2.S0, -po L 2.—:
J. Gržetlj, G. Smirclkair, M. Jereb, J. Tum in tič, F. Bratuž L 1.70, po L 1.50: F. Furlan, ta A. Bcnič; po L 1.40: S.
Ke-ržiič dn I. Počakaj, ijx) I.
1.—: J. Ferjančič, F. Beiw!a-ren-ko ta K. Jož.i-; F. Nini«)
—.40;	Sklupnj	«	20,10
Glkupno L 807.45 Prej fzk-aze.ni-h « 19.095.45
Vsega skupaj L 20.592.45
izdajatelj: I. O. Konumistične stranke Ttalijo Odgovorni urednik: Posl. Ambrogio Bellom Tiskarna'. h Lavr>r»tor»“-