Iz dnevnika
malega
Šiškar-ja
Torek
Jasno, tudi v naši družini je bilO zadnjih štirinajst dni vse v znamenju olimpiade. Saj smo navsezadnje športna družina. Ata se zanima za hokej že dvajset let, mama pa aktivno spremlja smučanje polnih pet let. Jaz sem, lahko priznam, vse moje življenje po-svetil smučarskemu športu Že ko sem bil star nekaj mesecev, so me posadili pred televizor in sem jokal ob prenosu takratne.olimpiade in gledanju prenosov sem ostal zvest vse do danes. Seveda pa smo smu-čarsko naravnani samo pozimi, drugače se aktivno udejstvujemo tudi v spremljanju nogometa in košar-ke. Vendar se, recimo, pri atu že poznajo leta in ni več tako aktiven kot pred leti. Zdaj ne hodi več na tekme, ampak se pusti informirati o rezultatih televi-ziji oziroma časopisom. Rečem vam, smo zelo športna familija.
Ob letošnjih olimpijskih igrah je ata zabeležil nekaj presenetljivih lezultatov. Ob prenosih smučanja je popil petnajst steklenic piva, pojedei deset sendvi-čev in osemindevetdesetkrat zaklel. Mislil sem, da bodo rezultati celo rekordni, saj je dosegel zelo dober vmesni rezultat. Več kot petdesetkrat je zaklel že pri skokih na 70-metrski skakalnici, ko so se igre komaj dobrozačele, vendar se je potem malce umiril in potem seveda ni bilo rekorda.
Sreda
Seveda pa naša družina ni ena tistih, ki ji gre po glavi samo šport. Smo tudi zelo kulturna familija. navsezadnje so se olimpijske igre začele s sloven-skim kulturnim praznikom in bi bilo grdo, če bi tokrat pisal samo o športu.Ob tej priložnosti je prišlo tudi do lokalnega kulturnega škandala, ker je hotel ata kulturni dan proslavili z ogledom najnovejše moj-strovine v kinu Sloga, pa je mama pravočasno našla vstopnico v žepu in ga je ozmerjala, da je čisto nava-den senilen pujs. Ata se je sicer izmotaval, da je tudi film umetnost, torej kultura, vendar ga, žal, tokrat hram kulture (kino Sloga) ni videl in je odše! na slo-vesno akademijo v Vodnikov hram. Vodnik je bil prvi slovenski pesnik, njemu v spomin pa so posvetili go-stilnopri Ijubljanski tržnici in tam se ata s prijatelji rad spominja naših kulturnih velmož in naše mame.
Mama je ob kulturnem prazniku prebrala dva dok-tor romana naenkrat, jaz pa sem prebral polemiko med sprtimi kulturniki v Delu in je bilo kulturnega praznika konec. Ne, da ne bi živeli športno in kultur-no, tega nam res ne more nihče očitati!
                                                                    Srečko