ANNALES 3/'93 OCENE IN POROČILA / RECENSIONI E RELAZIONI a sadrži tekstova Brencijeve Postile (Johannes Brenz 1949 - 1571), koje su Antun Dalmatin i stjepan Konzul preveli na hrvatski jezik. Uvodno, na nje mačko m i hr- vatskom jezik prevodioci posvečuju knjigu i zahvaljuju se plemičima koji su knjigu naručili i financirali. U sa- držaju slijede Pozstile, propovijedi za razdoblje od ad­ venta do Uskrsa. Knjiga je tiskana 1568. g. u Raisboni (današnji Regensburg), a iste godine Stjepan Konzul se je preselio u današnje austrijsko Gradišče gdje je radio kao propovjednik. Pretisak Pozstila Evanyelov, prvi dio, izraden je prema sačuvenom primjerku knjige u Regensburgu i fotokopije primjerka koji se nalazi u Sveučilištnoj knjižici u Zagrebu. Dodatak pretisku napisao je dr. Alojz Jembrih. Članovi uredničkog odbora su Antun Hek, Božo Jakovljevič, Alojz Jembrih, a izdavači su IKD "Juraj Dobrila" Pazin, Katedra Čakavskog sabora Buzet i Hrvatsko kulturno društvo u Gradišču, Željezno (Eisenstadt) i hrvatski aka­ demski klub Beč (VVien). mr. Božo Jakovljevič KULTURNI SPOMENIKI IN NJIHOV POMEN. Zbornik povzetkov raziskovalnih nalog osnovnošolcev, Informacije ZPMS, št. 3/1993, Ljubljana, 1993, 130 strani. Komisija za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi pri­ jateljev mladine Slovenije je izdala zbornik povzetkov raziskovalnih nalog osnovnošolcev, ki so bile predstav­ ljene na 24. srečanju mladih raziskovalcev zgodovine in 1. srečanju mladih geologov na temo Kulturni spo­ meniki in njihov pomen. Naloge so bile izdelane v šol-skem letu 1992/93. Zbornik je prvi poskus predstavitve raziskovalnega dela mladih zgodovinarjev, ki ga od leta 1969 organizira omenjena komisija. Poleg povzetkov je zbornik opre­ mljen z risbami in skicami, s katerimi so bile opremljene nekatere raziskovalne naloge, objavljeni pa sta še pre­ davanji Jožeta Suhadolnika Fotografija kot zgodovinski vir in Naška Križnarja Uporaba videa pri raziskovanju, ki sta ju avtorja predstavila na jesenskem srečanju z mentorji. Precejšnje število nalog se nanaša na predstavitev vseh kulturnih spomenikov v svojem kraju, del je takih, ki preučujejo nekaj spomenikov ali izbrano skupino, na primer gradov, vodnjakov, meščanskih hiš, cerkev, skoraj tretjina pa se jih je omejila na posamezen spo­ menik, predvsem sakralne arhitekture. Največ raziskovalnih nalog so izdelali na osnovnih šolah Štajerske, nekaj manj na Dolenjskem, najmanj pa v Ljubljani z okolico ter na Primorskem. To bi lahko bil opomin našim učiteljem zgodovine ter drugih dru­ žboslovnih predmetov, strokovnim institucijam in dru­ štvom ter ostalim, ki so zadolženi za tovrstno dejavnost mladih. V javnosti je namreč večkrat slišati, da je zlasti slovenska Istra po drugi svetovni vojni iz različnih vzro­ kov izgubila svojo identiteto, da tradicija tone v pozabo. Tovrstna domoznanska dejavnost pa bi v veliki meri lahko prispevala k temu, da ne bi bilo tako. Toliko bolj gre pohvaliti tiste mentorje in člane krož­ kov, ki so ob tej priložnosti izdelali raziskovalne naloge. Zgodovinski krožek osnovne šole Dekani je pod vod­ stvom mentorice Pavle Križman preučil hrastovsko cer­ kev kot umetnostno-zgodovinski spomenik. Novinarski in zgodovinski krožek Dutovlje je predstavil kulturne spomenike Dutovelj in okolice. Mentorici sta bili učitel­ jici Daniela Kocjan in Mira Stančič. Na Bistriškem so se pod vodstvom Alenke Šircelj ukvarjali z gradovi. Dol­ goletna mentorica Zgodovinskega krožka na osnovni šoli Janka Premrla Vojka v Kopru Verica Černigoj je s člani krožka vodila raziskovalno nalogo o umirajoči vasi v koprskem zaledju Planjavah. Staro mestno jedro Po­ stojne so predstavili mladi zgodovinarji Osnovne šole Postojna pod vodstvom Darje Gorup. Umetnostno-zgo- dovinske spomenike Pivke z okolico pa so obdelali dijaki Osnovne šole Pivka pod vodstvom mentorice Sonje Vodopivec. Drugi del zbornika je namenjen mladim geologom, ki so na svojem srečanju raziskovali kamnito in tehnično dediščino v domačem kraju. Želeli bi si čimveč tovrstnih raziskovalnih nalog in zbornikov, nad­ vse spodbudna pa bi bila objava vsaj nagrajenih nalog, kajti s tem bi še bolj pritegnili mlade ljubitelje zgodovine in drugih znanosti. Vida Rožac-Darovec Albert Pucer: INVENTAR ZBIRKE G. TARTINI 1654-1951. Pokrajinski arhiv Koper, 1993, 201 stran. Največ podatkov o dediščini velikega skladatelja, vio­ linskega virtuoza in glasbenega teoretika Giuseppa Tar­ tinija (1692-1770) zasledimo v njegovem testamentu, ki je bil natisnjen 18. februarja 1770. leta v Padovi, hranijo pa ga v Tartinijevi rojstni hiši v Piranu. (PAK, Enota Piran, Zbirka G. Tartini, š. 8, št. 324) Ob 300 - letnici Tartinijevega rojstva je Pokrajinski arhiv Koper poskrbel za natis brošure, ki zajema inventar zbirke Giuseppe Tartini od 1654 do 1951 leta. Omen­ jena arhivska zbirka je bila sprva shranjena v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu, kjer so nekateri do­ kumenti hkrati služili tudi kot razstavni eksponati. V muzeju je bila zbirka vrsto let zasilno in nearhivsko urejena. Dokumenti so bili sicer oštevilčeni, niso pa bili urejeni ne po zadevah, ne kronološko. V rokopisu je bil izdelan tudi približen inventar, ki pa ni upošteval pravil arhivske stroke. Leta 1986 je zbirko prevzel v hrambo piranski oddelek Pokrajinskega arhiva. Leta 1991 je zgodovinar-arhivar Albert Pucer zbirko na novo uredil in sestavil inventar z namenom, da bi izšel kot publikacija in trajenj prispevek k svečani proslavi oblet- 394