Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
^TESTMK
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 2500 dinarjev
P. b. b.
LETN!K XLM.
CELOVEC, PETEK 6. FEBRUAR 1987
ŠTEV. 6 (2313)


1
^. - v-?!'
K,,.'-na

6000 ude!e:encev nn dunajski demonstmciji:
Šimkn podpora i: vse Avstrije
boju :o enakopravnost narodnih manjšin, :n skupno dvojerično šoio proti poiitiki razdvajanja in rasistične segregacije
Ivemi kancter Vranitiky:
Gre m ugted Avstrije in ne !e m rnrtevo Koroške
Da v sedanjem boju za ohranitev in izhotjšanje skupne dvojezične šoie na Koroškem ne gre )e za peščico takih, ki bi se hoteii profiiirati (Wagner) aii za izzivanje komunističnih skrajnežev (Haider), temveč za izredno važno vprašanje obstoja in enakopravnega razvoja siovenske narodne manjšine ter hkrati mirnega sožitja, medsebojnega razumevanja in piodnega sodeiovanja med obema narodoma v dežeii, je prepričijivo pokazaia sobotna „protestna vožnja" na Dunaj in tamkajšnja demonstracija skupaj s prijateiji iz vse Avstrije.
dotgi vagoni, v katerih je viadaio izredno dobro razpoloženje. Ljudje so se pogovarjati, tudi prepevaii so, in pisaii so transparente, s katerimi so potem na dunajskih cestah izpovedati svoje zahteve in demonstrirati svoj protest.
Ko so koroški udeteženci prispeti na Dunaj, je bito pred Opero že v potnem teku prvo zborovanje. Več tisoč-gtavi množici so govoriti zastopniki raztičnih organizacij in skupin, ki so koroškim Stovencem in drugim narodnim manjšinam v Avstriji izražati solidarnost in podporo v boju za pravice. Znana dunajska Karntner
Ktjub strupenemu mrazu - toplomer je v Cetovcu padet na —25 stopinj in na Dunaju je udetežence čakat še tedenomrzti veter - je poziv obeh osrednjih slovenskih organizacij ter komiteja za ohranitev dvojezične šote imet odziv, ki ga tudi največji optimist ni pričakovat: Okoti 1500 tjudi se je zgodaj zjutraj zbrato na cetovški postaji, da se s posebnim vtakom (v katerem pa ktjub skoraj potkitometr-ski dolžini ni bito prostora za vse in so se mnogi morati zadovotjiti z avtomo-biti) odpetjejo na Dunaj. Nekdanjo Krpanovo kobito so tokrat zamenjati
StraBe je bita tega dne resnično „ko-roška cesta", ko so se potem demonstranti napotiti skozi mesto, da na velikem trgu med sedežema zveznega predsednika in zvezne vtade zaktičejo v svet gtasen protest proti restriktivni manjšinski pohtiki in še posebno proti nemškonacionahstičnim silam na Koroškem, ki hočejo svojo protislovensko gonjo zdaj še kronati z apartheidskim iočevanjem v šoti.
NOČEMO APART-HAtDER-JEV! - je izpovedovat eden izmed neštetih transparentov. In prav tako zgovorna so bita tudi druga gesta, napisana na transparentih ati izgovorjena med demonstracijo, v jezikih vseh v Avstriji živečih narodnosti. In prav tako nedvoumne so bite besede govornikov (nekaj povzetkov njihovih izvajanj objavljamo na 2. strani -op.ured.), ki so kot predstavniki manjšin ati kot zastopniki raztičnih /Az/zzez' /m 5. s/rzz/zzj
Medtem ko je pred sedežem vtade potekato zaključno zborovanje, se je štiričtanska delegacija zgtasita pri kanclerju dr. Vranitzkem. Delega-cija (predsednik ZSO Fetiks Wieser, predsednik NSKS Matevž Gritc, Peter Gstettner za komite za obrambo dvojezičnega šotstva ter postanec Karet Smotte) je kancterju v poturnem pogovoru totmačita probtema-tiko manjšinskega šotstva na Koroškem in ga predvsem seznanita z argumenti proti takoimenovanemu ..pedagoškemu modelu" koroških strank.
Kancter Vranitzky je dejat, da sedanji koroški mode) še nikakor ni dogovorjena stvar in tudi ni dozoret za partamentarno obravnavo; potrebni bodo še nadatjnji pogovori, in to na strokovni pedagoški ravni. Pri tem bo, kot je zagotovit, treba vktjučiti in doseči sogtasje tudi neposredno prizadetih, to je Stovencev. Gre vendar za vzgojo otrok in ne za stroje, je menit kancter, zato se zadeva ne sme obravnavati pod časovnim pritiskom, temveč temetjito in z občutkom odgovornosti. Predvsem pa je pri obravnavanju tako občuttjivega vprašanja potrebna državniška modrost, kajti tukaj ne gre te za stvar Koroške, marveč za zadevo cetotne Avstrije in za njen ugted.
Koroška intoigm
„ V z/zsAr;z/z;z;zrzzzzj;z z/zzz/zjšz/z se zzzzz/zz/jzzje jzzšzzzvzz," je z/ejzz/ h ms; przz-vz/.sz/z/zzz' z/zzzzzszer C/zrz.sZzzzz: Proz/zz, Aro s'o m a prejš/zjz' lec/ea, /e zzcAzzj z//zz /ver/ /zjegovo aeaar/ao smrtjo, v 5/rzzj/-/z:zrg;z por/e//// ervop.sAro /zzzgrzzz/o za č/oveAzzve przzv/ce.
A/ego ce he^er/e so Azz/ /zzz/zzšč za zzzzj-zzovejšz razvoj a a Kz/rzzšAzvrz, Ajzv se razprava o S'o/sA:e/r; vprzzšzzzzjzz ver//!o h o/j zzZzzp/jzz v a:orja aem.šLega zzzzczzz-zzzz/zzzzzzz, Ar/je s/ep /a g/a/: za vszzA s/vare/: arga/aea!. Čeprav je /zz7zz szz/zoZzzzz r/e/aoa.s:rae;ja aa Daaaja er/;ai!veaa z/zzzzzzjesZzzzzjzz /zzzjšzrše so/zz/zzrzzzzsZz zzvsZrzjsAz/z r/e/ao/rralov z z/zzz/zjšzzzzzzzzz v /zjz/zove//z hoja za eaaA;opravao.s/,'
PREBEBtTE
na
strani
2	Manjšinsko vprašanje v viadni izjavi
in v pariamentu
3	Jeseničani bodo gostovati s komedijo „Totmun in kamen" Toneta Parttjiča
4	Tribuna bratcev
5	Vtisi z dunajske demonstracije v besedi in stiki
5	Gimnazijski ptes v Cetovcu
6	„Zadružnitist"
8 Obirsko:
Smučarski skoki šotarjev
Koroški potitiki nn Dunnju:
,,/)aac.s, v .srer/o, //o Zz.sAzzvnz; A z/zz-/ereaca Wagaerja, .Sr7:eae/:erja /a //a/r/erja aa Dzzzzzzjzz. AArasa/lhor/o, r/a aeAraj poja sa/jo, A'ar je Azz/zzzzj /aogoče pz/jzzszzzzz. aa/areč zzsZz/, Azzj aaj /a /:;7o ZzzAz/ grozao /a aevzr/ržao, če se /z z prz-/z/zž/zo /500 /:e//:šAogovoree;/: šzz/zzzz/z-vez/zz/z aeeaeev aa a/;e/a zapo.s/ova/o, /ae/Oe/a A o //aa pzz7//z'ž/zzz 500 s/ove/:-.sAogovoree/7: .sošo/rev poaA v .s/ovea-šztzzz. Kaja z z/ AoroiAe s/ra/:Ae Aoeejo /zzčz/ev tega poaAa... Re.s/aeaje. Aoro-šAzz 577) /a č)EP s/a .se a.s/raš/7: //a/-r/erja. Pr/ /e/a pa r/e/a/a /ar//' /zzA/zčzze aapaAe; ajega /zzAo/z ae /zzzsZzz /aog// po/a/r/7/, saj po.s/aja z v.saAo Aoace.s/jo aje/aa sa/ao še prer/rzaejš/." - /aAo je zap/sa/ /aer/ r/rag/za Ao/aea/a/or „Ka-r/er"-ja prer/ /zsAovzzo Aoajereaeo AorošA/7/ prer/ser/a/Aov 5PČ, ČEP /a PP aa Daaaja. /Veraza/aevaaje za /a zagoa AorošAe pro//7/:aaj.s77:.sAe /ro-j/ce v zagovora /aAo//aeaovaaega /aor/e/a /aAo//aeaovaae AorošAe per/agošAe Ao///;.s/je pa je prev/ar/o-va/o /ar// /aer/š/ev/7a//a/ /a- /a /aozea/-.sA;7a/ aov/aarj/ pr/ //.sAova/ Aoaje-reac/ sr///a. Kra/e A zaA/jačeA /z /e/e: tVag//er, .Se/zear/zer /a //azr/er so se prer/s/av/7z Ao/ or//or7zz Ora/a/zr/vrz „ae/ašAe KorošAe", AzAra/zpa razAr/a-Azz/z /ar//' zaačaj svoje aer/eazoAra/zč/ze /a apar/Aze/r/a por/o/zae šo/sAe po//7z-Ae.
Provincin!ni ingovor !oči!ve
E Ozs/va je pos/a/o že v avor/a r/eže/-/zega g/a v a rja IVag/zerja jasao, Aaaz ,,/zočejo" /z' /r/je AorošA/ po//7/A/.' „Ko-rošAo so ogroža// po prv/ /a po r/ragz' sve/ova/ voja/ 5/oveac/" (ae/ašA/ aacz-ze/a, Aaj je /o? j, razea /ega so pač/zs/z .S/ovear/, A/ še r/aaes ž/v/jo aa Koro-šAe/a (/e Aaj s/ //pajo?). /zs/z, A/ „ver/ao spe/ zz/azš/jajo aove jraze" /a A/ „sa/az' zgaajajo aaj/zajšz' apar/Azezr/, saj as/a-aav//ajo po/eg AazečAe zar/rage za vse Aaze/e še /as/ae, s/oveasAe" (/Vaz-r/erj,... Prer/vseza pa je lEagaer „poa-r/ar/7", r/a prav v zaaAa aovega „ze/7-gezs/a" (r/a/za časa) azear/a „res /a/zAo
Potreben je premistek
Osrednji organizaciji koroških Stovencev in Nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šote so v zvezi s tiskovno konferenco predsednikov treh koroških dežetnozhorskih strank poudariti, da je v šotskenz vprašanju nujno treba opustiti potitična prerekanja in začeti stvarna, znanstveno osnovana pogajanja. Xdaj je potreben stvaren premistek, pravijo organizacije v skupni izjavi ter pozivajo koroške poti-tike, naj končajo ..šotski spor" in zgta-dijo pot za konstruktiven diatog med pedagoškimi strokovnjaki. Zvezna vtada pa naj za take stvarne pogovore nudi strankarsko neodvisno ptatformo in znanstveno podporo.
že /0 pos/zz/zez/z/Aov prepreči grzzz/zzjo AzzAegzz Az7or/zez/Y/ zzv/oces/e" - zz/zer/:zz-/zv/zz /zzzčz/z rzzzr/zzš/jzz/zjzz z/z po/z/tčrzegzz zz/zgzzžzzzz/zjzz z/zz pz/č /o vse vA/jzzčzzje,...
Vzzs/zo. Azzj po/er/z s /zzAz/rz „zz//erzzzz-/zv/zzru" g/Z/zz/zjez?! s /zzAzz „zz//er/zzz/zv/!o /jzzz/sAzz z/zzczzz/zvz/", Azz/ je /o K A/D? IVzzg/zer je z/z/s/z z/z/Arz7o oz/govorz/ /zzz /o vprzzšzz/zje (čeprzzv je pr/ ze//z zzvze-/zzzz/ 5POj.' „K//D pzzč reče,- /zzzrez/z7e /o vsz, szcer /zzzrez/zrrzz/ sz//zzz/" //z zzrzzz//zzz Aorz/šAzz po/z/zAzz czzp/jzz zzz /zje//z, se z/zz g/zzz/z z/z/ „zz///z//zjzz //zzzz/er-jzz"? AzzAz/r /z/ zz/zzz/zzzrzz v zzvz/z/zz z///ze-/zjerzz Azz/rze/z/zz/z/r v „Kzzrzer"-jzz. Te/zzzz je z/zz/rz/zz /e še pz/Zrz7//zz/ z/z/z/zz/z, z/zz v //zs/vzz gre zzz s/rzz/z 57*č) prež/ /zgzz//zz//zz v Aorzs/ FP, szzj se je zzzz/z prz z/zz/zzzjsAz /zsAz/v/zz Ao/zjere/zcz zzAzzzzz/ prez/sez/zz/A ČEP 5zAezzz7zer Ao/ z/os/ez/zzo /zeAoz/zpe/e/z/e/z z/z /zee/zzzA „pzzr//zer" v /e/z: prz//z7/zzz/;jšz/zsAe/u zz/rzzže/zjzz. /V/egovzz ..zzrgzz/ue/z/zzczjzz" zzzoz/e/zz AorošAe z/eže/zze Ao/uzszje se je /izz/zzreč zzčrpzz/zz v /ezzz, z/zz je /rz/z7, z/zz so soz/e/ovzz/z zzze/zz/zz /zzz/z zzzs/opzzzAz z/zzz/zjšz/ze. /Vzz vprzzšzz/zje Az/o, sevez/zz /zz vez/e/ oz/govorz/z.
Pzz VEzzg/zer z/z //zzzz/er? tEzzg/zer je /zzzz/zz/jevzz/ svoje /zzzpzzz/e /zzz przzv/z/Azz Eez/erjzz, /zzz z/zzz/zs/ve/zzAe ce/ovšAe z/z z/rMgz/z zzvs/rzjsAz/z zz/zz verz, sAtzšzz/ v/zzz-
(tiadatjevanje na strani 8)
čeprzzv je ce/o szz/zz zvez/zz Azz/zc/er (se-vez/zz v z/zp/oozzz/sAe/u /eporeč/zzj /zez/vozzz/z/zo povez/zz/, z/zz gre zzz r/z/zogo več Ao/ zzz /zevzzr/zo zgro Z/or/zz-rzz/zz/z /zzzczo/zzz/zs/ov - 7zzz KorošAe/z: vz/rzzjzzjo prz svoje/zz segregzzezjsAe/zz /zzoz/e/zz, vz/rzzjzzjo prz' pp/z7z'Az /ze/zz-šAegzz /zzzczo/zzz/zz/zzzz, čeprzzv se je /e-/zz že e/z Ar/z/ z'zro///7 v z/očz/zsAz'jžzšzzer/z.
57///:o zz /zzAš/ze /rz/se/zzos/z //zore pog/zzz/z /zrezprzr/zer/zzz zzrogzz/zczz, s Azz/ero zz/zzj Mz/rz/zzzjo /zzz vse s/rzz/zz z/z pro/z' vse//z, Az' se z/rz/zejo z/ne/z z/rzz-gzzč/zo /zz/ze/zje, pzz /zzzj /z o z/o /o prez/-s/zzv/zzAz AorošAz/z 5/ove/zcev z/z so//-z/zzr/zz/z orgzz/zzzzzczj, zzzs/op/zzAz' jzzž/z/A Pzro/cev, /zovzz z/zz/zzs/rzezz zzz pozzA 7/zztv/zceA, zzvs/rzjsAz s/roAov/zjzzA Eez-/er, zz/z poszz/zzez/zzAz, Az' so /zzez/ z/zz/zzzj-sAo z/e//:o/zs/rzzzzjo /zzorz/zz /e /zeAo/zAo preveč očz7/zo prz's/zzvz7z svoj /zzs//zz p/sArčeA. /Vzz vse /e/zjo /zes/zz očz/Az, s Azz/erz/zzz pzz sz' /e /zj/Tzovz' ,,zzv/orjz" szz/uz' zzs/zzv/jzzjo sprzčevzz/o svojz/z z/zz/zov/zz/z (z/zz//e/zzz 8. s/rzz/zzj
Zveza koroških partizanov vabi na
spominsko
svečanost
ki bo v nedetjo 8. februarja 1987 ob 11. uri na pokopa-tišču v Svečah ob grobišču narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in soborcev.
Na sporedu: polaganje vencev, nagovor in kulturni spored, nato tovariško srečanje.
Počastimo z našo udeležbo spomin mrtvih junakov, ki so darovali življenje za svobodo v borbi proti fašizmu!
Glavni odbor
PoMtika ločevanja je prekršek
zoper duha in načeta sktepne tistine KVSE
Zahvalo za široko podporo in izraz soiidarnosti demokratičnih sil iz vse Avstrije je na zaključnem zborovanju pred sedežem vlade na Dunaju v imenu vseh narodnih skupin v Avstriji izrekel predsednik koordinacijskega odbora dr. Franci Z w i t t e r. Dejal je, da je ta solidarnost predvsem tudi manifestacija, da zvezna vlada lahko računa z vseavstrijsko in mednarodno podporo vseh pozitivnih sil, če bo - kot je prišlo do izraza v zadnji vladni izjavi - v stremljenju po resnični podobi Avstrije posvečala posebno pozornost etničnim manjšinam „Vendar pa terja to že danes jasno odpoved vsem tistim nemško-nacionaiističnim krogom na Koroškem, ki v času, ko vse evropske države preko političnih, kulturnih in gospodarskih področij iščejo nove oblike sodelovanja in nove poti popuščanja napetosti in zavarovanja
miru, brezobzirno delujejo na tem, da hi ločevali narodne skupine v njihovi lastni domovini ter razdvojevali njihove družine in celo že njihove otroke."
Narodne skupine v Avstriji pravijo k tej ločilni politiki vsekakor jasen in odločen „Ne in nikoli!", je naglasil dr. Zvvitter. Na kraju, kjer zaseda nadaljevalna konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, pa se zdi naravnost blazno in abotno, če v istem trenutku v koroškem deželnem zboru sprejemajo sklep, da bi likvidirali sedanjo zakonsko osnovano skupno šolo in z nacionalistično ločilno politiko preprečili, da bi se nemškogovoreči otroci učili tudi slovenskega jezika svojega soseda. „Vendar ta blazna ločilna politika na žalost ni le ,butalstvo' nepoboljšljivih nemškonacionalističnih krogov, temveč je izzivalen prekršek zoper duha
in načela sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki na humanitarnem področju posebej priporoča učenje in pospeševanje tudi manj razširjenih evropskih jezikov kot važno sredstvo komunikacije med narodi, za boljše medsebojno spoznavanje in za krepitev sodelovanja v korist miru."
Narodne skupine v Avstriji - je poudaril predsednik njihovega koordinacijskega odbora - se brezpogojno priznavajo k načelom sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zato odklanjajo vsako ločevanje v šoli in vzgoji ter se priznavajo k skupni vzgoji otrok večinskega naroda in narodnih manjšin v otroških vrtcih in k skupnemu pouku v osnovni šoli, ker je to pogoj za enakopravno integracijo v korist medsebojnega razumevanja, strpnosti in mirnega sožitja. „Narodne skupine v Avstriji ne želijo konfrontacije z državo, temveč želijo in zahtevajo le humanitarno in človekovim pravicam ustrezajočo rešitev svojih življenjskih vprašanj z dosledno izpolnitvijo vseh določil člena 7 državne pogodbe ter zagotovitev svojega obstoja in varstvo svoje identitete z zakonskimi ukrepi, ki odgovarjajo današnjemu mednarodnemu standardu pravic in zaščite narodnih skupin. Nočemo razdvajanja in ločevanja, hočemo mirno sožitje! Nočemo posebne šole za vsakega otroka, hočemo v skupni dvojezični domovini skupno dvojezično šolo in skupno vzgojo vseh otrok kot jamstvo za skupno srečno in mirno bodočnost!"
Skoraj pol kilometra dolg ..protestni vlak" je pripeljal 151)0 koroških udeležencev na dunajsko demonstracijo.
Skupno proti nemškemu nacionaiizmu
kije že enkrat bii grobokop avstrijske repubiike
„Prišli smo na Dunaj, da avstrijsko vlado opozorimo na nevarni razvoj na Koroškem, kjer netnškonacio-nalne sile skoraj z vrhovi strank hočejo proti volji prizadetih in proti stališčem strokovnjakov uničiti še zadnje ostanke dvojezičnega šolstva," je na zborovanju na dunajskem BaUhausplatzu dejal tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm.
Pred sedežem zvezne vlade pa je tajnik ZSO tudi opozoril, da na Koroškem ne gre samo za šolsko problematiko, ampak gre za vprašanje, ali bo Koroška povsem zapadla nemškemu nacionalizmu. Na Koroškem grozi namreč duhovno osiromašenje; nemški nacionalizem seje brez prekinitve „rešil" v drugo republiko in uživa danes podporo najvišjih vrhov političnih strank. Na Koroškem še danes slavijo in odlikujejo nacistične
zločince, medtem ko borci proti fašizmu slej ko prej veljajo za ..bandite".
„Pri slovenski manjšini je tak razvoj omajal zaupanje v državo, ki še vedno ni izpolnila svojih obveznosti iz državne pogodbe," je naglasil tajnik ZSO „Toda iz te prizadetosti raste tudi ogorčenje, raste borbena pripravljenost koroških Slovencev, ki nismo pripravljeni mirno dopustiti, da bi še naprej imel odločilno besedo nemški nacionalizem, ki je že enkrat bil grobokop avstrijske republike in ki je zato skrajno protiavstrijski in nedemokratičen."
Nemškonacionalna pa na Koroškem ni večina prebivalstva, marveč so to le politični vrhovi, ki iz oportunističnih dnevnih interesov delajo na tem, da bi nemškonacionalno ideologijo ohranili pri življenju, je ob koncu poudaril dr. Sturm ter pozval vse demokratične sile v Avstriji, da se skupno borimo za demokratično
manjšinsko politiko. Borimo se skupno proti šovinizmu in nacionalizmu - ne le v interesu narodnih skupnosti in njihovega uspešnega razvoja, temveč v interesu demokratične republike Avstrije. Od avstrijske vlade pa terjamo, naj v smislu ustave in v državnem interesu zavrne zahteve nemškonacionalnih sil ter uresniči pravice narodnih manjšin!
V imenu NSKS je spregovoril Karel S m o 11 e , ki je naglasil, da smo se za pot na Dunaj odločili zato, ker na Koroškem ne najdemo razumevanja za naše težnje in zahteve. Veličastna demonstracija pa nam dokazuje, da v našem boju nismo sami, temveč se z nami solidarizirajo široki krogi demokratične javnosti vse Avstrije. Kratko je poročal tudi o razgovoru pri kanclerju Vranitzkem (o tem pa posebej poročamo na 1. strani-op. ured.).
Večina v dežeii je za skupno šoio
„Očitno živimo v narobe obrnjenem svetu: Pri nas na Koroškem ne veljajo za netilce nemirov tisti, ki desetletja sejejo razdor in hujskajo proti slovenski narodni skupnosti, temveč tisti, ki vedno znova izrecno poudarjajo potrebo sprave, sporazumevanja in skupnosti." Tako je dejal dr. Vladimir Wakounig, ki je na dunajski demonstraciji govoril za Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem. Poudaril je, da koroški politiki pri tej igri zavijanja dejstev marljivo sodelujejo in s tem podpirajo lažno propagando Heimatdiensta, češ, da pravice in želje slovenske manjšine baje ogrožajo in zapostavljajo večinsko prebivalstvo.
Na Koroškem si je s to demagogijo še vedno lahko ustvariti posluh in se postaviti na stran močnejšega, je menil govornik, ker imamo tukaj pač manjšino, ki so jo tako dolgo decimi-rali, da politikom, ki štejejo le glasove, ne obeta nobenega dobička, če bi se postavili na njeno stran. „Vendar pa sn razmere v resnici drugačne, kut jih skušajo prikazovati koroški politiki: Samo 9% volilnih, upravičencev jc podpisalo ljudsko zahtevo za ločevanje šolarjev, večina v deželi pa je za dvojezični pouk, je za skupno šolo in odklanja vsako ločevanje."
Manjšinske pravice so človekove vlado in vse parlamentarce, ne popu-pravice, je opozoril dr. Wakounig ter stite tistim, ki bodo pri bodočih poga-naglasil. da more biti aktivna manj- janjih skušali izsiliti ločilni model, ki šinska zaščita funkcionalna le tedaj, so ga sprejele koroške stranke. Dajte če jo bo podpirala večina, torej vsi temu koroškemu ločilnemu partner-Avstrijci. Manjšinske pravice ne stvu nedvoumen odgovor. Zavrnite smejo postati naravnost neizčrpen tako imenovano ,koroško rešitev', rezervoar za neodgovorne propagan- kajti to ,rešitev' podpira le majhen diste; kot del demokratične avstrijske strankarski vrh, vseavstrijsko pa je ni ustave ne smejo biti prepuščene mogoče zagovarjati. Kulturna razno-nacionalističnim in manjišni sovraž- likost po tej poti ne sme biti uničena-nim silam „Zato pozivamo zvezno Avstrija potrebuje svoje narodne
skupine!"
V števitnih jezikih so stari in ndadi demonstrirali za skupno šolo. za medsebojno razu mevanje in sožitje.
SmoHe o potožaju avstrijskih manjšin:
,,V)ada in uradi zožujejo pravice!"
Delček uradne vladne izjave zveznega kanclerja Vranitzkega se nanaša tudi na manjšine v Avstriji. Diplomatsko, v stilu kakega uradnega komunikeja, je Vratnitzky dejal med drugim: „Treba je, da izkažemo posebno pozornost tistim avstrijskim državljanom, ki so pripadniki etničnih manjšin. Narodne skupine niso le obogatitev kulturne in družbene raznolikosti v Avstriji, ampak izpolnjujejo tudi važno vlogo mostu pri oblikovanju odnosov do naših sosednih držav. Zvezna vlada se priznava k temu, da v stalnem in odprtem dialogu z narodnimi skupinami zagotovi primerne pogoje za ohranitev njihove identitete, za njihov obstoj in razvoj. Zvezna vlada si bo naprej prizadevala, da bo prišlo do dejanskega konstituiranja zakonsko predpisanih manjšinskih sosvetov in do sodelovanja v njih. Žive in demokratične družbe si ni mogoče predstavljati brez odprtosti, tolerance in spoštovanja misli, prepričanj in verskih gledanj ljudi."
Toliko izvleček iz vladne izjave, ki je potem kot celota bila predmet razprave v avstrijskem parlamentu, saj ponuja tudi dosti možnosti za kritiko (tako predvideva npr. krajšanje socialnih storitev, privatizacijo delov podržavljene industrije...). Da pa ostanemo pri. manjšinskem vprašanju: v tej razpravi se je javil tudi poslanec ZAL Karel Smolle, ki je po zgodovinskem pregledu ugotovil, da člen 7 državne pogodbe nikakor ni izpolnjen, pa čeprav je npr. ustavno sodišče že v večjih razsodbah ugotovilo in zahtevalo, da se morajo določila državne pogodbe uresničevati. Obratno, je dejal Smolle, „legisla-tivni organi, deželne vlade, zvezna vlada ter uradi so pravice etničnih manjšin stalno formalno in vsebinsko zoževale."
SmoHe se je v svojem prispevku dotaknil tudi vprašanja sosvetov in rekel, da so se Slovenci pred leti sicer principialno izrekli za Sodelovanje v sosvetih, in to čeprav odklanjajo restriktivni Zakon o narodnih skupnostih in čeprav je treba prej razčistiti odprte probleme kot so to vrtci, trgovska akademija, ORF, podpore itd. „Toda niti vprašanja izobrazbenega sistema in predvsem tudi zelo
Pismo Zveze slovenskih žena ministrici Hawiickovi
„0 vprašanju manjšinskega šolstva se na Koroškem že tri leta spet razpravlja. Izdelanih je bilo mnogo strokovnih izvidov. Toda kljub temu, da reformi predlogi za ohranitev skupnega dvojezičnega šolstva, ki so jih izdelali znanstveno kompetentni ljudje ter prizadeta manjšina sama, temu nasprotujejo, hočejo zdaj uveljaviti takoimenovani koroški pedagoški model. Prav ta koroški model pa bi pomenil konec šolske vzgoje v smislu medsebojnega razumevanja in tolerance. Na ta model pa so se zmenile vse tri v koroškem deželnem zboru zastopane stranke." - tako začenja Zveza slovenskih žena svoje pismo novi ministrici za pouk. kulturo in šport dr. Hildi Haw!ickovi. Hkrati pa zahteva Zveza slovenskih žena od ministrice, naj se le ta zavzema za ohranitev in izgradnjo obstoječe skupne dvojezične šole na Koroškem.
„Če bo zvezna vlada klonila tem ločitvenim zahtevam, to ne bi zmanjšalo samo možnosti slovenske narodne skupnosti, da preživi, temveč bi poslabšalo tudi situacijo slovenskih žena. Zaradi pomanjkanja javnih dvojezičnih ustanov in zaradi prevladujočega tradicionalnega klišeja o vlogi žena so prav žene pogosto edine osebe, ki posredujejo svojim otrokom materinščino. Mnogo mednarodno priznanih strokovnjakov se je že izreklo proti realizaciji ločitvenega modela. Med njimi tudi vaš predhodnik dr. Herbert Moritz. V tem smislu pa pozivamo tudi vas, da se potegujete za manjšini naklonjeno rešitev šolskega vprašanja."
važnega vprašanja trgovske akademije za Slovence ni bilo mogoče rešiti v vladnih in strankarskih pogajanjih."
Močno izpostavil je Smolle tudi neenako ravnanje uradne avstrijske politike v vprašanjih avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem in manjšin znotraj Avstrije. Naposled pa je tudi v slovenskem jeziku nagovoril poslance: „ Avstrijski parlament je po navadi brez pomislekov sprejel koroške predloge, ki nikakor niso bili slovenski narodnosti v prid. Avstrijski parlament pa se mora zavedati, da so parlamentarni sklepi mnogokrat odločilnega pomena za eksistenco avstrijskih narodnostnih manjšin. Nikakor pa avstrijski parlament ne sme postati izvrševalni gremij protimanj-šinskih skupin! V Avstriji ne sme biti prostora za apartheidu podobna razmerja. Sožitje je treba pospeševati, ločitev preprečiti. Zaradi tega naš poziv na avstrijski parlament, podprite predloge koroških Slovencev in zavržite predlog, ki zagovarja ločitev."
***
Oh rohM. Hah/er sc je oh .S'mo//e/e-vem /jr/.spcrkM hrza/ c:7/ev pchagošhe kom/s/je.' .s/orenska heseha ne .srne na njegovo aho - zato je zapasti/ .sejno dvorano, hfahinekova, k; je fehaj prethseJova/a par/arnenta, pa je označila jezik danajskih Čehov, gradiščanskih Nrvafov in Madžarov ter koroških Slovencev fe kot „taje jezike" in groziia, da ho prezidij naslednjič preverja/ izvirnost prevodov (saj je Stno/ie vse te tekste prevede/ tadi v nemščino). Fino, se ho torej vsaj prezidtj naači/ jezike avstrijskih manjšin?
Vesti
„Človekovih pravic ne moremo deiiti" je dejal nekdanji pravni minister Christian Broda v StraUburgu, ko mu je Evropski svet podelil Evropsko nagrado za človekove pravice. Broda pa je nadaljeval, da je „rasizem fašizem našega časa", saj se v diskriminiranju manjšin nadaljuje fašizem. In prav te izjave nekdanjega ministra, ki si je bil pridobil zasluge predvsem na področju kazenskega prava, so ostale praktično tudi njegova oporoka; samo nekaj dni po njegovem nastopu v StraUburgu je Christian Broda umrl.
Prof. Jožeta Zemljaka ni več med nami. Zemljak je kot nekdanji veleposlanik SFRJ na Dunaju imel mnogo posluha za vprašanja manjšin v Avstriji, hkrati pa si je pridobil tudi velike zasluge kot pobudnik in ustanovitelj Centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, ki je danes ugledna in uveljavljena ustanova v Sloveniji in na tujem.
..Položaj koroških Slovencev se je grozno poslabšal" ugotavlja Mednarodni institut za narodnostno pravo in regionalizem (INTEREG) v posebni resoluciji, naslovljeni na Konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. V isti resoluciji INTEREG tudi kritizira model koroške ..pedagoške komisije" ker Slovencev ni upoštevala, ne poslušala. INTEREG zahteva od KVSE, da ustanovi odbor izvedencev za etnične manjšine. Resolucijo so podpisali dr. Theodor Veiter, prof. Stingl (ZRN) ter dr. Felix Ermacora.
3LEMUKE /8^ JONE (qf4K' ^ JE5ENKE
Komedija
,,Toimun in kamen"
kmaiu v Šentjakobu in Šentprimožu
V petek 20. in soboto 21. februarja bomo koroški Slo-venci imeii spet možnost obiskati giedaiiško predstavo iz sosednje Gorenjske. Giedaiišče „Tone Čufar" z Jesenic bo gostovalo s komedijo v dveh siikah „Toimun in kamen" v Šentjakobu in Šentprimožu. Tamkajšnji prosvetni društvi „Rož" in „Danica" vabita namreč na ogied igre, ki jo je napisa! Tone Partljič.
Iz g!eda!iškega tista Jeseničanov zvemo, da v komediji Toneta Partljiča gre za umetnika, ki ni nikomur več nevaren, ki nikogar več ne pohujšuje in nikomur ne jemlje več osnovnega življenjskega miru, saj se je že zdavnaj proda) za zahtevani materialni standard, že zdavnaj seje prenehal bojevati s svojo srenjo, ker ji pač ne more povedati nič več pretresljivega. Saj ta srenja ni več bogaboječa, se ne boji kazni za svoje grehe, ki jih umetnik tako nesramno obeša na veliki zvon.
Glavno osebo umetnika Emila igra Borut Varovšek, igro pa je režirala Vera Smukavec.
Okrepljeno sodelovanje med koroškimi Slovenci in gledališčem na Jesenicah se je začelo predvsem ob lanski izvedbi „Velike puntarije", v kateri je sodeloval tudi vodja jeseniškega gledališča Miran Kenda, (igral je kardinala) . Razveseljivo pa se je obneslo to sodelovanje lani jeseni tudi ob večkratni izvedbi ..Pravljice o Mezinčku", ki je v več krajih južne Koroške navdušilo precej mladine (in tudi starše). Zastopniki Slovenske prosvetne zveze so bili predvsem zadovoljni, ker je bil z malo igralci in opreme dosežen navječji efekt med gledalci.
„Tolmun in kamen": v petek, 20. 2. 1987, Šentjakob, farna dvorana (19.30), v soboto 21.2.1987, Šentprimož, Kulturni dom (19.30).
„Prešernova proslava"
Celovška proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v sredo zvečer je bila posvečena spominu 400-letnice smrti Primoža Trubarja. V javnem studiu koroškega radia je mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza izvajal pesmi slovenskih protestantov. O Tru-
barjevem mestu v slovenski kulturi pa je spregovoril dr. Pavle Zablatnik, medtem ko je slovenski gledališki igralec Polde Bibič recitiral iz Trubarjevih besedil. Več o prireditvi, ki sta jo skupaj organizirali Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, bomo poročali prihodnjič.
Prireditve v okviru 80-letnice KPD Šmihel
DRUŽINSKO PETJE
Čas: nedelja, 8. februar 1987, ob 14.30 uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopajo: družine iz šmihelske okolice
OTVORITEV RAZSTAVE
Čas: nedelja, 15. februar 1987, ob 11.00 uri
Kraj: Posojilnica v Šmihelu Razstavljajo: Stanko Sadjak, Albert Krajger, Helmut Blažej
POP-KONCERT
Čas: nedelja, 15. februar 1987, ob 19.00 uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu
SLAVNOSTNA PRIREDITEV
Čas: nedelja, 22. februar 1987, ob 14.30 uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu
lutkovna premiera IGRE ZA OBLAKE
Čas: nedelja, 1. marec 1987, ob 11.00 uri
Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopajo: lutkarji KPD Šmihel
Ku!tumo pismo iz Siovenije
8.februar -že ,,ku)turno gibanje"?
Že nekaj let se ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, vrstijo prireditve, katerih število se kar naprej povečuje. Že lani je osmofebruarskih kulturnih nastopov samo v Sloveniji bilo okoli 200, pri čemer statistiki niso upoštevali nastopov po šolah in drugih, kot pravimo, ..vzgojno izobraževalnih ustanovah" (vrtcih, internatih itd.). Kaj naj se torej letos doda k tem 200 nastopom, kakšen recital, kakšna razstava, koncert, filmska ali gledališka predstava, kakšna okrasitev izložbe, da ne govorim o slovesnih podelitvah Prešernovih nagrad v reprezentativnem Cankarjevem domu v Ljubljani? Priznati je treba, da verjetno ni ravno preprosto, iztuhtati kakšno „novo idejo" in se spomniti oblike, s katero bi na poseben način počastili kulturni dan.
Toda zdi se, da ideje še niso izčrpane. Republiški komite za informiranje v Ljubljani je sporočil, da do sedaj zbrani podatki kažejo, da bo število letošnjih prireditev večje kot lani. Republiški komite za kulturo, t.j. kulturno ministrstvo za Slovenijo pa je že sredi januarja razposlalo raznim kulturnim hišam po Sloveniji posebno ..okrožnico", v kateri daje vrsto pobud za še bolj pestro praznovanje kulturnega dne, pri tem pa zlasti opozarja, da je ..treba prazničnost 8. februarja podkrepiti z večjo, predvsem pa bolj organizirano javno kulturno dejavnostjo". To pomeni, naj ima praznovanje - ob tistem, ki nudi ljudem
kulturni užitek - tudi določene praktične vidike, tako komite predlaga, naj bi knjigarne 8. februarja prodajale knjige s popustom, založbe naj bi se s knjižnimi darovi...spomnile slovenskih avtorjev doma in v zamejstvu, obisk gledališč in kina naj bi bil zastonj, v gostiščih in gostilnah naj bi postregli s kruhom in soljo, na kulturni dan naj bi opoldne zatulile vse gasilske in druge sirene, kulturno umetniška društva, pevski zbori, godbe, folklorne in plesne skupine pa naj bi pripravile prikaz svojega dela in nastopale na ulicah... itd. Predlogov je še več, med njimi tudi zamisel bolj tradicionalne duhovne sprave...na primer, naj bi Društvo slovenskih pisateljev pripravilo ..eliten literarni večer" - ta predlog pa je Društvo slovenskih pisateljev tako rekoč že preseglo: napovedalo je kar dva literarna večera v Cankarjevem domu: prvi v četrtek 5. februarja, drugi danes zvečer, na obeh se zvrščajo pisatelji obeh generacij, tudi iz zamejstva - razen iz Koroške. Tako vsaj kaže: med napovedanimi imeni ni nobenega iz Koroške.
Ob vsem tem je videti, kot da niti ni več mogoče govoriti o običajnih ..prireditvah", ampak da se vsi osmofebruarski nastopi zlivajo v nekakšno ..gibanje", ki izraža pripadnost narodu in kulturi kot bistveni sestavini njegove „samobit-nosti".
J. Horvat
Visoko odlikovanje
umetniku Mariu L. Viiharju
Slovenski slikar in kipar ter novinar Mario L. Vilhar, ki se je s svojimi stvaritvami svoječasno predstavil tudi pri nas na Koroškem, je imel pred nedavnim v Tolminu že svojo 77. samostojno razstavo, sicer pa je razstavljal ie v neštetih mestih po vsej Evropi. Osrednje mesto v njegovem umetniškem snovanju zavzema človek -človek na delovnem mestu, človek v svojem okolju. Predvsem pa je Mario L. Vilhar tudi v umetniški izpovedi ostal zvest svojemu rojstnemu kraju - Postojni, kjer so korenine njegovega rodu. Velja za trubadurja Postojnske jame, ki jo je ovekovečil z besedo in z barvo.
Otvoritev njegove 77. samostojne razstave v Tolminu pa je bila tudi priložnost za izredno počastitev umetnika: izročili so mu namreč Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, s katerim ga je predsedstvo SFRJ na pobudo Društva novinarjev Slovenije odlikovalo za 40-letno izredno uspešno in vsestransko življenjsko delo na področju likovne umetnosti in novinarstva.
Prijatelju Mariu za visoko odlikovanje iskreno čestitamo tudi kolegi pri Slovenskem vestniku ter mu želimo še veliko nadaljnjih uspehov!
80-!etnica KULTURNO PROSVETNEGA DELOVANJA v Šmihelu
,,80-tetnica KPD v Šmihelu?" V sedmem dostavku potočila v „našem tedniku" (15. L) je zapisano, daje bil ustanovni občni zbor Katoliškega prosvetnega društva v Šmihelu decembra 1953. Torej okroglo 33imi leti.
Nekam čudno se sliši, da 331etni mladenič praznuje svojo 80-letnico.
Bolj verodostojno bi bilo, če bi se naslov glasil:
Zgoraj omenjeno poročilo v „nt" namreč ustvarja vtis, da smo Šmihelčani šele leta 1953 zvedeli, da je vojne konec. Ker pa temu ni tako, bom skušal obdobje, ki so ga pisci poročila popolnoma zamolčali (ne vem ali niso vedeli zanj, ali pa jih je napadla Waldheimova bolezen - pozabljivost) opisati.
Da so Gestapovci 6. aprila 1941 vse tedanje odbornike društva odpeljali v zapore je bilo že povedano. Obenen so tedanji oblastniki društvo razpustili in društveno premoženje zaplenili. Po zmagi nad fašizmom, leta 1945 so bivši odborniki, kolikorse jih je do tedaj pač že vrnilo iz vojske, obnovili društvo ter mu po navodilu SPZ, katere predsednik je bil dr. Jožko Tischler, dali novo ime, in sicer: ..Slovensko prosvetno društvo PECA". Za predsednika obnovljenega društva je bil izvoljen Janko Pečnik pd. Bicl, za tajnika pa Lojze Krištof.
Društvo je takoj začelo z delom
in že za Štefanovo 1945 uprizorilo pod režijo kaplana Guština igro „Mlinar in njegova hči". Naslednje leto je društvo imelo kar tri prireditve, Materinski dan, miklav-ževanje z opereto „Miklavž prihaja" in za Štefanovo igro ..Revček Andrcjček". Tudi naslednje leto je marljivi kaplan Guštin naučil več iger. Škoda, da se je pozneje izselil.
V okviru SPD „Peca" je nastal leta 1946 tamburaški zbor. katerega je učil in vodil Zilanov oče Jakob Mišic. V Šmihelu je bil to že tretji zbor, ki ga je učil ta vrli mož. Februarja 1948 je društvo poleg tajnika Krištofa Lojza poslalo tudi mene na tečaj za režiserje in maskerje. Odslej sva s Krištofom skupno naučila domačine pravilne slovenščine, jaz pa sem se posvetil odrskim nastopom. Delali smo pridno, ter se naučili več iger, med drugimi: Ulica štev. 15, RozaJelo-dvorska, Ne kliči vraga, Pot do zločina.itd.
Leta 1950 je društvo obnovilo oder. Stari je bil zaradi mnogokratnega postavljanja in podiranja že čisto zveružen. Pri narodno zavednih kmetih smo zbrali nekaj dreves, jih sami posekali ter hlode zapeljali k Štampuhu na Bistrico, da jih je zrezal v deske, s katerimi smo oder popolnoma obnovili. Mizarska dela je izvršil znani in zavedni mojster Drobeš, slikarska pa naš dolgoletni, požrtvovalni sodelavec Zilanov Folt.
Na novem odru smo se z novim elanom zagnali v delo, ki je rodilo bogate sadove. Zopet se je vrstila igra za igro, med drugimi: Rodoljub iz Amerike, Teta na konju, Vrnitev, Sin ter Počeni prstan. Pri nekaterih je sodeloval tudi kaplan Jančar, kateri se je takoj vključil v društveno delo, ko je prišel v našo faro. Ko smo zaigrali Cankarjevo dramo „Kralj na Betajnovi", so se v Šmihelu silno razburili duhovi, ker v tej igri nastopa tudi župnik, ki igra bolj dvomljivo vlogo. Fanatiki, posebno iz vrst jugoslovanskih emigrantov so zagnali velik hrup, češ, da društvo deluje proti veri in da je zato pač komunistično. Tem bajkam je nasedlo nekaj
domačinov, ki so začeli društvo bojkotirati. Kaplan Jančar je bil premeščen v Pliberk, v Šmihel pa je prišel za kaplana Salezijanec Alojzij Nemec. Ta je verjetno bil prepričan, daje na Koroškem katoliška vera bolj ogrožena kot slovenščina in da je zato pač treba kot protiutež slovenskemu društvu ustanoviti katoliško društvo, kar se je decembra 1953 tudi zgodilo. To je bil edini primer na Koroškem, da seje v kraju, kjer je aktivno delovalo Slovensko prosvetno društvo, ustanovilo konkurenčno društvo.
Odslej je bilo v Šmihelu še več odrskih prireditev, ker je delovalo dvoje društev. Ista mladina je igrala enkrat pri tem, drugič pri onem društvu, dokler ni SPD „Pe-ca" preusmerilo svojega delovanja in prenehalo z odrskim delom.
Ko je deta 1963 prevzel Fric Kumer predsedstvo v KPD, sem bil tudi jaz izvoljen za režiserja tega . društva. To funkcijo sem izvajal vse dotlej, da sem prevzel politično funkcijo v občini Pliberk. Saj v okolici Šmihela ni igralca srednje generacije, ki ne bi bil stal na odru pod mojo režijo. Tudi ob tem dejstvu je pisca poročila napadla Waldheimova bolezen. Potemtakem ni čuda, da se šaljivci norčujejo in me vprašujejo, kdaj sem postal navdušen kaplan?
Resnici na ljubo dodajam omenjenemu poročilu manjkajoči det zgodovine kulturno prosvetnega delovanja v Šmihelu. In resnici na ljubo naj bo povedano, da smo bili Šmihelčani vedno složni in da so razprtije in zdrahe na vasi sejali vedno drugi. Če so pred 33imi leti razni ..rodoljubi" razdvajali prosvetne delavce, so to danes razni krivi preroki, ki prihajajo med nas Šmihelčane in razdvajajo naše godbenike!
***
Končno bi čestital mladi šmihel-ski godbi k lepemu uspehu, ki gaje dosegla v tako kratkem času. Morda slavni vodja te mlade godbe pride celo v knjigo rekordov, ker je v pičlih štirjih mesecih ustvaril tako čudo. Prva godba na pihala Šmihel namreč v šestih letih svojega delovanja ni bila nikoli deležna take pohvale (NT 22. 1.) s strani KHD, čeprav je vsa leta igrala božične pesmi po raznih cerkvah, sodelovala pri procesijah in drugih prireditvah širom Koroške.
5;an%o Lav/;
PS: Perč Jože mi je povedal kje je dobil gradivo za reportažo, zato pod nazivom ..pisci" ni mišljen on.
Prireditve
Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož' Šentjakob vabita na
Predavanje z diapozitivi
Na najvišji gori Bosne - Magliču
v petek 6. 2. 1987 ob 19.30 uri v društveni sobi nad Posojilnico Šentjakob Predavatelj: Tonči Miklavčič. Šentjakob.
ObSO-letnici
SPD ..Zarja" v Železni Kapli
PROSLAVA
KULTURNEGA PRAZNIKA
v petek 6.februarja ob 19.30 uri v farni dvorani.
Sodelujejo: igralska skupina z recitalom „Pojem ti hvalnico" (Tone Kuntner): mešani pevski zbor ..Zarja": Zlata in Dragiša Ognjanovič, solista SNG Ljubljana-Opera: Tone Partljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Prisrčno vabljeni!
SELE
N ASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE
Čas: sobota, 7. februar 1987, ob 15.00 uri Kraj: farni dom v Selah
Prireditelj: KPD ..Planina" v Selah in Glasbena šola
Katoliška mladina dekanij Borovlje in Rožek vabi na sankanje, ki bo v petek, 13. februarja 1987 na Kopanjah.
Zbirališče: ob 19.00 uri pri hotelu ..Mittagsko-gel" v Ledincah ob Rožanski cesti.
BOROVLJE
N ASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE
Čas: sobota, 7. februar 1987, ob 17.00 uri Kraj: v društveni sobi pri Bundru v Borovljah Prireditelj: SPD ..Borovlje" v Borovljah in Glasbena šola
GLOBASNICA
TOBIJA
lutkovna igra
Čas: sobota, 7. februar 1987, ob 15.00 uri Kraj: župnišče v Globasnici Prireditelj: otroška skupina v Globasnici Gostuje lutkovna skupina KUD ..Kobanci" iz Kamnice pri Mariboru
B1LČOVS
LOBIJA
lutkovna igra
Čas: nedelja, 8. februar 1987, ob 10.30 uri Kraj: društvena soba v Bilčovsu Prireditelj: SPD ..Bilka" v Bilčovsu Gostuje lutkovna skupina KUD ..Kobanci" iz Kamnice pri Mariboru
ŠENTJAKOB V ROŽU
RETORIČNO ŠOLANJE Katoliške mladine in Koroške dijaške zveze
Čas: v soboto, 21. in nedeljo, 22. februarja 1987 Kraj: župnišče Šentjakob v Rožu Šolanje vodi: Miha Zablatnik
..Koroška solidarnost z Nikaragvo" vabi na predavanje in diskusijo:
..SOLIDARNOSTNO DELO KOT UČNI PROCES"
Primer San Jeronimo. izkušnje z otroškim vrtcem. Zakaj podpiramo v prihodnje graditev šolskega poslopja?
Govori: Ersvin Hcller. predsednik društva ..AR GE freies Nicaragua".
Čas: petek, 6. februarja 1987, ob 20.00 uri
CELOVEC
Kulturno društvo pri Joklnu razstava del
MONIKE KIRCHER ..Novosti na papirju" akvareti
do 19.2.i987
DOM V TINJAH
# od ponedeljka. 9. februarja, ob 9. uri do nedelje. 15. februarja, ob 13. uri SLIKANJE IKON
Voditeljica: Anica Vrečar, Linz
# v ponedeljek, 9. februarja, ob <9.30 uri LITERARNI VEČER: „DEI A SAMOTE", nem
Gyorgy Sehestyen bere iz svojega romana ..Dela samote"
GALERIJA TINJE:
Razstava del Valentina Polanška - Aton (še do 4. februarja 1987)
PROD AJNA RAZSTAVA
det Norberta Grčarja in Rudija Dolžana
MENJAVA DENARJA
Stanje v četrtek 5. februarja 1987
Za 100 dinarjev dobite	2.10 šil
Za 100 dinarjev plačate	2.80 šil
Za 100 lir dobite	0.96 šil
Za 100 tir plačate	1.02 šil
Za 100 mark dobite	694.45 šil
Za 100 mark plačate	710.75 šil
CELOVEC
„KARNE\ AL V BENETKAH- - fotografije Franz Marenits
Čas: sreda, 18. februar 1987, ob 20.00 uri odprtje razstave
Kraj: Kulturna taberna PR! JOKLNU
ŠENTJAKOB V ROŽU
TOLMUN IN KAMEN komedija Toneta Partijiča
Čas: petek, 20. februarja 1987. ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani v Šentjakobu v R. Prireditelj: SPD ..Rož" v Šentjakobu v R. Nastopa: Gledališče Tone Čufar z Jesenic
ŠENTPRIMOŽ
TOLMUN IN KAMEN komedija Toneta Partijiča
Čas: sobota, 21. februar 1987, ob 19.30 uri Kraj: kulturni dom v Šentprimožu Prireditelj: SPD ..Danica" v Šentprimožu Nastopa: Gledališče Tone Čufar z Jesenic
RAD1ŠE
GUGALNIK-komedija Novak Novak
Čas: nedelja. 22. februar 1987, ob 14.30 uri Kraj: kulturni dom na Radišah Nastopajo igralci: SPD ..Radiše" na Radišah Režija: Nužcj Wieser
ZKP vabi na izlet
V začetku maja bo Zveza koroških partizanov organizirala izlet v Beograd, povezan z obiskom Hiše cvetja in drugih zanimivosti.
Vabimo predvsem tiste tovarišice in tovariše, ki so bili z nami že na zadnjem izletu, katerega programa pa nismo mogli v celoti izpolniti. Zaradi tega je turistična agencija povrnila nekaj stroškov, ki jih bomo razdelili med takratne udeležence.
Točen čas. ceno in druge podrobnosti izleta bomo še pravočasno sporočili. Prosimo pa vse interesente, tudi take. ki zadnjič niso bili z nami. da se javijo najkasneje do 31. marca 1987 v naši pisarni, Celovec, Tarviser Straf.Se 16.
Zveza koroških partizanov
Piesne prireditve
HODIŠE
HODIŠKI PLES
Prireditelj: SPD ..Zvezda" v Hodišah Čas: sobota, 7.februar 1987, ob 20.00 uri Kraj: pri Čimžarju v Dvorcu Igra: ansambel ..Gorenjci" iz Slovenije Za pozdrav bo zapel MePZ ..Zvezda" iz Hodiš
ŠT PRIMOŽ
PLES DANICE
Čas: sobota, 7. februar 1987, ob 20.00 uri Kraj: kulturni dom v Št. Primožu Prireditelj: SPD ..Danica" v Št. Vidu v P. Za ples igra ..Planinski sekstet"
ŽELEZNA KAPLA
PLES ŠPORTNIKOV
Čas: sobota. 7. februar 1987, ob 20.00 uri Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Prireditelj: SŠK „Obir" na Obirskcm Za ples igra ansambel Tineta Stareta
RADIŠE
RADI&KI PLES
Čas: sobota. 7. februar 1987, ob 20.00 uri Kraj: kulturni dom na Radišah Prireditelj: SPD ..Radiše" na Radišah Za ples igrajo ..Fantje iz Podjune"
SVEČE
PUST S KOČNO
Čas: sobota. 7. februar 1987. oh 20.00 uri
Kraj: pri Adamu v Svečah Prireditelj: SPD ..Kočna" v Svečah
Za ples igra trio Drava
Sodelujeta: ..Sveška filharmonija" in ..Skctch Kočna"
Zakaj mora teči kri?
Če je na manifestaciji v Celovcu motila dr. Reginalda Vospernika samo zadnja kitica puntarske pesmi, mislim, da ni bil s srcem zraven. V cerkvi se že stoletja moli presveta rešnja kri Jezusova, zame prelita na križu. . . Slovenci se sramujemo lastne krvi, premalo smo ponosni na to, da smo Slovenci. Pomislimo samo na žrtve, katerih imena so vklesana na spomeniku v Škocijanu. Nekateri svojci se sramujejo tistih, ki so dali kri. In prav to je zelo žalostno. Dr. Vospernik ima možnost in se lahko potrudi, da bodo Slovensko gimnazijo zapuščali bolj ponosni Slovenci.
Marija Kup. Zornauje
Gimnazijski pies
Prenapolnjena je bila velika dvorana sindikalnega doma prejšnji petek, ko so dijaki osmih razredov priredili svoj ..gimnazijski ples". Še več ljudi se je zbralo kot na Slovenskem plesu, starši, prijatelji, profesorji in častni gostje.
Kot že v prejšnjih letih so tudi letos, ko praznuje gimnazija 30-let-nico obstoja in 25-letnico mature, maturantje in maturantke z bogatim srečelovom zbrali toliko finančnih sredstev, da bodo lažje organizirali maturitetno potovanje, med drugim pa podprli tudi enega izmed nižješol-cev!
Preden se dokončno ločijo od svojih profesorjev, pa so se osmošolci spomnili še posebnega partnerstva, opolnoči so pod vodstvom plesnega učitelja Gregerja Krištofa skupaj s profesorji zaplesali „boston", ki je publiki zelo ugajal.
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV
Die „bosen SIowenen" -Protest eines „Deutschkarntners
Haben Sie, verehrter Leser es auch schon bemerkt? Wie die slowenische Volksgruppe sich erhebt, und auf durch-.aus legale und somit zulassige Weise Protest gegen Bestrebungen, aus dem soge-nannten Mehrheitsvolk kommend, ein-legt, - sobald sie also soleherarts auf ihre Probleme aufmerksam macht, sind sich in unserem Land Karnten, die Landtagspar-teien und Zeitungen vollig einig, in ihrem Auftreten dagegen! So war es immer und wird es wohl auch in Zukunft sosein! Ken-ner der Karntner Situation wundert das schon lange nicht mehr! Dennoch muB ge-sagt werden. daB die „kunstliche" Aufre-gung. zuerst iiberdie Kundgcbung in Kla-genfurt und dann liber jene, ant 31. Jan-ner, in der Bundeshauptstadt Wien, kei-neswegs verstandlich ist! Solches war durchaus zu erwarten, nachdem der Volksgruppe wieder einma) etwas ..Ferti-ges" einfach vorgesetzt wurde, ohne sie in die Verhandiungen daruber einbezogen zu haben und obwohl von allem Anfang an vollig klar war, daB unsere Slowenen der ..Kinderscheidung auf karntnerisch", nicht zustimmen werden. Nun im Nach-hinein - und nachdem man wiederholt deutlichst sagte, „da8 die Sache durchge-zogen werde". auch gegen den Willen und Protest der Slowenen, wunscht man Ge-'prtiche mit diesen! Wozu. bitte, - wenn ganz deutlich wird, daB ein solches „Nach-hinein-Gesprach" ohnedies nichts mehr hndern wlirde? Und librigens: Die Ableh-nung der Bestrebungen. die bishergepflo-genc schulische Gemeinsamkeit unserer Volksschulkinder an zweisprachigen Schulen, durch die von einem Verein mit Namen ..Heimatdienst" (KHD) geforder-ter Trennung. mit dem Schuljahr 87/88 zu beenden, bleibt keineswegs nur auf die be-troffene Volksgruppe beschriinkt, son-dern ist auch in weiten Teilen der deut-schen Bevolkerung gegeben! Auch das verhungerte 9%-„Volks"-begehren des KHD, unterstiitzt von der FPO, zeigte un-
miBverstandlich das iiberwiegende Nich-tinteresse unserer Bevolkerung, an diesen nur rein politisch motivierten, Tren-nungsbestrebungen! Jetzt wenden sich Po-litiker der drei Landesparteien, einmutig mit unseren Tageszeitungen und dem Heimatdienst - wie gehabt - gegen die offent-lichen Proteste der Volksgruppe! Man spricht u. a. direkt und indirekt" vom Schaden (?) der dadurch dem Land Karnten und der Republik zugeffigt wird. „Sol-ches wird niemand glauben. der die Situation und Entwicklung in diesem Lande kennt - und diese auch kennen will! Es sei schon mit Nachdruck daran erinnert, daB es spielend nachweisbar. nicht die slowe-nische Volksgruppe war, welche diese Sache (Schule) ins Rollen gebracht hat und mit allen nur erdenklichen Mitteln in den Vordergrund schob! Es war nur der KHD, unterstiitzt von der FPO! Diesen gilt es nun. wieder einma) nachzugeben! Wie oft eigentlich noch? Dazu sei auch, nur an einige Ereignisse in der Vergangenheit
erinnert. 1945 wird, nach Schweizer Vor-bild, im zweisprachigen Geltungsbereich ftir die Pflichtschulen, der zweisprachige Unterricht ftir alte Schtiler eingefuhrt. -1955 ziehen die Besatzungsmachte ab -Staatsvertrag - Bestimmungen des Arti-kels 7 desselben liber die Verpflichtungen (nicht ..Empfehlungen") gegenuber unseren Volksgruppen. - 1957 Schaffung des Bundesgymnasiums ftir Slowenen in Kla-genfurt - Grtindung des Vereins: Heimatdienst (KHD) mit angeschtossenen Tei-lorganisationen. - 1958 organisierter Schulstreik im Geltungsbereich fur die zweisprachigen Pflichtschulen gegen den obligaten Unterricht in Deutsch und Slo-wenisch. Resultat: Eltern, die nicht mehr wiinschten, daB ihre Kinder (welch ein „Schaden"?) auch Slowenisch erlernen, meldeten ihre Kinder von diesem Fach ab. - In Hinkunft Anmeldepflicht fur jene Kinder, deren Eltern das Erlernen des Slowenischen verlangten.
(da/je na 7. Vran;')
Vstopimo, preden bo v!ak odpeljat!
V zadnjem času je ponovno oživela diskusija o vstopu oz. nevstopu v sosvet narodnih manjšin pri uradu zveznega kanclerja in prav je, da širše obravnavamo razloge za in proti. Zato bi rad podal tudi jaz svoje mnenje glede vstopa v sosvet.
Čeprav sem sam že vedno bi) za vstop v sosvet, se meni zdi sedanja politična situacija najugodnejša za vstop v sosvet in s tem v zvezi za plodnejše reševanje naših zahtev iz člena 7 ADP. in sicer iz tehle razlogov:
a)	Diskusija o Slovencih po vsej Avstriji še nikoli ni bila tako živahna in pozitivna, kot je ravno zdaj v teh mesecih. Številni obiski raznih skupin iz vse Avstrije (učitelji, razne mladinske skupine kot nemška podeželska mladina, multiplikatorji za izobraževanje odraslih. itd.) v Domu v Tinjah, ki hočejo
Po toči zvoniti..."
Založba Drava je zabredla v hudo finančno krizo. O tem smo končno lahko tudi brali v slovenskem časopisju, čeprav je nekaj časa kazalo, da bomo po stari navadi spet pod kovtrom skrili, kar že vrabci s strehe čivkajo. Nič hudega, če je za to nujno razpravo o vzrokih take finančne polomije ta ali oni že pripravil kupec blata, da bo s tem pošteno obmetal svoje ..nasprotnike", te banavze (nasprotnik je seveda vedno banavz, takšno je pravilo), naj le kar. V luči dneva marsikateri ognjeni govor, ki je v majhnem krogu deležen bučnega aplavza, izzveni banalno in škripavo. Bolj važno je, da se s tako javno razpravo podirajo tabuji in da začnemo pisati ne samo o težavah, ki jih imamo koroški Slovenci z nam nenaklonjenim svetom, ampak tudi o zadevah, ki smo jih sami zafurali, in to še, ko smo pa vsi takšni idealisti... To ho v tem aktualnem primeru še toliko bolj nujno, ker seveda nobenemu ni vseeno, kaj se bo zgodilo z založbo, ki jo je leta s ponosom gledal, saj sojo začeli opažati tudi preko meja trodolinarske zveze. Številni časopisi - in to ne najslabši - so napisali recenzije, postali pozorni na široko ponudbo Drave, ki je skušala nemškogovorečo javnost opozoriti na bogato zakladnico slovenske literature. Mladi koroški slovenski pisatelji so dobili možnost objaviti svoje pesmi, Dravo so vsevprek hvalili zaradi pogumnega, odprtega založniškega programa.
A kaj pomaga, če je vsa pohvala letela
na hišo, zgrajeno na pesku. V oblakih lahko gradimo palače, na zemlji pa je treba plačati račune. Osla. ki bi sral zlato, Slovenci na žalost še nimamo pri roki. Tako rezultat vsestranskega razcveta, kjer se odgovorni niso brigali za to, kdo bo plačal račune, ni bil nadaljnji vzpon, ampak grd padec na tla realnosti. Ta pa zna kal-kulirati in to tako, da se nam še sanja ne o tem.
Odgovorna urednika, Lojze in Peter Wieser. ki sta postavila program, ki ni ustrezal realnim finančnim zmožnostim podjetja, sta bila odpuščena. Odgovorna torej, najbrž. Ampak preveč enostavno je izbrskati dva krivca in potem si ostali lahko umijejo roke. Kaj je z družabniki, z založniškim svetom in končno, kaj je z nami, ki smo kot sateliti obkrožali založbo in bili ponosni na svojo kulturno razgledanost. Ali ni bilo med nami človeka, ki bi znal sešteti dva pa dva? Saj milijonske izgube niso mačji ..drek" in tudi z neba ne padejo. Ceno knjig, reprezentacije, dela z javnostjo se da izračunati, kar je seveda tudi vprašanje kompetentnosti in soodgovornega razmišljanja. Malo nas je očitno vse omamil ta novi sijaj in nihče ni začel pravočasno računati, da je pač med produkcijskimi stroški in tem kar je bilo ponujeno ..malenkostno" nesoglasje v višini nekaj milijonov. Po toči zna vsak zvoniti in:
dragi bralci in drage bralke: obesila sem se na zvonec Helena Verdel, Dunaj.
dobiti iz ust Slovencev pravilnejše informacije o trenutnem položaju, pričajo o tem.
b)	Bili smo uspešni tako pri občinskih volitvah leta 1985, kot tudi pri državnozborskih volitvah lani, kjer imamo končno spet svojega zastopnika Slovenca Karla SmoHeta v parlamentu. Prepričan sem, da bo ravno on zastopal na primeren način naše interese, zato mu dajmo brez izjem našo podporo!
c)	Zavedati se moramo, da bomo našo usodo v naslednjih desetletjih rešili samo mi sami skupaj z avstrijskimi demokrati. Kako je rekel neki predavatelj na Koroških kulturnih dnevih: največ so dosegli Slovenci takrat, ko so bili sami prezentni, se pravi, da najmanj takrat, ko nismo „smeli" samostojno nastopati, drugače bi imeli (tako dr. Bogo Grafenauer pri predstavitvi knjige Dobrolčana Moharja), še danes sigurno dva Slovenca v deželnem zboru.
č) Prehiter izstop iz Komiteja za krajevne napise (Ortstafelkommission) in iz Kontaktnega komiteja nam situacije ni izboljšal. Slovenski jezik kot uradni jezik lahko uporabljamo samo še v nekaterih občinah, in niti tam se ne uporablja, največkrat tudi zategadelj ne, ker se ljudje ne upajo v pismeni slovenščini napisati pisma. S tem v zvezi že dalj časa premišljujem o ustanovitvi nekega ..ljudskega odvetništva za Slovence", da bi ljudje lahko prišli v uradnih urah na ta urad, da bi dobili tam vse podrobnejše informacije in po potrebi napisali na kraju samem skupaj z nastavljenemu takoj pismo v slovenščini.
Moje osebno prepričanje je, da dosežeš več, če imaš redne kontakte z ljudmi, ki navsezadnje dejansko odločajo bodisi v pododborih ali v parlamentu. V tej diskusiji si moramo postaviti tudi nasprotno vprašanje. Kaj nam prinese, če zdaj po desetih letih ne vstopimo v sosvet?
Po mojem sigurno manj! Zato sem za takojšen vstop v sosvet za narodne skupine, samo po sebi umevno, da se sosvet zasede iz protesta s ciljem, da nam črtajo iz zakona o narodnih manjšinah za nas Slovence nesprejemljive pasaže, kot štetje ali tudi zožitev dvojezičnega ozemlja.
Marnu /'aude/ G/; jezera, .%oc/jaM
MHka Hartman -85 tet
Prihodnjo sredo praznuje v Libu-čah svoj 85. živijenjski jubitej pesnica Miika Hartman, katere ustvarjalno življenjsko pot pozna številno naših rojakov. Saj je številna slovenska dekleta izobrazila v medvojnem obdobju v kuhanju in drugih gospodinjskih veščinah. Še bolj znana pa je preko svoje pesniške ustvarjalnosti. Številne pesmi in zbirke pričajo o njeni globoki povezanosti s človekom na vasi, s kmetom, z njegovimi čustvi in narodnim čutenjem. Ni slučaj, da je marsikatera njena pesem že ponarodela.
Za svoje delo in neutrdljivost je prejela že številna priznanja in odlikovanja. Tako je iz rok bivšega dr. Rudolfa Kirchschlagerja prejela naslov častnega profesorja, Slovenska prosvetna zveza ji je podelila Dra-bosnjakovo priznanje in plaketo Slovenske prosvetne zveze. Tudi matični narod ji je izrekel priznanje za njeno kulturno in narodno delovanje s tem. da ji je izročilo Zlato odličje OF.
Številnim čestitkam ob življenjskem jubileju se z najboljšimi željami pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
Milka Hartman
SJ poziva Peterie-ja
Vrsto kritik je požel predlog celovškega referenta za zdravstvo Kurta Peterleja, da se morajo vsi tujci (ne samo prostitutke, temveč tudi prodajalci časopisov idr.) pustiti preiskati glede kuge stoletja: AIDS. Med drugim pa poziva predsednik SJ. Peter Kaiser, naj pojasni svoje tozadevne izjave, oz. naj jih prekliče, „če ustrezajo medialni interpretaciji o sovraštvu proti tujcem in rasizmu." SJ nadalje poudarja, da AIDS ni mogoče zajeziti s tem da ožigosaš določene skupine tudi, temveč s tem. da prebivalstvo stvarno, dobro in brez predsodkov informiraš o zadevi. Nobena histerija v tej zadevi ne koristi stvari.
Tudi avstrijska sekcija Amnesty inter-national in Longo mai sta začela s pod-pisno akcijo proti načrtom celovškega zdravstvenega referenta.
Kotmara vas
V 77. letu starosti je prejšnji teden umrla Marija Supan p.d. Habnarčinja iz Kotmare vasi. Rodila se je leta 1910 pri Rožanu na Prebijali. Zavedna kmetica je živeta pri Habnarju in vsa leta zvesto spremljala delovanje domačega prosvetnega društva. Velika množica sosedov in sorodnikov jo je prejšnji teden spremila na njeni zadnji poti na kotmirško pokopališče. Mešani cerkveni zbor in moški zbor Gorjancev ji je zapel pesmi slovesa.
Solidarnost, kije okrepita samozavest
..Proti politiki ločevanja" - ena izmed gesel na protestnem vlaku.
Širnim podpora i: vse Avstrije
7. .sfrmuj
skupin poudarjali, da vsa demokratična Avstrija stoji za tistimi, ki se borijo za svoje pravice. Če tukaj omenimo le predsednika socialistične mladine Gusenbauerja in predsednika mlade OVP Karasa, potem zato, ker njune besede dokazujejo, da tudi v obeh velikih strankah niso sami Wagnerji in Scheucherji, ki s Haiderjem tekmujejo za glasove nemških nacionalistov, temveč so tudi tam široke demokratične sile, ki podpirajo boj za skupno dvojezično šolo in ki so prepričani, da večina ne sme odločati o usodi manjšine, kot je v svojem pismu poudarila državna sekretarka Dohnalova.
Mnenja po demonstraciji
Ketca Sticker (Šentjakob): Presenetljivo zame je bilo število ljudi, okoli 6000 ljudi nisem pričakovala. Upajmo, da bo demonstracija imela dobre posledice. Ustvarili smo določen pritisk, tega avstrijska politika ne more ignorirati.
Hanzi Weiss (Šentjanž): Zaradi izkušenj iz leta 1976 ne verjamem, da bi mi na pedagoškem modelu spremenili kake črke. Za mobilizacijo manjšine pa je bila demonstracija nekaj velikega. Če se naj bi nadaljeval tak političen proces (Wald-heim, Haider) se bodo v tujini spominjali, da niso bili vsi ljudje v Avstriji v tem toku notri.
Janez Hudi (Globasnica): Danes sem zelo zadovoljen. Prvič v zgodovini našega demonstriranja, smo enkrat videli, da so demokrati z nami. Zmeraj smo vpili: demokrati so z nami, saj nismo sami. Bilo je prvič, da so bili tako masovno zraven.
Lojze Gregorič (Globasnica): Nisem čisto zadovoljen s potekom demonstracije na Dunaju. Premalo smo bili odločni. Premalo je bilo slišati vpitje gesel. Odgovorni naj vidijo, da nam je resno za naše pravice.
Toni Sticker (Šentjakob): Mislim, daje vzdušje na demonstraciji pred leti v Celovcu bilo boljše...pozitivna je velika mobilizacija ljudi...Spremenilo pa se bo na Koroškem le tedaj nekaj, če bomo dovolj glasno in jasno znali povedati na Koroškem kaj hočemo. Ne smemo samo reagirati na napade. Morali bi imeti program, s katerim agiramo.
Franci Rulitz (Kotmara vas): Dobro se počutim.. .bi! sem impressed.. .stal sem na Dunaju in ljudje so hodili mimo, in mimo i n mimo, kar po) ure so mimo hodili...
Elica Vospernik (Podravlje): Precej sem bila presenečena, daje bilo toliko lju-
di. Demonstracija je bila po mojem mnenju zelo uspešna. Že dejstvo. da se kot Slovenec ne počutiš izoliranega, temveč da čutiš (npr. z 8-uro vožnjo) solidarnost med Slovenci, je zelo lepo in važno.
Tanja Dontej (Celovec. 10 let): ...hm
___hm ...bilo je razmeroma zelo lepo,
samo kraj ni bit lep. Vožnja je bila tudi lepa.
Arthur Burz (Celovec): Wenn wir nach auBen hin so auftreten wie heute, sehe ich eine Chance, daB wir durehkommen. Ich glaube, daB die Bundespolitik gesehen hat, daB von uberall her eine Solidaritat vorhanden ist; besonders aus der Minder-heit waren viele Leute - aus allen Gesell-schaftsschichten - dabei, die fiir ihre Sa-che kampfen vvollen.
Vlak premaguje Semmering.
Kulturna prireditev po demonstraciji
Po uspešni demonstraciji se je še blizu tisoč udeležencev demonstracije zbralo na kulturni prireditvi v dunajskem Messepalastu. V veselem sproščenem vzdušju se je publika zabavala celo popoldne, kulturni spored pa je k temu svoje doprinesel: skupina gradiščanskih Hrvatov „Kolo slavuj" je s temperamentnimi plesi in pesmimi navdušila, slovenski „Trio iz Roža" je z lepimi, ubranimi in zvočnimi glasovi prepeval slovenske narodne, razni pesmarji so v svojih pesmih zoptimizmom pozivali na solidarnost z manjšinami.. .Viške in pravi kulturni užitek pa je bil nastop znanih „Schmetterlingov" in spet smo slišali pesem o slovenski partizanki Jelki in spet smo slišali s strani naših nemškogovorečih prijateljev bodrilne in solidarne besede za naše demokratične težnje...Veseli in zadovoljni obrazi so dali slutiti, da si imamo Slovenci in naši nemškogo-voreči prijatelji precej povedati, da imamo dosti skupnega, da nam vsem skupaj vliva uspešna demonstracija več samozavesti in poguma...
Fric Kumer (Blato): Zelo me veseli, da je med udeleženci bilo precejšnje število mladine, pretežno celo. To je naša življenjska volja. Pa še nekaj: če smo enotni, se vidi, da znamo nekaj organizirati. ... Svetovna javnost je tako več zvedela za naše težave. Politiki na Dunaju tega ne morejo spregledati. Besed smo pa sicer že dosti slišali, slediti morajo dejanja.
Tomislav Ivič (novinar „Večera", Maribor): Če primerjamo akcije pred desetimi, dvanajstimi leti, ugotovimo, da so takrat po večini bili tako organizatorji in udeleženci koroški Slovenci. Danes pa pride večina demonstrantov iz vrst večinskega naroda. To je osnovna razlika in prednost, da imate te demokrate, predvsem mlade ljudi, ki na stvari drugače gledajo.
O^fav/faino samo izbor izjav udeležencev; vse/i zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objavili.
Demonstracija, kakršne Dunaj že dolgo ni videl, je v solidarnosti z manjšinami združila vseavstrijsko širino pripadnikov raznih narodov, političnih in svetovnonazorskih taborov, najrazličnejših poklicnih in starostnih skupin. Zaključila se je s Prešernovo Zdravljico, s katero so se udeleženci iz Koroške simbolično zahvalili za široko podporo in obenem manifestirali skupno dvojezičnost idealom, kot so enakopravnost in bratsko sožitje med narodi.
*!*
Kako uspešna je bila sobotna demonstracija na Dunaju, najbolje kažejo reakcije nanjo: Našla je širok in v pretežni meri pozitiven odmev v vsem avstrijskem in tudi mednarodnem tisku. Ob živce pa je ravno ta široki odmev spravil pobudnike in zagovornike ločilne politike - njihovi naravnost pobalinski izpadi, ki odkrivajo pomanjkanje najosnovnejših pojmov o stvarnosti in dostojnosti, so zgovorni bolj kot vse drugo. Pa tudi politične razsodnosti jim polagoma zmanjkuje, saj bi se sicer morali najprej potrkati na lastna prša in se vprašati, ali ni ravno njihova politika tista, ki šele daje povod za kritične ocene in demonstrativne akcije. S prepotentno aroganco svojih slabosti in pomanjkljivosti prav gotovo ne bodo mogli prikriti.
Kaj pravi Beate Kiarsfeid?
V kratkem pogovoru z našim listom je zahodnonemška državljanka Beate Kiarsfeid povedala, zakaj se ji zdi pomembna demonstracija koroških Slovencev in drugih manjšin na Dunaju. (Beate Kiarsfeid, ki se je s svojim protestom vključila tudi že v Waldheimovo volilno kampanjo, je na dunajski demonstraciji nosila transparent, da Waldheim in Haider zastrupljata Avstrijo).
„Že pred izvolitvijo Wa)dheima sem opozorila na to, da Waldheim Avstrije mednarodno ne bo mogel reprezentirati. To je katastrofa za Avstrijo.
Probleme koroških Slovencev, njihove sedanje težave v šolskem vprašanju, pa sploh ni mogoče ocenjevati
ločeno od problema Waldheim in Haider. Vse je povezano s tem. kako je Avstrija premagala (ali ni premagala) svoje nacistične preteklosti.
Tega mnenja so tudi drugi ljudje v inozemstvu, s katerimi sem govorila v Nemčiji in Franciji.
V ostalem pa se mi zdi pomembno, da je demonstracija tako krepka, dopade se mi, da se „nova Avstrija" tako angažira, saj je bila opozicija v Avstriji sicer bolj šibka."
Eno izmed ..okrašenih" oken
Otroci so se igrati, odrasli debatirali in peli.
Udeleženci so bili dobre volje.
Beate Kiarsfeid na demonstraciji na Dunaju.
izLjub!jane v:
Beograd, Dubrovnik, Mostar, Osijek, Sarajevo, Skopje, Spiit, Titograd
Ljubijana - Lamaca
vsak četrtek
adria airways
adria airways
iz Maribora v
Sarajevo, Skopje, Split
Prodaja kart in informacije:
Cartrans Reisebtiro, Celovec, Paulitschgasse 7, ^ 51 26 80 Karntner Lartdesreiseburo, Celovec, Neuer Platz 2 Reisebtiro Springer, Celovec, Leutschacher StraRe 17,^ 33520 Steirisches Reiffeisen R., Gradec, Kaiserfeldgasse 8, ^ 73 510
3 Zadružn/ //sf
Jubi!eji,
počastitve
Johan Haderlap iz Lobnika pri Železni Kapli - član upravnega odbora Posojitnice-Bank Železna Kapla in član nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug v Celovcu je obhajal pred kratkim svojo 70-letnico. K temu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo.
Že več kot 25 tet deluje Johan Haderlap kot odbornik v našem zadružništvu. Prav hvaležni smo mu za njegove nasvete in strokovno znanje. Še na mnoga leta!
JH
Poslovodja Kmečkogospodarske zadruge v Železni Kapli, Štefan Pautitsch, je bil pred kratkim deležen posebne počastitve s strani Kmečkogospodarske zadruge, Zveze slovenskih zadrug v Celovcu ter pristojne zbornice (Landarbeiterkammer).
Že več kot 25 let dela Štefan Paulitsch v našem zadružništvu. Zato so mu ob njegovem delovnem jubileju izrekli zahvalo predsednik upravnega odbora Kmečkogospodarske zadruge Železna Kapla, Vladimir Prušnik, direktor zbornice, Dr. Lampersberger, predsednik zbornice Kainbacher ter predstavnika Zveze slovenskih zadrugvCelovcu.dipi.trg. J. Habernik In dipl. trg. A. Millonig. Tako od strani zbornice kakor tudi od strani zadružnih organizacij je prejel priznanje v srebru.
Štefana Paulitscha poznamo kot vestnega in pridnega sodelavca in mu želimd vse najboljše k temu jubileju.
JU
Slavko Beznik, prejšnji predstavnik jugoslovanske trgovske zbornice v Celovcu, odlikovan za zasluge v prid našega zadružništva: Ob priliki občnega zbora Kmečkogospodarske zadruge Pliberk, dne 4. 1. 1987, smo podelili g. Slavku Bezniku Janežičevo priznanje.
Inž. Fridl Kapun, predsednik upravnega odbora zadruge, je ob tej priliki izrekel besede zahvale in poudaril, da ima ravno g. Slavko Beznik velike zasluge pri tem, da se je mogla zadruga Pliberk uveljaviti tudi kot partner nekaterih podjetij onstran mejš In da se uspešno vključuje v obmejno blagovno izmejavo. Želel je, da bi g. Beznik mdgel tudi na svojem novem službenem mestu še več prispevati k temu pozitivnemu razvoju.
Borovlje
Kot so slovenski tedniki že večkrat poročali, je bilo v decembru 1986 ustanovljeno podjetje Unior, Produktions-und Handelsgesellschaft m.b.H, v Borovljah, ki bo zaposlovalo več kot 60 sodelavcev.
Družabnika te firme sta firma UNIOR iz Zreč ter, kar še ni bilo povedano, tudi Zveza slovenskih zadrug v Celovcu. S tem je Zveza slovenskih zadrug zopet doprinesla delež k ustvarjanju delovnih mest v boroveljski občini.	^
red vam/, drag/ bra/c/ naš/f? F s/ovens/(/7i fedn/'/(ov na Korošdem, /ež/ prv/ pos/fus ..Zadružnega //sita". ZaAaj „Za-družn/ //sf"? Zada; podrobnejša /nformac/ja v naš/d zadružn/d Ofgan/zac//a/i? Zadaj bo/;ša /nformac/ja o možnosf/d na zadružnem sedfogu?
dado dmečdogospodarsde zadruge, dador fud/ dred/fne zadruge, so se v zadn/z/i /ef/d /e precej razv/Ve, /n fo ne samo ob pog/edu na b/7ančne vsofe posamezn/d zadrug ampad fud/ dar se f/če šfev/fa zapos/en/d. dado je Zveza s/ovensd/d zadrug v Ce/ovcu a//' b/sfveno a//' več/nsdo ude/ežena pr/ nedafer/d zu/ianjef/gov/ns/uTi /n fud/ pro/žvodn/d poojefj/d, d/ dajejo šfev/7n/'m naš/m rojadom dva//d/'c/'rana de/ovna mesfa. Ob vsem fem je nujno pofrebna bo/jša /nformac/ja o pos/ovanju zadružne organ/žac je fer v nje vč/anjen/d poojef/j.
Ker ce/ofna zadružna organ/'-zac/ja s svoj/m/ f/rmam/ daje
de/ovno mesfo že predo 200 sode/a vcem, je pofrebno fud/ zarad/ fega pr/pomoč/ d femu, da se us fvar/ ned občufed zafo, da spadamo sdupaj, der smo s/ dof avfodfona zadružna org/an/-zac/ja v odv/ru avsfr/jsdega zadružn/šfva odran/7/ do danes svojo samosfojnosf. Za odran/-fev /n negovanje fe zavesf/ /n fega občufda pa je seveda
Za uvod
pofrebna /nformac/ja sode/a v-cev o dogajanju vzac/ružn/šfvu, /n d femu naj b/ fud/ pr/speva/ fa //sf.
..Zadružn/ //sf" a// boje rečeno ..Zadružna sfran" naj b/ /zše/ endraf na mesec v odv/ru s/ovensd/d fedn/7(ov na Korošdem.
Po/eg adfua/n/d ponudb naš/d dmečdogospodarsd/d zadrug dočemo bra/cem „Za-družnega //sfa" posredovaf/ fud/ /nformac/je o možnosf/d najbo jšega varčevanja oz/roma
p/as/ranja pr/varčevanega denar/a fer o razn/d možnosf/d pr/ dred/f/d /n posoj/7/d, d/j/d dred/fne zadruge /addo nud/jo svoj/m d//enfom.
Ob//dova/c/ oz. sode/avc/ pr/ fem ..Zadružnem //sfu" podajamo /ž razn/d zadružn/d sedfor-jev /n bo vsad /nform/ra/ /nfere-senfe o najnovejš/d dogajanj/d oz. ponudbad na fempodroč/u.
S/sad č/aned bo podp/san z /n/c/a/dam/ sode/a vca, d/ ga bo nap/sa/, /n zafo bo vsad p/sec odgovarja/ za vseb/no č/anda sam.
Predvsem se bo ..Zadružn/ //sf" dav/7 fud/ z /nformacjo naš/m dmefom /n po/dmefom. /Ve bodo pa seveda manjda// nasvef/ /n ponudbe za „d/šo /n vrf".
7ado smo prepr/čan/, da bo fa ..Zadružn/ //sf" nedado /žpo/-n/7 /nformacjsdo vrže/ o dogajanj/d na našem zadružnem sed-fo/ju.
d/p/. frg. d. d/abern/d pos/o vod/a
Noveia 1986 zakona o kreditnem gospodarstvu
(ZKG - KWG) Kreditvvesengesetz
predpisuje bankam, da morajo
*	imeti 4,5% od bilančne vsote in 2,25% od eventualnih obveznosti (n.p. garancije) lastnega kapitala (Haftkapital), to stopnjo morajo doseči tekom 10 let sorazmerno po letih;
*	pokriti svoje nepremičnine in premičnine z lastnim kapitalom in to v 6 letih;
*	upoštevati, da posameznemu kreditojemalcu ne smejo dati večjega posojila od 50% svojega lastnega kapitala.
Zato velja tudi prehodna doba 5-ih let in minimalna vsota od 5 milijonov AŠ na posojilo.
Zato bodo posebej še naše bančne ustanove morale gledati na to, da bodo v naslednjih letih svoj lasten kapital poviševale preko
*	obratnih donosov,
*	prodaje deležev,
*	nadomestnega kapitala,
*	realizaciji tihih rezerv.
Devizni predpisi:
Koliko denarja (na osebo) lahko vzamemo s seboj v inozemstvo?
AŠ 50.000 pri vsakem potovanju. Protivrednost AŠ 50.000 v tuji valuti pri vsakem potovanju.
Skupno torej denarja za AŠ 100.000 na osebo in potovanje. Poleg tega pa plačujemo še lahko z evročekom, ki ga dobimo pri naši Zvezi in posojilnicah. Do AŠ 10.000 lahko nakažemo (plačamo) v inozemstvo brez navedbe posebnega vzroka in brez dovoljenja avstrijske narodne banke (ONB).
Do AS 50.000 v efektivni valuti lahko vzamemo od deviznega inozemca za plačilo naših računov v gotovini. Če mora le-ta plačati več, mora plačati v tuji valuti ali imeti dokaz, da je šilinge dobil pri menjavi tuje valute. Uvoz tuje valute v Avstriji preko inozemcev ni omejen.
J/-/
A Cilj podpore je, dvigniti produktivnost obrata, se pravi znižati stroške produkcije in stroške obračanja blaga ter krepiti eksportno dejavnost avstrijskega gospodarstva.
B Možnosti podpore so, ali prevzem jamstva in podpora pri plačevanju obresti, ali enkratna podpora.
C Kriteriji za podporo so:
1.	Samo investicijski kredit do višine 500.000 šilingov, ki so bili zaprošeni pri kaki kreditni ustanovi. Za take kredite prevzame po navadi Burges 90% jamstvo.
2.	Namen kredita mora biti investicija za nabavo strojev, orodja in opreme, ali investicija za gradnjo, ki služi izrecno poslovnim namenom.
Za podporo lahko zaprosi vsak mali obrtnik, katerega bilančna vsota ne presega 5 milijonov
Posebne	**y'
ponudbe	^ -
Sherpa-Parka	^
65%poliester,
35% bombaž, ^ posebno močno vatirano..	_______
šil. 510.-
Vaš ugoden NAKUP - ZADRUGA Oglejte si obširno ponudbo v naših ZADRUGAH! Prepričajte se o ugodnem nakupu, poslužite se možnosti domače postrežbe!
Kreditna akcija za maie obrtnike
izmed zvrsti kreditnih akcij dežeie in države vam danes predstavijamo Burges akcijo za mate obrtnike (Kieingevverbekreditaktion).
šilingov in število zaposlenih v letnem povprečju ni višje kot 40 službencev.
Č Prošnja za omenjeni kredit se lahko stavi vsaki kreditni ustanovi, tako tudi pri vaši domači posojilnici.
D Vsebina prošnje mora vsebovati sledeče:
1.	Točno označbo in pravno obliko podjetja,
2.	ime lastnika,
3.	obrtniško dovoljenje,
4.	opis začasnega stanja obrata, število zaposlenih,
5.	opis obstoječih nepremičnin in premičnin obrata z navedbo prodajne vrednosti,
6.	točen opis nameravane investicije z navedbo stroškov. V ta namen se morajo pedložiti računi ali proračuni. Nadalje je potrebna široka utemeljitev nameravane investicije,
7.	navedbo višine zaprošenega kredita,
8.	višino lastnega financiranja, ki mora ponavadi znašati 25% celotnih stroškov,
9.	predložitev bilance in računa dobička in izgube za minulo leto, pri podjetjih, ki ne bilancira-jo, predložitev statusa o premoženju,
10.	navedbo višine nadaljnje potrebe financiranja po zaključi-tvi investicije,
11.	navedbo predlaganega jamstva (hipoteka, poroštva, stroji, i.t.d.),
12.	predlog o načinu odplačevanja. Veljavnost kredita za investicije gradnje znaša 7,5 let, pri mešanih investicijah 6 let in pri drugih (nabavi premičnin)5let,
13.	predlagan mora biti način podpore ali
a)	jamstvo in podpora pri obrestih, ali
b)	jamstvo in enkratna podpora,
14.	prošnja mora biti oddana v dveh izvodih.
E Obresti za omenjeni kredit znašajo začasno 7,625% p.a.
F Podpora pri obrestih je po navadi 3% p.a.
G Enkratna podpora znaša 12% od vsote investicijskega kredita. V razvojnih in problemskih regijah Koroške, med katere spada tudi južna Koroška je možna pod spodaj navedenimi pogoji enkratna podpora v višini 8% od vsote investicijskega kredita. Investicija mora izpolnjevati eno izmed v naslednjem navedenih kriterijev:
* prilagajanje na dane in pričakovane tržne razmere.
/AfFORMAC/JE
Redakcija: dipl. inž. Štefan Doma) (SJK); Drago Portsch. dipl. Inž. Joža Habemtk, Mirko Oraže (ZSZ); JoSko Nachbar (Posojilnica Pliberk); priložnostno drugi sodelavci.
Podravtje - Šentjakob v Rožu
Zadnji občni zbor Kmečkogospodarske zadruge Podravlje, dne 25.1.1987, je sklenil, da se ta Kmečkogospodarska zadruga fuzionira s Kmečkogospodar-sko zadrugo Šentjakob v Rožu. Nekateri odborniki upravnega in nadzornega odbora te zadruge bodo stavili svojo moč na razpolago v upravnem in nadzornem odboru Kmečkogospodarske zadruge Šentjakob. S to spojitvijo bo omogočeno racionalno delo. Obstajala bo tudi možnost, da bo Kmečkogospodarska zadruga Šentjakob pri svoji poslovalnici v Podravijah uredila boljši delovni čas.
Kmečkogospodarska zadruga v Šentjakobu ima poleg tega namen prevzeti postovalne prostore nekdanje posojilnice z blagovnim prometom v Ledincah. Ti prostori so sedaj last Posojilnice-Bank Šentjakob in jih namerava Kmečkogospodarska zadruga v Šentjakobu vzeti v najem.
Uh/
Koiektivne ptače v zadružništvu
Po kolektivni pogodbi se s 1.1.1987 povečajo plače nameščencev in delavcev posojilnic in zadrug za 3,45%. Takšen sporazum je bil dosežen med Raiff-eisenovo zvezo in pristojnim sindikatom.
Koliko denarnih vlog imajo Avstrijci?
V milijardah AŠ
Vloge na vpogled	102
Terminske vloge	134
Hranilne vloge	760
Stanovanjsko varčevanje	86
1.082
M.K.
Kako visoke so obresti za hraniine vioge?
Na 3-mesečno odpoved na 6-mesečno odpoved Na 12-mesečno odpoved Na 24-mesečno odpoved na 36-mesečno odpoved Varčevalno pismo 24 mesec. Varčevalno pismo 60 mesec. Stanovanjsko varčevanje Zadolžnice „Genu6scheine"
3,25% 3,50% 3,75% 4	%
4,5 % 5,25% 6,25% ca. 9	%
6,75-7	%
ca. 10-15	%
M. K.
Koliko stanejo krediti in posojila?
Prime rate (prve adrese)	8,25-8,75%
Krediti	9,5-11	%
Posojila	10-11	%
Prekoračitev plačnih kontov (Gehaltskonten)	9,5-12	%
M.K.
*	izboljšanje produktivnosti,
*	investicije za boljšo rabo energije,
*	investicije za boljšo rabo energije,
*	sprememba slike obrata,
*	inovacijske investicije,
*	investicije v zagotovilo oskrbe bližnje okolice.
H Obračun podpore se odvija preko kreditne ustanove, ki vam je zagotovita tudi kredit.
) Odpoved lahko izreče Burges v slučaju:
če je kreditojemalec v postopku konkurza, ali preneha obratovati, ali če je bil kredit predčasno odplačan.
Vse podlage za navedeno kreditno akcijo in potrebne informacije dobite pri vaši domači Posojilnici-Bank ali Zvezi-Bank, Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu.
D. P.
Škornji na stogie
Tirol
iz naravne gume s toplo podlogo
si) 259.
Atbert F. Reiterer
Manjšina pa Koroškem: Poiožaj in strategija /a preživetje
(narM/evan/e fz za&;)c i/cU/Ae)
Potrebna bi bi!a intenzivna sveto-vaina dejavnost, ki bi siovenskim dijakom, staršem in študentom pove-daia, kakšne so možnosti in priložnosti. Obstaja nekaj ustanov (npr. Slovenski znanstveni inštitut), ki bi ob primerni zasedbi mogle opravljati to svetovalno dejavnost. Srednjeročno bi moral biti bistven nasvet tak: v ekonomske poklice! Upajmo, da bo dvojezična trgovska akademija v bodoče nudila podlago za ekonomsko izobrazbo, ampak ponudbe se je treba tudi posluževati. Dosti poklicnih možnosti obstaja, ki jih je dvojezično prebivalstvo do zdaj skoraj popolnoma zanemarjalo. Poklic učitelja slavistike v bodočnosti ne bo imel posebne perspektive ne za posameznika ne za manjšino.
10.3. Kvalificirana svetovalna dejavnost se mi zdi najbolj pomemben prispevek za prihodnost in tudi v socialnem in političnem načrtovanju. Da bi lahko pretehtali možnosti uspeha novega (malega) podjetja ali proizvoda, je potrebno več kot samo približna ocena. Potrebna je npr. tržna in rentabilnostna študija. Kdo danes v okviru manjšine obvlada kaj takega?" „Strokovnost" si je treba najprej pridobiti, seveda pa potem
tudi plačati. Verjetno je to izvedljivo le v okviru svetovalne službe, ki bi jo uredila celotna manjšina s pomočjo javnih podpor (v smislu nove manjšinske politike) in ki bi zmogla oprav-
Tab.2
Migranti na Koroškem
(v odstotkih zaposienih v kraju bivališča)
1981
	migranti iz občine	zaposleni v kraju bivat.
Celovec-mesto	9.2	143,2
Beljak-mesto	17.1	131,2
Velikovec	48,9	73,5
Celovec-dežela	63,4	55,6
Beljak-dežela	55,7	65,7
Feldkirchen	49,0	75,6
Šmohor	37,8	79,9
Šentvid	47,9	81,7
Spittal	44,7	91,3
VVolfsberg	33,9	83,9
Vir: OStZ (Avstrijski centralni urad za statistiko). Koroška.
II. zvezek (popis 1981)
Iz razpredelnice je razvidno, da so Slovenci močneje zastopani pri kmetih (samostojni), zaostajajo pa pri uradnikih in nameščencih. Očividno je, da je skupina „vindišarjev" najbolj zastopana pri priučenih in nekvalificiranih delavcih.
ljati take naloge ter bi uživala zaupanje pripadnikov manjšine. Istočasno je treba razviti modele reševanja konfliktov za interna nasprotja. To ne bo vodilo k razvoju brez konfliktov. Tak razvoj ni mogoč in tudi ni zaželen, ker bi oviral inovacije in s tem sam razvoj.
10.4. Pri sodelovanju z drugimi manjšinami lahko koroški Slovenci ponudijo številne izkušnje, kot pro-tiuslugo pa lahko pričakujejo več podpore. Zadeva je kočljiva. Očitek, da gre za „misijonarsko dejavnost" ali vmešavanje, je že padel in se lahko zlahka spet pojavi. Manjšina se torej ne sme vsiljevati.
Sodelovanje s političnimi skupinami večine je treba iskati preko skupnih političnih interesov. Danes npr. v pomembnih delih politične Avstrije obstaja akutna potreba po predelavi bližnje preteklosti. V toliko je bila lanska predsedniška predvolilna kampanja edini politično važen volilni boj, ki sem ga do zdaj doživel. Iste interese imajo tudi Slovenci. Zakaj v tej važni zadevi ne bi sodelovali? Pripravljenost zagotovo obstaja. To sodelovanje gotovo ne bo enosmerna ulica! „Neprijetnih" rezultatov se ne bi smeli bati.
(Aoncr
AVSTR!JA 1
Petek, 6. 2.: 9.00 Poročila -
9.05	Rdeči panter - 9.30 Ruščina-10.00 Arheološke najdbe v LR Kitajski -10.30 Rivali pod vročim soncem, angleški film -12.00 Poročila in ozadja -13.00 Poročila - 14.20 Ladijski kuhar ima morsko bolezen, angleški film - 15.45 Rdeče-belo-rdeči program po željah -16.30 Otroška oddaja
-	17.05 Kapitan Future - 17.30 Prerijski Indijanci - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja-
19.00	Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nerešeni kriminalni primeri - 21.15 To so bili časi, popevke - 22.10 Berlin A)exanderp!atz -
23.15	Malarija, avstrijski film.
Sobota, 7.2.: 9.00 Poročila-9.05 Angleščina-
9.20	Francoščina - 9.50 Svetovno prvenstvo: slalom (ženske). 1. tek - 11.00 Herkules. maščevalec iz Rima, italijansko-francoski film -
12.20	Svetovno prvenstvo: slalom (ženske), 2. tek - 13.15 Poročila - 14.25 Freddy, živali in senzacije, nemški film - 16.00 Nils Flolgersson
-	16.25 Skrivnostno življenje v morju - 16.55 Otroška oddaja - 17.30 Mali vampir - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Tedenski pregled sporeda - 18.25 Veselo v soboto - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.55 šport
-	20.15 Glasbeni paviljon, najbolj priljubljene avstrijske melodije - 21.50 Mike Hammer -
22.40	O igralcih - 23.40 High Chaparral.
Nedelja, 8.2.: 9.50 Svetovno prvenstvo: slalom (moški), 1. tek - 11.00 Pogovor z novinarji -
12.00	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - 12.20 Svetovno prvenstvo: slalom (moški), 2. tek -14.50 Robinzon in tiger, ameriški film -16.25 Lutkovni oder -16.50 Ena, dve, ali tri - 17.35 Helmi, prometna vzgoja otrok -
17.40	Seniorski klub - 18.25 Poglej in ugani -
18.30	Mi, družinska oddaja - 18.50 Loto -
19.00	Slike iz Avstrije -19.30 čas v sliki -19.50 Šport - 20.30 Resnični junak, ameriški film -
22.05	Meščansko strašilo - 23.05 Sodobniki.
Ponedeljek, 9. 2.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Kuharsko omizje - 10.00 Cepljenje in imunost -10.30 Robinzon in tiger, ameriški film - 12.00 Navtilus - 12.15 Plavajoča vas na tropski reki -13.00 Poročila -13.05 Risanka
-	13.20 Ishi, poslednji iz svojega plemena, ameriški film -15.45 Program po željah -16.30 Otroška oddaja - 17.05 Risanka - 17.30 Na pomoč, mi odraščamo - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Šport - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Miami Vice - 22.00 Nekoč -
22.05	Računalnik 5. generacije - 22.50 Franz Schubert: Lepa mlinarica, pesmi - 23.55 Poročila.
VESTNIK
Izdajatelj In založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Celovec, Tarviser Strahe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16
Telefon (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Zastopstvo za Jugoslavijo:
ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/1), p.p. 171 61000 Ljubljana.
Torek, 10.2.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter
-	9.30 Angleščina - 10.00 Adalbert Stifter -
10.30	Freddy, živali in senzacije, nemški film -
12.05	Nekoč - 12.10 Šport-13.00 Poročila-
14.15	Utrujeni taksisti, angleški film - 15.45 Program po željah - 16.30 Otroška oddaja -
17.05	Čebelica Maja - 17.30 Oddaja z miško -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Inozemski report - 21.08 Poglej in ugani - 21.15 V najboljši družbi - 22.00 Novo iz filmskega sveta
-	22.45 Eno leto v peklu, ameriško-avstralski film.
družine-21.08 Kuharski mojstri -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.45 Šiling -
22.05	Bratje Marx v trgovini, ameriški film -23.25 Številka šest.
Torek, 10. 2.: 16.55 Nekoč - 17.00 Tehnike upodabljajoče umetnosti - 17.15 Kaj lahko postanem? - 18.00 Policijska postaja - 18.30 Robin Flood -19.15 Dražba v korist akcije „Luč v temo" - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Hopla, spodrsljaji iz sveta filma in TV - 21.00 Novo v kinu-21.08 Poglej in ugani-21.15Časvs!iki-21.35 Kulturne vesti - 21.45 Šport - 22.05 Klub 2.
Sreda, 11.2.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter
-	9.30 Francoščina -10.00 Tehnike upodabljajoče umetnosti - 10.15 Kaj lahko postanem? -
10.30	Resnični junak, ameriški film - 12.05 Nekoč - 12.10 Inozemski report - 13.00 Poročila - 14.10 Tajna zadeva R.O.T.S., angieški film -15.45 Program po željah -16.30 Lutkovni oder - 17.05 Risanka - 17.30 Lov na faraonov zaklad - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja -
19.00	Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Morski razbojnik, TV-film, 1. del - 21.15 Do Moskve in nazaj - 22.55 Slike v ogledalu -23.10 Na cestah San Francisca - 23.55 Poročila.
Četrtek, 12.2.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Srečanje s telesno prizadetimi -	10.15 Mikro-
elektronika v poklicu - 10.30 Risanka - 10.55 Svetovno prvenstvo: Tek na 30 km (moški) -
13.30	Poročila - 14.15 Louis in njegove nad-zemske zeljnate glave, francoski film - 15.45 Program po željah - 16.30 Otroška oddaja -
17.05	Risanka - 17.30 Zgodba plemenitega konja - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja -
19.00	Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Glasbeni senik, ljudski večer s Karlom Moikom
-	21.50 Šport - 22.40 Tatovi med seboj, TV-film.
Sreda, 11.2.: 16.55 Nekoč -17.00 Naše okolje -17.30 Dežela in ljudje -18.00 Znana divjina -
18.30	Robin Hood - 19.15 Dražba v korist akcije „Luč v temo" -19.30 Čas v sliki - 20.15 V spomin Janu Kiepuri -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.45 Šport - 22.15 Stepni volk, ameriški film - 23.55 Poročila.
Četrtek, 12. 2.: 17.25 Nekoč - 17.30 Čuda angleških vrtov -18.00 Pisani svet ..konjičkov" - 18.30 Robin Hood - 19.15 Dražba v korist akcije „Luč v temo" -19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.50 Klub 2.
LJUBLJANA
Petek, 6. 2.: 9.00 Periskop: Kulinarika - 9.50 Športnik Billy - 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami - 10.25 Exlibris - 11.25 Risanka -
11.30	Benji, ameriški film - 16.15 Teletekst -
16.30	Tednik - 17.30 Poročila - 17.35 Zlatarjevo zlato -17.50 Snežaki, češkoslovaški film -
18.15	Izkušnje in preizkušnje: Dva bloka in mi -18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik, Jezikovni utrinki - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik -
20.00	Peter Veliki, 1. del - 20.55 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije - 21.40 Peter's pop show - 22.00 Dnevnik - 22.15 Vročina in prah, angleški film.
AVSTRIJA 2
Petek, 6. 2.: 16.25 Nekoč -
16.30	Dolga pot v Aliče Springs - 17.15 Prvi ljudje - 18.00 Tedenski obzornik -18,30 Robin Hood -19.15 Dražba za akcijo „Luč v temo" - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Arktika, dežela belega medveda -21.10 Nekoč - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.45 Šport - 22.45 Monkey Kung Fu. kitajski film.
Sobota, 7.2.: 14.50 Tedenski pregled sporeda
-	16.10 V satanovem žrelu, dokumentacija -16.55 Nekoč - 17.00 Ljuba družina - 17.45 Živali iščejo dom - 18.00 Pan-optikum - 18.25 Šport - 19.00 Za prijatelje filma - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Cesarjev zaklad, 1. del - 21.45 Nekoč - 21.50 Šport -
23.00	Volkovi Los Angelesa, ameriški film.
Nedelja, 8. 2.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Pust, nemški film - 11.00 Koncert -
15.00	Športni popoldan -18.25 Poglej in ugani
-	18.30 Mladinski magazin - 19.15 Nekoč -
19.30	Čas v sliki - 19.50 Zadeva za ljudskega odvetnika - 20.15 Cesarjev zaklad, 2. del -21.50 Dinastija - 22.35 šport - 22.55 Zabavna oddaja-23.55 Poročila.
Ponedeljek, 9.2.: 17.25 Nekoč -17.30 Fizika -
18.00	LindenstraRe - 18.30 Robin Hood -
19.15	Dražba v korist akcije ,.Luč v temo" -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Zgodba viničarske
Sobota, 7.2.: 7.40 Teletekst - 7.55 Poročila -
8.00	Ne daj se Floki - 8.30 Miti in legende - 8.45 Tedenski zabavnik - 9.50 Svetovno prvenstvo: slalom (ženske), 1. tek -11.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije -11.45 Mir in razorožitev: Mostovi miru - 12.20 Svetovno prvenstvo: slalom (ženske), 2. tek - 13.15 Človek in glasba - 14.55 Poročila - 15.00 Perinbaba, nemško-češkoslovaški film - 16.30 Spoznavajmo naše morje - 17.00 Košarka - 18.25 Na zvezi - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Knjiga -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 Podelitev Prešernovih nagrad, prenos - 21.00 Zrcalo tedna - 21.20 Oddaja iz kulture - 21.55 Dnevnik -22.10 Dempsey in Makepeace-23.00 Festival italijanske popevke „San Remo 87".
Nedelja, 8. 2.: 7.55 Teletekst - 8.10 Poročila -
8.15	Živ žav - 9.10 Lutke in lutki -9.15 Snežaki, češkoslovaški film - 9.50 Svetovno prvenstvo: slalom (moški), 1. tek - 11.00 Dempsey in Makepeace - 11.45 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu - 12.20 Svetovno prvenstvo: slalom (moški), 2. tek -13.15 Poročila- 15.25 Malu - 16.10 Lev Tolstoj, sovjetski film - 17.30 Poročila - 17.35 Kavarna - 18.30 Pod drobnogledom: Crans Montana - 18.45 Risanka -19.00 Danes: Kino, Turistični nagelj -Neža - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Potovanje v Vučjak - 21.00 Športni pregled -
21.30	Jazz na ekranu: Dave Holland - 22.00 Poročila.
Ponedeljek, 9. 2.: 9.00 Zrcalo tedna - 9.20 Dokumentarna oddaja - 16.20 Teletekst -
Tab. 1
Občinski dohodek iz davka - preračunano na prebivaica (v avstrijskih šiiingih)
	Koroška			okraj	Celovec-	Beljak-
	povprečje		Velikovec		deželal)	deželal)
1982	6.051			4.865	5.096	5.154
1984	6.642			5.390	5.521	5.614
+/-%	9,77		10,79		8,34	8,93
Izbrane občine raziskovanega področja						
					V % nad/pod	
Občina	znesek	mesto znesek mesto			porast v % koroškim	
	1982	1982	1984	1984	v prim. z	povprečjem	
					1982	1982	1984
Borovlje	5.376	34	5.692	35	+ 5,9	-11,2	-14,3
Bekštanj	5.820	27	6.234	24	+7,3	-3,8	- 6,0
Pliberk	4.605	52	5.162	49	+12,1	-23.9	-22,2
Dobrta vas	5.002	38	5.520	37	+10,4	-17,3	-16,9
ŠentjakobvR.	3.899	95	4.285	92	+ 9.9	-35,6	-35,5
Škocijan	6.958	16	8.258	11	+18,7	+15,0	+24,3
Železna Kapla	4.347	60	4.677	67	+ 7,6	-28,2	-29,6
Bistrica v R.	4.773	46	5.557	36	+16,4	-21,1	-16,3
Žitaravas	4.108	79	4.511	77	+ 9,8	-32,1	-32,1
Globasnica	3.483	115	3.789	118	+ 8,8	—42,4	-43,0
Seie-Fara	3.038	121	3.280	121	+ 8,0	-49,8	-50,6
Celovec	8.139	9	9.268	6	+13,9	+34,5	+39,5
Beljak	8.404	7	9.050	7	+ 7,7	+38,9	+36,3
1) ves okraj
Vir: Das Steueraufkommen der Gemeinden. Zvezek 1982 in zvezek 1984. izd.:Verbindungsstelle derosterreichischen Bundeslander, Dunaj 1984 in 1986.
Tabeli 1 in 3 nam kažeta dve važni dejstvi: Dvojezično področje, predvsem veiikovški okraj, je zelo slabo razvito, - čeprav so na tem področju tudi problemi, se v zadnjem desetletju in pol ne razvija slabo, celo nadpovprečno.
Tab. 3
Položaj V poklicu: Primerjava med jezikovnima skupinama v okraju Velikovec
Položaj v poklicu	nemško govoreči	Slovenci	vindišarji
	zaposleni		
samostojni	1.790	485	90
doma zaposleni družinski člani	339	102	28
nameščenec, uradnik	4.701	634	73
kvalificirani delavec	2.944	562	108
priučeni delavec	2.351	561	140
nekvalificirani delavec	2.325	542	110
skupaj	14.450	2.886	549
	V%		
samostojni	12,4	16,8	16,4
doma zaposleni družinski člani	2,3	3,5	5,1
nameščenec, uradnik	32,5	22,0	13,3
kvalificirani delavec	20,4	19,5	19,7
priučeni delavec	16,3	19,4	25,5
nekvalificirani delavec	16,1	18,8	20,0
skupaj	100,0	100,0	100,0
Vir: OStZ (Avstrijski centralni urad za statistiko), posebna obdelava popisa prebivalstva 1981 po naročilu avtorja.
16.35 Mozaik - 17.25 Poročila - 17.30 Papir -17.45 Ne daj se Floki -18.15 Slovenski ljudski plesi: Kozjansko - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 Dragulj v kroni - 20.55 Omizje.
Torek, 10. 2.: 9.00 Poklici v gumarstvu - 9.25 Poklici v papirni industriji - 9.45 Jezikovni utrinki -16.20 Teletekst -16.35 Mozaik-17.25 Poročila - 17.45 Ex!ibris - 18.45 Risanka -
19.00	Danes: Obzornik - 19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 Mišo, drama - 21.20 Integrali -
22.00	Dnevnik.
Sreda, 11. 2.: 9.00 Mišo, drama - 10.15 Mostovi - Hidak - 15.30 Teletekst - 15.45 Mozaik -17.30 Poročila -17.35 Vijavaja: Josip Stritar -18.20 Skrivnosti morja -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 Film tedna - 21.55 Mednarodna obzorja: ZR Nemčija po volitvah - 22.35 Dnevnik.
Četrtek, 12.2.: 9.00 Filmska vzgoja: Kaj je film, uvod v filmsko ustvarjalnost -9.30 Jugoslovanski kratki film -15.20 Teletekst -15.30 Mozaik -16.35 Svetovno prvenstvo: tek na 30 km (moški) - 17.35 Poročila - 17.40 Punčka - 17.55 Bilo je... - 18.25 Potrošniška porota - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik-20.00 Tednik-21.05 Mansfield park - 21.55 Dnevnik - 22.10 Retrospektiva jugoslovanskega filma.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA Vsakdan od 18.10-19.00
Petek, 6.2.: tz kulturnega življenja: Milka Hartman 85 let Sobota, 7.2.: Duhovni nagovor (C. Demšar)
Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 8.2.: Rožan na Broadwayu - Dr. Zdravko Inzko: Koroški diplomat pri OZN Ponedeljek, 9.2.: Hit-parada (Posnetek javne prireditve v Celovcu)
Torek, 10.2.: Mladinska oddaja Sreda, 11.2.: Zvočno pismo iz Ljubljane
Četrtek, 12.2.: Rož, Podjuna, Žila Petek, 13. 2.: Koroški avtorji:
J. Janežič - pesniški prvenec vstarosti95let.
Die „bosen" S!owenen...
(aaJaf/cvaa/c s 4. strun;)
- t972 BeschluB. betreffend das Auf-stellen von zweisprachigen Ortsbeschrif-tungen im Sudkiirntner Raum - die neuen Ortstafeln werden nach und nach aufge-stellt - Oktober 1972 organisierter ,.Orts-tafelsturm", die Tafeln werden, zum GroBteil bei „Sternfahrten" durch Mittel-und Unterkarnten, ausgerissen und weg-gebracht. Krawa!le gegen den Bundes-kanzler in Klagenfurt und gegen den Lan-deshauptmann in Volkermarkt. Resultat: Man gab abermals nach ! Tafelregelung wird weitgehend fallen gelassen! 1976 man drangt mit Nachdruck auf eine Minderhei-tenfeststellung - bisher durch viele Jahre begrundet abgelehnt. Resullat: wieder wird diesem Verlangen nachgegeben -14. November 76 - Minderheitenfeststellung wird durch den weitestgehenden Boykott derselben durch die slowenische Volks-gruppe. zur ..Mehrheitsfeststellung". Der Boykott wird auch durch Teile der deut-schen Bevolkerung unterstiitzt. In den Jahren danach tritt langsam, aber stetig, eine Beruhigung der Situation ein. Es gibt immer mehr Verstandigung und auch Ge-meinsamkeiten, vor allem stark zuneh-mend auf kulturellem Gebiet, zwischen beiden Volksgruppen des Landes. Diese Entspannung erreichte mit den fortschrei-tenden achtziger Jahren ihren voriaufigen Hohepunkt. - 1984 „Volks"-begehren fur die Trennung der zum Slowenischunter-richt angemeldeten Kinder von ihren Mit-schulern oderumgekehrt. 91% derBevol-kerung zeigte keinerlei Interesse, diese Trennungsbestrebungen zu unterstutzen. Viele Gruppen. Institutionen und auch Privatpersonen, sprechen sich anschlie-Bend als Teile, bzw. Angehorige des ,.Mehrheitsvolkes", in Briefen, Petitio-nen, Leserbriefen usw. dagegen aus, u. a. auch Teilorganisationen der Parteien und die beiden Landeskirchen usw Resultat: Die Trennung (Schulerscheidung) kommt trotzdem, - wie solite es auch anders sein! 1987 Protestkundgebungen der S)owenen in Klagenfurt und Wien - aber die „Bo-sen" sind nun wieder einmal nur die Slo-wenen!
Gaacahraaaer //rrhrr;
Kdh/uuHfi.sdor/
Provincialni mgovor iočitve
(nadaljevanje s 1. strani)
Mf; rnzčfor ;;;cri ^/ovence; ZZr;;rZcr pn
;c prirfno pomaga/ in ie ne&oZi/co ;Zo.s;pa/ ..prohmanjim^Zcega, profi-zaaaATvenega in nerZemoAratičaega popra". Ko p;;; a /e pa npr. zače/ ago-varjafi ;;;;/;' r/opis;;;/: ira/i/ans/cega ii.s/a ..RepaMca" je ;'zZv;</;;;;Z iz r/eže/nega g/avar/a rev srci proti v.saAe;;;;;, Ari (si apaj kritizirali) cirzo araciniii ko/o.s-kiit po/itikov; ../taiijan.sk; /:otinar/i na( se brigajo za razmere v /taiip..." -Prav i.sfo igro je bi/o cioziveti se v cira-gib cie/ib konjerence, saj sta tVagner in /bacier poskaša/a ciiskreciitirati zagovornike skapnega civojezičnega soi-stva.* eni cin so „ievoekstremni", „Vei-ter (cin) itak samo sociaiciemokrntom boče skociovnti", ciezeina viacia cia je pripravijena ceio sprejeti še nove spremembe mociein, samo cia .SVovenei nočejo socieiovati", konjerenca avstrijskih rektorjev pa cia ,.se ni biin injormirat pri njib, precien je skZeniia reyoZMc;)o, ki zavrača iočitvene namere moc/e/n koroške pec/agoške komisi/e",...
Ostane. IVagner je sicer reke/, cia se 24. 2. z zastopniki koroških S/oven-cev noče ie „a/;Z?i/ev,s/co" pogajati. /Zkrab pn ni povečini, kako mis/i mnenje priznc/etih apoštevati, če pa bo c/eže/ni zbor samo civa cineva kasneje sk/epa/ o moc/ehc peciagoške komisije. tVngner boče imeti vprašanje šo/stva samo z mize.* „^e preči nns/ecinjimi ciežeinozborskimi voiitvami, saj nočem, cia bi v vo/i/nem boja spet o tem rnzprnv/jn/i", biaicier pa je v bistva prizna/, cia boče za ..rešitvijo" (boijše že /očitvi/o) v šo/ab taci; „reši-tev" v cerkvah (etnični proporc pa je itak že prej napoveciaZ)...
Dobro, zares c/obro, cia razen čisto koroški trojici vcinnih novinarjev/ novinark nobecien/nobenn ni verjei/a c/emngoškim izjavam IVagnerjn, .S'c/;eacberja in biaicierja. Dobro pa tacii, cia so mora/i taci; ti tr;je sami priznati, cia bocio ociZočaia pogajanje; na zvezni ravni; tam je pričakovati vsaj več priprnv/jenosti za resen pomenek in peciagoške argamente, ne pa v goiem baijenja za giasove večnovče-rnjšnjih pogojen provincionn/ni /oka/ni šovinizem v sti/a -Steinacber-jeve in Lemiscbeve cieciiščine...
-ma
Komšhn inloigm
(nacia/jevanjes Z. strani)
vriin. /n najboij žaiostno v/ogo igrajo pri tem po/itični pogZavarji, saj je njihova žo/čnost in živčnost Ze c/okaz njihovega omajanega poiožaja, v kate rega so se zmanevrira/i s svojo medstrankarsko tekmo za nakionjenost zakrknjenih naciona/istov ter starih in novih nacistov.
Če bi šio samo za stranke in njihove vociiZne straktare, bi Za/tko rek/i, cia imamo opravka s koroško komedijo. Doda gre za dežeio in njene prebiva/-ce, zato moramo to, kar se trenatno dogaja, imenovati koroško tragedijo. Pri tem pa je treba še posebej poadari-ti, da nosi/ci g/avnih vZog v tej ža/oigri nimajo nobene pravice sk/icevati se na večino in široko podporo.
*	kZZZZ-jevsko zahtevo po iočeva
nja šoiarjev je podpr/o ie 9% vo/i/nih apravičencev in Zanskega zborovanja /Č//D se je adeieži/o v najbo/jšem primera 2300 oseb; v obeh primerih pretežno stari Zjadje, ki sami niti njihovi otroci s šoio že davno nimajo opravka. ZčZjab tema je strankarska trojice; sprejeia njihove zahteve in jih hoče nve/jnviti	s	tako-
imenovnnim ..koroškim modeZom'
#	na sobotni demonstraciji na Danaja v obrambo skapne dvojezične šoie je sodeZovaZo bZiza 6000 /jndi, med njimi je b;7o posebno ve/iko m/a-dine - torej gotovo ne /e taki, ki bi se po VVagnerjevem mnenja radi projih-ra/i, temveč Zjadje, ki jih asoda šo/e neposredno in živ/jenjsko prizadene. Poda boj Zjadstva za svojo šo/o po/itič-niii mogočnežev očitno sp/oh ne briga. Pakor kaže njihovo pos/ašno ponav/janje protis/ovenski/; izpadov in izpo/njevnnje pro;;ma;;j.H;;.sA:epo/;-tike, jih skrbijo zgo/j giasovi iz nem-škonacionainega tabora.
Že pred Zeti je takratna ministrice; fiirnbergovn pri štadija koroških znači/nost; spozna/a, da bi bi/o na koroško treba pos/at; psihiatre, /zgie-da, da bi tako terapijo tacii cianes marsikdo potrebo va/.
Ve!esta!om v Šentjanžu:
Dektice !: 1. Tatjana Zabtatnik 1:12.66; 2 Karin Krušic (obe ŠD Šentjanž) 1:12,69; 3 Simone Schoffmann (Faakersce) 1:13,57; lan tjel: ). Miehaei Petschachcr(FAC) t:)t.21;2 Markuš Reicher (WSC Mirnock) 1:14,99; 3 Dominik Kropivnik (ŠD Šentjanž) 1:15,04 Dektice tt: 1. A!exandra Pernat (SC Petzen) t:07.26; 2. Dunja Jamnig (ŠD Šentjanž) 1:09.14; 3. Isabetla Moser (FAC) 1:09,27; Fantje H: 1. Danijet Užnik (ŠD Šentjanž) 1:03,85; 2. Rainer Schonfelder 1:04,66; 3. Markuš Paheiner (oba SC Petzen) 1:07,01.
Šentjanški smučarji zeio uspešni:
Danijei Užnik trenutno nima nasprotnika!
V soboto je priredilo Športno Mihael Hornbock, Birgit Filipič društvo Šentjanž na Rutah otro- in Dieter Maier. ški veleslalom, katerega se je ude-ežilo vsega 77 fantov in deklic.
Na zelo zahtevni progi - kar je potrdil med drugim tudi otroški referent Koroške smučarske zveze Kurt Schober, ki je tekmi prisostvoval - se je enkrat več izkazal domačin Danijel Užnik, saj je s časom 1:03,85 neogroženo zmagal pri fantih 11 in postal tudi najboljši dneva. Tudi pri deklicah 1 je ostala zmaga pri domačinih, saj je bila najboljša Tatjana Zablatnik. Malo presenetil je poraz Dunje Jamnig v skupini deklic II. toda za Aleksandro Pernat (SC Petzen) je osvojila izvrstvo drugo mesto. V skupini 'antov I pa je Dominik Kropivnik lostal tretji.
Toda že kar dan kasneje se je Dunja Jamnig postavila spet na najvišjo stopnjo zmagovalnega odra pri drugem kadrskem teku na Osojščici in s to zmago prevzela tudi vodstvo na lestvici posameznikov. Prav tisto vodstvo, ki ga ima tudi njen klubski kolega Danijel Užnik, ki je na Osojščici pravtako zmagal. In še kako zmagal: kot najmlajši je imel na drugouvrščenega tekmovalca že kar 2 sekundi prednosti. Pa tudi v moštvenem seštevku točk vodi Šentjanž, saj zaostaja drugouvrščeni klub - SC Petzen - že za 40 točk.
Športno društvo Šentjanž pa je bilo tudi prireditelj šolarskega smučarskega dneva v Bilčovsu.
Kako važno je tako delo, dokazuje tudi izvrstna udeležba: 71 otrok se je borilo za zmago. In tu še zmagovalci posameznih skupin v Bilčovsu: Tatjana Zablatnik,
Danijel Užnik, Andreja Krušic,
Novi rating:
Trije šahisti SŠZ nad 1900 točk
Nove liste z Elo-točkami, ki veljajo od 1. 1. 1987 naprej, sta se slovenska kluba zelo razveselila. Pri Kapclčanih je vodeča trojica Polan-šek, Ramaš in Jammer pridobila okoli 30 točk. Šahisti prvega moštva SŠZ pa so razen Herberta Rulitza vsi povečali svoje število. Prvič v 5-letni zgodovini šahovskega društva SŠZ je bila zdaj prekoračena meja 1900 točk. Kar trije šahisti so jo presegli, med njimi je edinole Gallob imel že višje število, ko je igral še za Bekštanj. Rulitz in Živkovič pa se prvič nahajata v taki višini. „Poštar" Jurij Deisinger pa v preteklem polletju ni imel sreče na 64 poljih in je padel od 2229 na 2199. Kljub temu še vedno igra na prvi deski moštva Post SV.
Najboljša zglednega naraščaja ŠD Šentjanž: Dunja Jamnig (zgoraj) ter Danijei Užnik (spodaj).
Tyro!ia-cup na osojščici:
Dektice: ). Dunja Jamnig (ŠD Šentjanž) ):00,S4;2. SetinaHeregger(Irschen) 1:01,19;3. A)exandra Pernat (SC Petzen) 1:01,27; 4. Katja Malte (ŠD Šentjanž) 1:02,74; 5. Isabetla Moser (FAC) 1:02,76. Fantje: 1. Danijel Užnik (ŠD Šentjanž) 56.64; 2. Jan Weiss (SV Berg) 58,53; 3. Mario Puck (Klippitzthorl) 58,79; 4. Michael Schciber (Irschen) 58,99; 5. Rainer Schonfelder (SC Petzen) 59,00.
Športne vesti
9. mednarodna tekma v smučarskih skokih za koroški deželni pokal na Obirskem se je v nedeljo končala z naslednjimi rezultati: pri otrocih 1 je zmagal Christoph Fuchs (BSV Bad Bleiberg) pred Michaelom Oražejem (SŠK Obir), pri otrocih 11 Robert Fuchs (KSG Klagenfurt) pred Mar-kusom Mullerjem (ŠD Zahomc), pri šolarjih I je zmagal Mihi Angermann (KSG Klagenfurt) pred Thomasom Kuglitschem (ŠD Zahomc), v skupini šolarjev H pa Peter Rausch (ŠD Zahomc) pred društvenim kolegom Christianom Moserjem.
Sankanje za poka) Atpe-Jadran v Gorjah je odločila v skupini tekmo-
Objava
Zvezne gimnazije za Siovence v Cetovcu
sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1987/88 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 9. do 27.2. 1987, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00 ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 8. julija 1987.
3.	Konec maja 1987 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni
ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence,
Prof.-Janežič-Pl. 1,9020 Klagenfurt/Celovec.
dr. Reginah) Vospernik ravnatelj
SŠK „Obir" Železna Kapla
Justin Polanšek	1973 (1943)
1869(1826) 1716(1687) 1643(1677) 1630(1642) 1625(1643) 1573(1537) 1441(0000)
Adem Ramaš Peter Jammer Rainer StraBer Emanuel Polanšek Johann StoBier Johann Wolte Kristijan Wolte
SŠZ Cartrans !
Alojz Gallob Franci Rulitz Gorazd Živkovič Ivko Ferm Branko Kolter Joži Amrusch JJerbert Rulitz Ivan P. Lukan
1939(1897) 1934(1896) 1908(1821) 1773(1768) 1726(1693) 1710(1693) 1704(1722) 1672(1646)
vatnih sank juniork ) sankarica Slovenskega športnega kluba Obir Klavdija Miklau zase. Pri dvojicah sta postala Obirčana Uršic/Osojnik tretja. pri športnih sankah pa je zmagal Willi Urschitz (SŠK Obir) v svoji skupini. Drugi pri veteranih pa je bil Selan Josef Jung.
Naraščaj Union Rosenbach se je uveljavil tudi pri nedeljskem teku za Atomic-pokal v Škofičah. Tako je zmagalo v svojih skupinah kar pet tekačev na smučeh tega kluba. In sicer so to: Bettina Messotitsch (šolarke !), Peter Wro!ich (šolarji I), Ernst Grabcr (šolarji H), Gunthcr Krassnitzer (mladinci I) ter Jakob Graber (mladinci H).
SŠZ Posojilnica Ceiovec H
Jože Lukan Mirko LauSegger Peter Waldhauser Franc Žužek Vid Sitter Bernhard Otip Tončka Einspieier Matevž Wieser
1698(1711) 1691(1735) 1680(1651) 1678(1692) 1657(1657) 1619(1619) 1601(1632) 1571(1578)
SŠZ Posojilnica Bilčovs IH
Rupert Reichmann	1649 (1634)
Gašpar Ogris-Martič	1574 (1596)
Mirko Wieser	1562	(1562)
Franc Kernjak	1515	(1369)
Joško Pack	1504	(0000)
Robert Hedenik	1455	(1361)
Hanzi Gasser	1432	(1438)
Mihi Weber	1370	(1381)
Letošnje aktivnosti primorskih šahistov
Eteviina srečanja s šahisti SŠZ-Celovec
IDRIJA - Primorska šahovska zveza - Koper združuje v 10 šahovskih društvih okrog 1000 registriranih šahistov, pred katerimi je tudi letos pester program tekmovanj in srečanj. Posebna skrb je namenjena pionirskemu in mladinskemu šahu ter tradicionalnim prijateljskim stikom s šahisti sosednje Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške. Zato si bodo društva m zveza prizadevali, da bi bila ta tekmovanja in srečanja množična in kvalitetna.
Vodstvo Primorske šahovske zveze je v teh dneh na željo šahistov iz sosednje Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške sprejelo nekoliko spremenjen tekmovalni program:
8. krog šahovske interlige prijateljstva šahistov slovenskega Primorja, dežele Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške se bo pričel 5. aprila v Novi Gorici, nadaljeval in zaključil pa se bo 24. maja v Gorici (Italija).
8 srečanja desetčlanskih moštev Pirana, Nove Gorice, Tolmina. ZSSDt -Trst. SŠZ - Celovec in Monoštra (Porabje - Madžarska) bo 10. maja v Porto-
Med jesenskimi aktivnostmi primorskih šahistov velja opozoriti na najbolj množično mednarodno šahovsko prireditev 24. mednarodni moštveni httro-potezni turnir obmejnih mest in krajev štirih sosednjih dežel (lani je bi! turmr v Pliberku v organizaciji ŠD Pliberk in SŠZ - Celovec), ki bo 4. oktobra v Portorožu. kjer bo ob dnevu republike (29. novembru) tudi močan mednarodni
turnir posameznikov.	.	-
Po vseh predvidevanjih bo Portorož junija letos prizorišče prvega dela 7. mednarodnega šahovskega turnirja v spomin na dr. Milana Vidmarja, na katerem bodo poleg najboljših slovenskih in jugoslovanski šahistov sodelovali tudi nekateri najboljši šahovski velemojstri na svetu. Vrhunska šahovska prireditev v Portorožu (II. del v Ljubljani) bo prav gotovo pritegnila pozornost ljubiteljev šahovske igre.	^	^
Odbojka
6.2.	- ATSC - ŠK Dob/Aich (18.00, dvorana v Šentpetru)
Šah:
7. 2. - WSG St. Andrii I - SŠZ Posojilnica Celovec II (15.00, Šentandraž)
8.2.	- ESVSt.Veitll-SŠKObir (9.00, Šentvid)
SŠZ Cartrans I - ČDK Klagenfurt I (9.00, pri Korenu v Bilčovsu)
Športni termini
Smučanje
8.	2. - Društveno prvenstvo ŠD Šentjanž (14.30, na Rutah)
10. 2. - Smučarski dan Mladega roda (tl.00, na Rutah)
9.	-12. 2. - Smučarski tečaj SŠK Obir (Bela)
9. -13.2. - Smučarski tečaj DSG Sele/Zeli (Sele)
14. 2. - tl. smuk. Alpski kiub Obir (13.00, pri Cimpaserju)
Strokovna šola za gospodarsko-ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
Objava
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za gospodarsko-ženske poklice zavoda šotskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
Vpisovanje
v 1. razred 3-ietne strokovne šole za gospodarsko-ženske poklice in v 1 -letno gospodinjsko šolo
od 9. do 28. februarja 1987.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1987 Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53/343.
Pogoj za sprejem v oba tipa šote je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 10. julija 1987.
Za obisk 1 -tetne gospodinjske šole ta test ni potreben.
1/odsfvo šo/e