I
°5tnina plačana v gotovini p	Vin 1*
^bb' postale i gruppo	Cena 40 lir
TRST, nedelja 12. februarja 1961
Leto XVII. - St. 37 (4811)
Lettera aperta
^ uno študente sloveno ^duno študente italiano
IV (j 1 e°nosco personalmente, cioe non so come aliC	Pero	ti ho visto quando sei venuto
medie 3 riun,one degli študenti sloveni delle scuole tesse ’jmartedi scorso, in compagnia di due studen-Sono s r" Pulda?i <*0 m’abbia visto anche tu. qaanjo °,10 ^»ello che ha ehiesto di non picchiarti fra Coi Sl e saputo che hai dichiarato di essere stato lteria °^° c^e Hanno frantumato le lastre della li-cKiartj °Venf' Sarebbe stata una vigliaccheria pic-ta jj,ia^erc^® n°i eravamo in tanti e tu eri solo. parte t)j ProPosta e stata prontamente accolta da Se. tutt' študenti. cosi te ne sei uscito inden-^nione S° °^le COSa ne Pensi oggi; pero, dopo la c°siddettoe i?*.ec*a?rnente quando ho saputo come il Pensjto *i. ""'nguismo e stato «spiegato» a voi, ho ^ 9uotid'1 SCr*vert' questa lettera aperta, pregando ^ ^’fno sloven0 di volerla pubblicare. sli slove°- j 3 tuttl ^11 italiani di Trieste si dice: ieUatner)t1 i nostr° territorio conoscono tutti per-Cost*tuisce	^'n^ua italiana e percio il bilinguismo
‘letto, an Una provocazione da parte loro; vi si e ^overn0 • Pa’ °^e suHa I*886 ^el Memorandum il ^a Prom JUg0slavo Ir a ottenuto dal Governo italiano tori0 de]]SSa. introdurre 1’insegnamento obbliga-* detto • 3. n8Ua slovena nelle scuole italiane; si >n tuttg 1 ° ,e> clle le scritte bilingui saranno messe '^Piegatj6 V',° ^el centro della citta; che tutti gli 'en° ecc 1 ufiiei dovranno parlare anche lo slo-8ai medi' '*?: Non. mi dilungo, perche probabilmente
di nirv	  .	•«	 •	■*	..
Ora
me che cosa si e detto e non si e detto.
^a’ l>isogjfer cl*ia, ire alcjuanto tutta questa faccen-sl°veni d'arj,C?nosCere prima di tutto che cosa noi detto- trieste chiediamo realmente. E’ presto de]la'
Costit am° Uapplicazione degli articoli 3 e 6 3i c*hadi 1.,U**.one Italiana. L’art. 3 garantisce anche c,ale e j,1 di nazionalita slovena «pari dignita so-®*inziong ??Ua8lianza davanti alla legge, senza di-
• °Pinion'1 ses?°’ di razza, di lingua, di religione, Clali.» L’* P°l'tiche, di condizioni personali e so-^ntela Con r - ® suona testualmente: «La Repubblica
• ^iam	norme le minoranze linguistiche.« 'iale del°vrancora 1’applicazione dello Statuto spe-
^ raPDr	randuni	d’Intesa	firmato	a Londra
?3eH° i„!!e"tame del Governo italiano nonche da A proposito, poi, del cosiddetto
bilirwU!JUgoslavo. .i« tišino,
dello Stat°- ehiediamo 1’applicazione delUart. 5 della nostra0]-^60'3!6’ ‘1 quale ci garantisce l’uso j.ta aniini * ^.ua ne' nostri rapporti con le Auto-lsPone jn ,.straiiv'e e giudiziarie; lo stesso articolo lUe! di^he nei paesi del circondario e in Vfai Costit	komune di Trieste in cui gli slo-
*j0tle"i ]e U!SCOn° <(elemento rilevante della popola-? ' ttonii ^n2*011' su^e sed' degli enti pubblici 'nena slovg l°calita, e delle strade saranno in \' tutt na’ .(dtre che in lingua italiana.
i e l’intr0j° 1uello che noi chiediamo! Dunque:
ii , ane, f.pUZl0.ne della lingua slovena nelle scuole °hblig0 pe*CIdtc bilingui nel centro della citta, ne
. .a Solatne./	Rli impiegati di essere «bilingui»,
J3110 Como0« sc,'itte bilingui nei paesi dell"alti-de|3’ trebim 3nt3 ^‘roce» Prosecco, Contovello, Opi-.	^^Urbio'3^0’ ®asovizza ecc- ed in una parte
s]I"e8enza ’ j >ve facilmente si potra constatare la °vetia. a‘r''eno un quarto della popolazione
1' ^d ar|
im^Ua sIovcm'.3 : Per cluc' che riguarda l’uso della pj^rpretg 3 n°n chiediamo nulla di piu che un eh 0 che °8ni ufficio °’ meglio ancora, un im-a e 3uel]a c°n°sca oltre che la lingua italiana, an-cial ddfigoit; yena< 11 che non dovrebbe costituire af3 e contier,3 Insor!T,ontabile poiche lo Statuto spe-Ce<' ^ (c) .Iln flhro articolo — precisamente lo tl)8y aglj . tjuale preserive «uguaglianza di ac-tjv e^Ua ran'fcl Puhblici ed amministrativi« nonche al (jUa]drCSentanza nelle carichc amministra-tga] °Ppost0 Vrtic°lo, fino ad oggi, nessuno si e de- U
r«a u ust0.	"»'i	»i	k
due d Q0y a per tradurre questo diritto nella dioi 3rdc<>li ; rn° d* Roma dovrebbe prima abolire d' pror.,n)tl()dotti dal fascismo nel 1935 nei co-
PtOCedurr^0dura penale e
nel 1940 nel codice di
Aggj” ^lvile.
«dC^° che ^,°i. /cl^al°ra tu gia non lo sapessi) che
'ar.
Sgiung
3hplicat0 ^'?dianio noi sloveni era stato sancito
»e]]
Ra
, a favot- da 3nn* ed *n misura molto piu ^‘or„dlo3l‘ce. minoranze nazionali viventi pej hccotj 8pje° ‘C’lat° Italiano. di n^cato lt) Sa,° in parole assai poverc, ma non aalnileSta tlUestl0 ^cnuinc» il semplicissimo nocciolo
Com!1'000, ^°Rli° sperare che tu abbia fi-ls*Uo ^	come anche la questione del bi-
/	^ita r° n°n e'1]113 di essere una questione giuridica
tuta lipana- ° una rluestione di umanita, di di-ad c 9uest c n°i sloveni — come ogni crea-r non possiamo rinnnciare i	addi,0011 le AutCSa*'’ n°n Possia,T,° — dovendo par-
tt	ttio ura, t|j 'ta — ammettere di non potere o
phpreso d p(>nidovcr usare la lingua che abbia-r	»n p^e noj 3. e 'abbra materne.
lf	dal]a°'stro sitr^j Ver^°8ncrcmmo profondamente se a
)	h >8tr;7'le che parlasse una lingua diversa
col
Of\w Ma. w ,	J'«ua33c	(lil
n°i* «1. 1* 8imo di usarla
* al[- ■
ero
nei suoi rappor-
che ^ che sj 'rtttanto dovrebbero vergognarsi tutti tetie,. 0tl han„ °n, ^alli promotori di manifestazioni aRli aj^ slove,3 *r° 800150 che quello di far
»o!
! sl
M.
 i'
: :
1
mm
F •	‘*	i
’ Ji'
. 4 j
mmm
Bii
S sestanka slovenskih srednješolcev po poskusu napada na njihovo šolo
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ofenziva italijanskega šovinizma se nadaljuje
Pristransko ravnanje policije: Fašiste izpušča - Slovence zapira
Štiri openske mladince je prejšnjo noč ustavila, ob šestih zjutraj pa jih je priprla in jih še vedno drži - Tržaški šovinistični tisk je «prepovedano» petkovo protislovensko demonstracijo zamolčal in s tem ponovno dal potuho za nadaljevanje fašistične ofenzive
ci citta<j-'.ln Un° stato di inferiorita rispetto t""	,0	_lni’	come	se	soltanto	essi	—	e	noi
*'aVer	'aiJguri ^ a hmnagine di Dio,
hhre(.. hartegj ° c ® tu ti sia gia reso conto che, sloveJa sl°Vei)a °ji,P azi°ne criminosa a danno della tOetta * 15(5,1 si' C< 3^ tentato assalto contro la scuola *	di cui un uomo per	bene possa
rn,ino per questa volta.
trieste
UNO ŠTUDENTE SLOVENO 10 febbraio 1961.
Včeraj zjutraj je policija prijela štiri slovenske mladince na Opčinah. Ponoči jih je našla, ko so pisali protifašistična gesla, jih zaslišala ter jih pustila domov. Ob 6. uri zjutraj pa je prišla na njihove domove in jih odpeljala. Sinoči se priprti mladinci še niso vrnili domov. Po mestu se je razširila tudi vest, da je policija priprla tudi nekaj slovenskih mladincev iz Skednja.
Vendar ni o tem znano nič konkretnega.
O stvari smo se zanimali na policiji, ki ni izdala o tem nobenega uradnega poročila, tako da smo le neuradno zvedeli, da so mladinci še vedno v priporu, «ker je v / teku preiskava«. Bazširila se je tudi govorica, da so nekatere osebe videle, kako so odpeljali openske mladeniče vklenjene v koronejske zapore. V tem primeru pač ni mogoče govoriti o «priporu» ampak o pravi aretaciji.
Ob tem dogodku naravnost bode v oči razlika v ravnanju z italijansko fašistično mladino in s slovenskimi antifašističnimi mladinci. Fašistične razgrajače, ki so jih peljali na kvesturo, so samo zaslišali in zatem takoj izpustili, čeprav so razbijali izložbe v Tržaški knjigarni, napadli Kulturni dom. Tržaško kreditno banko in metali
celo kamenje na policiste in jih ranili. Taka očitna dvojna mera in pristranost pač meče čudno luč na oblasti, ki so tu zato, da varujejo red in jamčijo za zakonitost.
Za vzdušje, ki vlada v šovinističnem taboru v zvezi i zadnjimi demonstracijami, je značilno pisanje šovinističnega tiska. Včeraj je samo omenil «tiho» predsinočnjo manifestacijo dijakov ter zamolčal, da so zopet ponavljali protislovenska in protijugoslovanska gesla ter kot po navadi žalili predsednika sosedne republike. Videmski fašistični list pa je včeraj hinavsko pozival mladino, naj bo mirna, potem ko jo je prejšnje dni hujskal in ji dajal potuho. Ce mu je res do pomiritve, zakaj ne obsoja protislovenskih izpadov, zmerjanja s ščavi in vso gonjo, katere glavni smoter je sejaje mržnje in zaostritev ozračja.
Včeraj so imeli dijaki prost dan, ker je bila obletnica podpisa konkordata med Mus-
solinijem in Vatikanom, zato pač ni bilo demonstracij. Samo dva fašistična mladinca sta hodila po trgovinah po Korzu in zbirala »prostovoljne« prispevke «za tiskanje lepakov proti dvojezičnosti«. Ni znano, ali sta imela za to dovoljenje policije.
Včeraj so se sestali italijanski in slovenski študenti krožka Eugenio Curiel, razpravljali o zadnjih izgredih in proučili položaj po raznih šolah. Po obširni razpravi so sprejeli resolucijo, v kateri ostro obsojajo razgrajače in njihove voditelje, ki so priredili šovinistične manifestacije proti slovenskim ustanovam in slovenski lastnini. Ugotovili so, da niso bile manifestacije le sad skupin sfa-natiziranih dijakov, ki so jih vodili dijakom tuji krogi, marveč da so k manifestacijam prispevali tudi nekateri profesorji, ki menijo, da smejo obnoviti v šolah fašistično retoriko. Ni namreč dovolj, da skuša del ravnateljev in demokratičnih profesorjev zavreti rasistične manifestacije z vzgledom in besedo, marveč je neogibno potrebno, da se v vseh šolah poučuje zgodovina protifašističnega pariizanskega boja, da ss
vzgojijo mladi rodovi po načelih republiške ustave.
Resolucija pravi, da' je treba pripisati mnogo odgovornosti demokristjanskim vladam, ki niso doslej dovolile, da bi preželi šolo ideali odporniškega gibanja, ob katerih bi se moral navdihovati pouk. Zaradi tega se je pri delu študentov izoblikovala nestrpna miselnost. Krožek »Eugenio Curiel« se bo še nadalje potegoval, da se v šoli končno začne resna razprava o pogubni politiki fašizma, o partizanskem boju ter o ustavi v okviru splošne debate o reformi šole. Krožek «Eugenio Curiel« končno zahteva, da se priznajo Slovencem vse pravice, ter meni, da je enotnost med Italijani in Slovenci osnovni pogoj v borbi za prepoved MSI ter za spoštovanje demokratičnih svoboščin, ki jih potrjuje u-stava, kar je končno tudi po. goj za uveljavljanje dvojezičnosti na našem ozemlju. Resolucija se končuje s protestom proti odloku dr. Pala-mare, ki dejansko preprečuje antifašistom in borcem odporniškega gibanja, da bi demokratično izrazili svojo voljo.
Odprto
slovenskega študenta italijanskemu študentu
Ne poznam te osebno, to se pravi, ne vem kako se imenuješ; toda videl sem te, ko si pretekli torek v družbi dveh slovenskih študentk prišel na sestanek slovenskih študentov srednjih šol. Možno je, da si me videl tudi ti, saj sem bil prav jaz tisti, ki sem zahteval, da te ne bi pretepli, ko se je zvedelo za tvojo izjavo, da si bil med tistimi, ki so razbili šipe slovenske knjigarne. Bilo bi zelo podlo, če bi te natepli, kajti nas je bilo mnogo, ti pa si bil sam. Moj predlog so takoj vsi študenti sprejeli, tako da si lahko nepoškodovan odšel. Ne vem pa, kaj misliš danes; po sestanku in zlasti potem, ko sem izvede], kako so vam tako imenovano dvojezičnost «razlagali», pa sem zato mislil, da ti napišem to odprto pismo ter naprosim slovenski dnevnik, da ga objavi.
Vam in vsem Italijanom v Trstu pravijo: Slovenci našega ozemlja znajo perfektno italijanski in je zaradi tega dvojezičnost izzivanje z njihove strani; potem so vam še rekli, da je na osnovi Memoranduma jugoslovanska vlada dosegla od italijanske obljubo, da se uvede obvezen pouk slovenščine v italijanskih šolah; nadalje so vam rekli, da bodo po-stavljeni dvojezični napisi po vseh ulicah v središču mesta; da bodo morali vsi uradniki v uradih govoriti tudi slovenski itd. itd. Ne bom se ob tem nadalje zadrževal, saj gotovo bolj kot jaz veš, kaj vse se je reklo in kaj se ni reklo.
Če hočemo vso stvar nekoliko pojasniti, je treba najprej vedeti, kaj mi tržaški Slovenci v resnici zahtevamo. To je kmalu povedano: Zahtevamo uveljavljenje čl. 3 in 6 italijanske ustave. Čl. 3 jamči tudi državljanom slovenske narodnosti »enako socialno dostojanstvo ter enakost pred zakonom brez razlike spola, plemena, jezika, veroizpovedi, političnega prepričanja ter osebnega in socialnega položaja«. Čl. 6 pa se dobesedno glasi: «Republika ščiti s primernimi ukrepi jezikovne manjšine.« Zahtevamo še uveljavljenje Posebnega statuta Spomenice o soglasju, ki sta jo v Londonu podpisala predstavnika italijanske ter jugoslovanske vlade. Glede tako imenovane dvojezičnosti pa zahtevamo uveljavljenje čl. 5 Posebnega statuta, ki nam jamči uporabo našega jezika v naših odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi; isti člen nadalje predpisuje, da morajo biti v vaseh okolice ter v tistih okrajih tržaške občine, kjer predstavljajo Slovenci »pomemben element prebivalstva«, napisi javnih ustanov ter imena krajev in cest v slovenskem jeziku poleg italijanskega jezika.
To je vse, kar mi zahtevamo! Torej niti ne uvedbe slovenskega jezika v italijanske šole niti dvojezičnih napisov v središču mesta niti za vse uradnike obveznosti, da bi morali biti »dvojezični«, temveč samo dvojezične napise v vaseh zgornje okolice, kot v Sv. Križu, na Proseku, Kontovelu, Opčinah, v Trebčah, Bazovici itd., ter deloma v predmestjih, kjer je lahko ugotoviti, da je vsaj četrtina prebivalstva slovenska.
Potem še: kar zadeva uporabo slovenskega jezika, ne zahtevamo nič več kot tolmača v vsakem uradu ali še bolje, uradnika, ki bi razen italijanskega poznal tudi slovenski jezik, kar ne bi smelo biti nepremestljiva težava, kajti Posebni statut vsebuje še neki člen — in sicer čl. 2 (c) — ki predpisuje «enakost vstopa v javne in upravne službe«, ter »pravično predstavništvo na upravnih mestih«, in temu členu se doslej nihče ni uprl. Toda da postane ta pravica realnost, bi morala rimska vlada najprej odstraniti dva člena, ki ju je fašizem leta 1935 uvedel v zakonik kazenskega postopka ter leta 1940 v zakonik civilnega postopka.
Dostavljam (če ti tega še ne bi vedel) da je bilo to, kar zahtevamo mi Slovenci, že sankcionira no in uveljavljeno v korist drugih narodnih manjšin, ki žive v okviru italijanske države, že pred leti ter v mnogo širšem obsegu.
Tako ti je torej v zelo skopih pa zato nič manj jasnih besedah razložena zelo preprosta vsebina tega vprašanja. Upal bi, da končno razumeš, da tudi vprašanje dvojezičnosti ni — še prej kot juridično vprašanje — nič drugega kot vprašanje človečanstva, človeškega dostojanstva: tudi mi Slovenci — kot vsaka stvar na tem svetu — se ne moremo odreči svoji bitnosti, ne moremo — ko moramo govoriti z oblastmi — dopustiti, da ne bi mogli ali celo ne bi smeli uporabljati jezika, ki smo sc ga naučili iz materinih ust.
Kakor bi se hudo sramovali, če bi našemu bližnjemu, ki bi govoril kak drug jezik, preprečevali, da bi ga uporabljal v svojih odnosih z nami, tako bi se morali sramovati vsi listi, ki so organizirali demonstracije, ki niso imele drugega namena kot doseči, da bi mi Slovenci ostali v položaju manjvrednosti nasproti drugim državljanom, kakor da bi bili samo oni — in mi ne — ustvarjeni po božji podobi.
V želji, da si Se že prepričal, da udeležba pri zločinski akciji proti slovenski knjigarni ter pri poskusu napada na slovensko šolo ni dejanje, s katerim bi se smel pošten človek ponašati, zaključujem za danest
SLOVENSKI ŠTUDENT
Trst, 10. februarja 1961.
gnnuufflnflib
Lnmnmbft zbeza! ali ubit?
V Kongu je Kasavubu n« ameriški poziv izvršil nov ma. never, s tem da je z dekretom razpustil «svet Icomisar-jev» in imenoval novo «vlado», kateri predseduje Joseph Ileo. Kasavubu jeva «i>lada» je prav. zaprav garnitura iz osebnosti, ki so do sedaj bile v »svetu komisarjev» in v Ileovi »vladi«. Torej le združitev dveh uzurpatorskih oblasti. V »vladi« je na primer dosedanji predsednik «sveta komisarje:* Bomboko in še dva dosedanja #komisarja». Namen te kombinacije je prikazati v tujini, da se je sestavila «pred. stavniška« vlada. Zato je Kasavubu samovoljno imenoval za ministre tudi nekatere Lu-mumbove ministre in državne tajnike, ne da bi jih o tem kaj vprašal. Ti so takoj zatem izjavili, da tega imenovanja ne sprejmejo. Kasavubu je hotel ustvariti vtis, da ie sestavil vlado narodne enotnosti. tise to kaže, da Kasa-vubujev položaj niti zdalef ni tako trden, kakor bi hotel prikazati.
Kakor rečeno, nastopa Kasavubu po navodilih iz ZDA. Zvedelo se je, da je ameriški poslanik v Leopoldvillu, ki je sedaj v Washingtonu, poslal Kasavubuju te dni pismo, s katerim zahteva, naj (im-prej sestavi predstavniško vla. do, ki naj bi jo potrdil parlament. Brez tega, je rečeno, ne bodo mogle ZDA še dalje podpirati oblasti Kasavubu?«. Kasavubu pa je ob podpisu dekreta o novi »vladi« izjavil, da se zaradi neurejenega položaja v nekaterih pokrajinah parlament #ne more še sestati«. Nova «začasna vlada« bo najprej poskrbela, da «ustvari red« v državi in zatem se bo predstavila parlamentu. Kasavubu govori, ka. kor da bi bi pravi de Gaul-lov učenec. Pobudo za vlado narodne enotnosti je že zdavnaj postavil Lumumba skupno s svojimi pristaši. Toda pr. vi pogoj je bil obnovitev parlamentarne dejavnosti. Kasavubu pa postavljdt vso zadevo na plavo ter hoče svojo »vlado« brez skliccnja parlamenta in brez osvoboditve zaprtih parlamentarcev uveljaviti kot zakonito vlado.
Varnostni svet bo o Kongu spet razpravljal v ponedeljek. Ameriški delegat Stevenson je prejšnji teden predlagal načrt čtirih točk, ki vsebuje: 1, Razorožitev vseh oboroženih sil v Kongu. 2. Sklicanje parlamenta. 3. Izpustitev Lumumbe in vseh političnih prvakov, ki so zdaj v zaporu. 4. Umik belpij. sfcih formacij iz Konga. Sovjetski predstavnik Zorin pa je ta predlog zavrnil, ker hočejo ZDA razorožiti vojsko za. konite vlade in ne samo Mo-butujevih in Combejevih tolp.
Medtem pa so v petek javili, da je Lumumba skupno s predsednikom senata in z ministrom za vojsko Mpolom zbežal iz zapora. Zadevno poročilo trdi, da so ubežniki oboroženi. Značilno je, da nekatere agencije že namigujejo, da ni izključeno, da bo Lu. mumba v primeru, da ga izsledijo, ubit, ker da je oborožen. Zato ni izključeno, da je to samo spletka Combeja, da bi prikazal morebitno smrt Lumumbe (prejšnji teden se je razširila vest, da so Lu-mumbo ubili; M polo pa je bil že prej ubit) kot posledica njegovega oboroženega upi. ranja na begu.
Skupina nevezanih držav, med katerimi tudi Jugoslavija, je sporočila Hammarskjoeldu zaskrbljenost zaradi usode Lu. mumbe in pozvala tajnika OZN, naj se informira o njegovi usodi. Temu koraku se je pridružil tudi sovjetski predstavnik Zorin.
Pred sestankom de Gaulle-Burgiba
General de Gaulle je prejšnji teden sprejel tunizijskepa ministra za finance Masmu-dija, ki je prišel v Pariz, da bi se sporazumel o morebitnem sestanku predsednika Burgibe z de Gaullom. Takoj po razgovoru z de Gaullom je imel Masmudi dolg telefonski razgovor z Burgibo. Pozneje se je razgovarjal še s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom, s predsednikom vlade Debrejem in z drugimi osebnostmi. Burgiba je medtem prišel v Švico na večdnevno zdravljenje. Tu mu bo Masmudi poročal o svojih raz. govorih v Parizu. Zatrjuje se, da se bosta Burgiba in de Gaulle sestala še ta mesec. Ta pobuda je vzbudila raznovrstne komentarje glede možnosti rešitve alžirskega spora. Na vsak način poudarjajo v krogih alžirske vlade, da ne more biti govora o »posredovanju« Burpibe, temveč samo za pripravo morebitnih neposrednih razgovorov med pred. stavniki alžirske in francoske vlade. Ce bo de Gaulle skušal s pomočjo Burgibe doseči sprejem vsiljenega statuta za Alžirijo, so vsi zadevni poizkusi ip v naprej obsojeni n« neuspeh.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ogorčenje delovnega ljudstva Jugoslavije zaradi fašističnih napadov na Slovenec
V številnih brzojavkah državnemu tajništvu za zunanje zadeve, skupščini Slovenije in SZDLJzahtevajo delovni kolektivi, zastopniki številnih organizacij in zastopniki italijanske manjšine odločne ukrepe proti nadaljevanju fašističnega divjanja
1 eliko protestno zborovanje na glavnem koprskem trgu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Državno tajništvo za zunanje zadeve, skupščina Slovenije, glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, republiški svet Slovenije sprejemajo številne brzojavke, v katerih delovni kolektivi, zastopniki družbenih in političnih organizacij, šol, kul------------
turno-prosvetnih društev in
italijanske etniške skupine izražajo svoje ogorčenje nad izpadi fašistov in iredentistov v Trstu in zahtevajo, naj se sprejmejo odločni ukrepi, da se podobni izpadi preprečijo.
Italijanska unija za Istro in Reko v svojem protestu, ki ga je danes objavila proti fašistični in šovinistični manife. staciji v Trstu, ugotavlja, da so demonstracije organizirali tisti iredentistični krogi, ki s svojimi revanšističnimi izpadi hočejo spodkopati odnose prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Demonstracije v Trstu zaslužijo lah-k, ■ večjo obsodbo, ker je njih namen spodkopati osnove skupnega življenja dveh etničnih skupin v Trstu, to je dveh narodov, ki imata mnoge skupne interese.
B. B.
(Od našega dopisnika)
KOPER, 11. — Okrog tri tisoč Koprčanov je danes opol. dne odločno protestiralo proti nadaljevanju protislovenskih in protijugoslovanskih demon, stracij v Trstu. Številni zborovalci so prišli na glavni koprski trg v sprevodih s transparenti. Na njih so bila izpisana gesla v slovenskem in italijanskem jeziku proti oživ. Ijanju fašizma in za miroljubno sodelovanje slovenskega .n italijanskega naroda. Tako smo brali med drugim: «Dol s fašizmom!«, «Nočemo, da bi žalili Jugoslavijo in njenega predsednika«, ((Zahtevamo, da se slovenski manjšini v Italiji priznajo vse pravice«, «Pri nas imamo dvojezičnost, v Trstu jo pa odrekajo«, «2ivelo mirne sožitje italijanskega in slo venskega naroda!«.
Zborovalcem sta govorila v slovenščini Branko Redek in v italijanščini Ettore Battelli.
Da se ohrani «italijanstvo»
Poudarila sta ogorčenje slovenskega in italijanskega, pre. bivalstva zaradi nadaljevanja fašističnih izgredov v Trstu. Njuna govora so demonstranti večkrat prekinili z vzkliki: «Dol z oživljenim fašizmom!#, «2ivelo prijateljstvo med slovenskim in italijanskim narodom!«.
Na zborovanju so sprejeli tudi dve resoluciji. V resoluciji okrajnemu odboru SZDL v Kopru je rečeno:
((Fašistične demonstracije v Trstu se nadaljujejo, ne da bi oblasti sprejele odločne korake proti njim. Oblasti v Trstu prezirajo proteste slovenskih organizacij v Italiji, proteste italijanskega demokratičnega prebivalstva in protest, ki ga je pred dnevi poslala naša vlada. Demonstracije se nadaljujejo vzlic dekretu vlad. nega komisarja o njihovi prepovedi.
To nas še bolj prepričuje, da gre za organizirano in vsestransko dovoljeno akcijo.neposredno proti obsltoju slovenskega življa v Italiji, pa tudi proti dobrim odnosom med' Italijo in Jugoslavijo. Ravnanje oblasti je kaj malo v skladu z izjavami, ki so jih dali tudi italijanski državniki, da so manjšine most za sodelovanje med narodi, pa tudi proti slovesnemu zatrjevanju italijanskih državnikov o potrebi in koristi po nadaljnjih plodnih stikih med našima dvema državama.
S tega zborovanja izrekamo največje ogorčenje proti fašističnim akcijam v Trstu -in proti ravnanju oblasti v prepričanju, da ne samo mi, mar. več tudi italijansko ljudstvo odklanja nakane, naperjene proti pravicam in obstoju manjšine ter proti odnosom dobrega sosedstva.«
V resoluciji državnemu tajništvu za zunanje zadeve pa so napisali:
((Namesto da bi prenehale in da bi jih oblasti dosledno preprečile, se tržaške fašistične in šovinistične demonstracije, žal, nadaljujejo. Nadaljujejo se kljub dekretu vladnega komisarja. Sodimo, da je to dokaz več, da oblasili dovoljujejo in odobravajo sedanje šovinistične izgrede, med katerimi s prostaškimi izrazi blatijo tudi Jugoslavijo in na-. šega predsednika, Demonstra-cije torej nfso naperjene le proti slovenski manjšini v Ita.
' liji, marveč tudi proti dobremu sosedstvu obeh držav. . ., Odločno zahtevamo, da italijansko vlado ponovno najj-energičneje opozorite na posledice zadnjih dogodkov v Trstu, ki jih obsoja tudi ita-’ lijanska demokratična javnodt.
 ..........................................................    iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiui
Keimedy nadaljuje posvetovanja o morebitnem sestanku s Hruščevom
Pclitičro premirje med ZDA in SZ v prehodni dobi, ki jo preživlja ameriška uprava? - Roosevelt ponovno odklonil mesto poslanika v Rimu - Nujnost revizije ameriške politike do afriških držav
fi
Hkrati opozorite italijansko vlado, da je skrajni čas za uresničitev vseh pravic, ki pri. tičejo slovenski manjšini v Italiji na osnovi italijanske ustave in londonskega memoranduma. Ne zahtevamo ničesar drugega, kakor da Sloven. ci v Italiji uživajo enake pravice, kakor jih uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji.«
Po končanem zborovanju je množica obšla v sprevodu glavne koprske ulice.
L. O.
Burpa o sestanku z de Gaullom
ŽENEVA, 11.
Tunizijski
je, da bom prekini) zdravljenje, če bi moral odpotovati v Pariz in obnoviti svoje stike z de Gaullom.« Burgiba je ponovil, da ima veliko zaupanje v de Gaulla in je izrekel upanje, da bo njegov sestanek z de Gaullom ploden. «V nobenem primeru, je dodal, se ta sestanek ne bi smel končatj z neuspehom. Preveč oči je uprtih v moje najmanjše premike v pričakovanju zgrešenega koraka.«
V Parizu je predsednik francoske vlade Debre sprejel davi tunizijskega državnega tajnika za informacije Masmudija. Po razgovoru je Masmudi izjavil, da ne more podati nobene izjave, da pa je po naravi optimist. Dodal je, da bo verjetno zapusti) Pariz danes ali
predsednik Burgiba je včerajrjutri in bo najprej odšel v Tu-v Ziirichu izjavil: «Prav lahko | nis, zatem pa v Ziirich.
Velika zaskrbljenost v krogih 02 zaradi novic, da je bil Lumumba ujj
Vse delegacije se v glavnem strinjajo, da je Čombejevo sporočilo o «begu» le priprava javnosti na poznejši ali že izvršen umor Lumumbe ■ Zavrnjena sovjetska zahteva za izredno sejo Varnostnega sveta ■ Combe začel pod vodstvom belgijskih oficirjev ofenzivo proti Lueni
NE,W YORK. 11. — Sovjetski delegat v OZN Zorin jje zahteval danes izredno zasedanje Varnostnega sveta, da bi razpravljali o informacijah, da je bil Lumumba ubit. Sedanji predsednik Varnostnega sveta angleški delegat sir Patrick Dean je to zahtevo zavrnil s pripombo, da je prihodnja redna seja sveta v zvezi s Kongom določena za ponedeljek.
Zorinova zahteva za izredno in tajno sejo Var-
nostnega sveta za danes popoldne ob treh po krajevnem času je prišla v roke predsedniku Varnostnega sveta istočasno z Zori-novim pismor.i, s katerim poziva Hammarskjoelda, naj takoj poroča Varnostnemu svetu, kaj je zvedel v zvezi z informacijami, da je bil Lumumb;. ubit.
Hammarskjoeld je sporočil, da je v tesnem stiku s svojim i predstavnikom v Kongu Daja-lom, da bi dobil informacije o usodi Lumumbe in njegovih tovarišev. Toda do prvih popoldanskih ur niso v OZN dobili še zadostnih elementov, da
ki so jih zbrali predstavniki OZN v Elizabethvillu, pa po trditvah zahodnih predstavnikov podkrepljujejo domnevo, da je novica o «begu» Lumumbe pretveza, da se pripravi javno mnenje, na prihodnjo ali že izvršeno likvidacijo Lumumbe.
V vseh krogih OZN so zaradi možnosti, da bi se ta domneva potrdila, zelo zaskrbljeni. Zahodne in nevtralne delegacije, afriško-azijske države, ki so naklonjene Lumumbi, in tiste, ki mu nasprotujejo, so soglasne v mnenju, da bi imela smrt Lumumbe zelo hude posledice. Mnenja so, da bi zrušila vse dosedanje napore OZN. zlasti po nastopu nove ameriške vlade, da bi dosegli kompromisno rešitev v Kongu. Ra-
bi zadevo razjasnili. Podatki,
lllllllllll>ll|llllllllllllll|||||||||||||||||MtII||||||tllllII|il|||||||||||||||||||||||lli||||||||||||||||||||||||||||t||||||||||||tii|||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||t(i||||||||||||||||||||||||it||||||||||||||||||||||||||||||U
Pred bližnjim zasedanjem glavnega odbora KD
Oster napad	Tambronija
na Alda Mora zaradi sodelovanja s PSI
V političnih krogih predvidevajo zmago sedanjega tajništva stranke, ker PSDI in PRI ne privolita v drugačno politiko Pogajanja v Firencah pred zaključkom
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Predsednik vlade Fa-nfani in zunanji minister Segni sta se danes vrnila iz Pariza, kjer sta se udeležila konference šefov vlad in zunanjih ministrov šs-stih dežel evropske gospodarske skupnosti, ki o je sklical francoski predsednik de Gaulle, da bi se pogovorili o njegovi zamisli tudi politične enotnosti med temi šestimi deželami. Ob prihodu na letališče Fiumicino je Segni dejal, da so »opravili koristno delo in da more biti italije-nska vlada zadovoljna«, ker so na konferenci potrdili njeno stališče, da se
aPojdi in delaj tudi ti tako!«
WASHINGTON, 11. — ."Ted-sednik Kennedy se je uanes razgovarjal v Beli hiši z ameriškim poslanikom v Moskvi Thompsonom o odnosih med ZDA in SZ in o morebitnem primernem datumu za sestanek s Hruščevom. Seji so prisostvovali tudi državni tajnik Dean Rusk in trije bivši poslaniki v Moskvi Charles Bohlen, George Kennan in Averell Harri-man. V Beli hiši pravijo, aa je ta konferenca prva v vrsti nadaljnjih razgovorov, -ki jih ao imel Kennedy prihodnje dni, da pripravi ameriško politiko do Sovjetske zveze.
V krogih blizu Kennedyja so mnenja, da bo Hrusčev prišel v New Vork med prihodnjim zasedanjem skupščine OZN m da se bo verjetno sestal s Ken-nedyjem. Vendar pa pripominjajo, da bo potrebno več me-sreev, preden bo Kennedyjeva vlada lahko začela prava pogajanja s SZ. Zaradi tega bo morebitni razgovor med obema državnikoma marca ali aprila samo pripravljalnega značaja.
V ameriški prestolnici so mnenja, da so diskretni nasveti ameriške vlade v Moskvi, naj bi se držali neke vrste mednarodnega premirja v prehodni dobi, ki jo sedaj preživlja ameriška uprava, imeli vidne učinke, in da je veleposlanik Thompson verjetno sporočil Kennedy,u, da se želi Moskva držati tega premirja.
Uradni predstavnik Bele hiše Salinger je danes potrdil, da je predsednik Kennedy poslal ta teaen Adenauerju posebno pismo. Sporočil mu ga je ameriški poslanik v Bonnu Dovvling. Čeprav ni Salinger povedal vsebine pisma, so opazovalci mnenja, da se pismo tiče NATO in odnosov med ZDA in Zahodno Nemčijo. Preastavnik je tudi sporočil, da bo imel Kenne-dy svojo tiskovno konferenco v sredo zvečer, t. j. ob 1 po polnoči po srednjeevropskem času, in jo bodo oddajali po televiziji.
Salinger je sporočil tudi, da je Franklin Roosevelt mlajši ponovno in dokončno odklonil ponudbo, naj bi sprejel mesto veleposlanika v Rimu. Roosevelt je to odkloni) kljub temu, da je vodstvo demokratske stranke pritiskalo nanj, naj bi mesto sprejel.
Roosevelt želi namreč kandidirati za newyorškega guvernerja leta 1962.
Ameriški tajnik za delo Arthur Goldberg je danes po zval člane obeh ameriških političnih strank, naj poderejo vlado v borbi proti recesiji v ZDA Goldberg je govoril skupini 50 poslovnih ljudi in je med drugim izjavil: ((Izognimo se političnim vprašanjem, ko gre za naše notranje gospodarstvo, prav tako kakor delamo, ali kakor skušamo delati, ko gre za zunanjo politiko.«
Goldberg je izjavil, da je na podlagi zbranih statistik Amerika sedaj v položaju gospodarske recesije, in je pripomnil: »Mislim, da je čas, da to povemo, in da glasno povemo*.
Trije demokratski senatorji, ki so novembra in decembra 1960 obiskali 16 afriških držav, so predložili senatnemu odboru za odnose s tujino poro. čilo, v katerem kritizirajo a-meriško politiko do afriških držav. Trije senatorji pravijo, da so med stiki v Afriki dobili vtis, da bo potrebno imeti opravka «s težavno borbo*, da se Afričani prepriča, jo o simpatiji ZDA do nji-hcvih teženj za neodvisnost. Ena glavnih ovir za boljše razumevanje so pojavi rasne diskriminacije v ZDA. Ugled ZDA v Afriki kvari tudi politika ki jo ZDA vodijo do afriških teženj po neodvisnosti, zlasti v OZN. Poročilo o-menja predvsem stališče, ki so ga zavzele ZDA v alžirskem vprašanju in v številnih kolonialnih vprašanjih.
Ameriška oporišča na britanskih Antiljah
GEORGETOVVN (Britanska Gvijana), 11.— V Port of Spain (Trinidad) so danes podpisali nov sporazum o stalutu ameriških vojaških oporišč na ozemlju britanskih Antilj. Sporazum nadomešča onega, ki so ga med Veliko Britanijo in ZDA sklenili leta 1941, ko je Velika Britanija dala v najem za 99 let vojaška oporišča ZDA v zameno za 50 torpednih lovcev.
Na temelju novega sporazuma bodo ZDA vrnile britan-
skim Antiljam 80 odstotkov površine oporišč. ZDA bodo ohranile za dobo 17 let protipod-morniške naprave oporišča Chaguaramas. To najemno pogodbo bodo mogli sporazumno podaljšati. ZDA bodo ohranile tudi postajo za opazovanje vesoljskih izstrelkov v San-ta Luciji in center za oceanografska raziskovanja in za o-pazovanje vesoljskih satelitov v Antigui. Končno bodo ZDA dale federaciji britanskih Antilj gospodarsko pomoč v višini nad 2 milijona dolarjev.
0
na letalo Brcinjcva
MOSKVA, 11. — Francoski odpravnik poslov je imel da. nes nov razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom. Agencija TASS poroča, da je Gromiko ponovil zahtevo, naj Francija kaznuje pilota francoskega lovskega le tala, ki je izvršilo napad na sovjetsko letalo, s katerim je potoval Brežnjev.
TASS dodoja, da je Gromiko odločno zavrnil francosko potvarjanje dejstev glede incidenta in je izročil francoske, mu predstavniku noto, ki oh-razložuje sovjetsko stališče.
V Rabatu so davt objavili skupno poročilo o razgovorih, ki jih je imel kralj Mohamed z Brežnjevom. Govorila sta n mednarodnih vprašanjih in o odnosih med obema državama. Brežnjev je danes odpotoval iz Rabata v Gvinejo. Kralj Mohamed mu je daroval živo gazelo. Kakor poroča moskovski radio, je Brežnjev povabil Mohameda, naj obišče Moskvo konec aprila ali prve dni maja. da se udeleži .prvomajskih proslav. Kakor poročajo v u-radnih krogih, je Sovjetska zveza izročila včeraj Maroku 14 letal vrste «MIG-17».
BEOGRAD, 11. — Sinoči so kot gostje socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije prispeli v Beograd namestnik tajnik:	socialistične
stranke Italije Franco de Martino, čiaru vodstva Gio-vanni Pierracini in Luoiano ue Pascali.
<rnič ne spremeni v strukturi in dejavnosti sedanjih gospodarskih skupnosti; da še ne stori ničesar, kar bi moglo oslabiti potrebno trdnost vseh v atlantskem paktu, in da niso sklenili ničesar, kar bi moglo poglobiti gospodarski razcep med šestimi deželami in o-stalim svobodnim svetom.«
Imenovali so posebno komisijo z nalogo, da prouči periodičnost takih sestankov in stavi konkretne predloge s tem v zvezi. Po mnenju ministra Segnija bodo ti sestanki »okrepili in pospešili razvoj gospodarskih skupnosti ter povečali politične stike za čodenje skupne politike v okviru atlantskega pakta, v interesu gospodarskega in socialnega razvoja vsega zapad-r.ega sveta*. Prihodnji sestanek te vrste je predviden za 19. maj v Bonnu.
Na področju krajevnih u-prav beležimo nov uspeh politike levega centra v mestu Fcssombrone, kjer so KD, PS Dl in PSI dosegle sporazum o sestavi občinskega odbora. Jutri bodo po mestu nalepili proglas o sporazumu, s podpisom krajevnih tajništev teh sirank. V tem mestu ima KD 13 občinskih svetovalcev, KPI 9, PSI 6, PSDI 1 in MSI 1. Kar zadeva Firence pa predvidevajo. da bodo na današnjem sestanku med predstavniki KD, PSDI, PRI in PSI dosegli dokončni sporazum o občinski upravi.
Znotraj KD se v tem poslednjem času opaža povečana dejavnost struj predvsem desnice okrog Tambronija in Andreottija, pa tudi Scelbe in Pelle. Sindikalistična levica Je pred dnevi poslala brzojavko političnemu tajniku KD Moru, v kateri zahteva sklicanje vodstva, na katerem naj bi razpravljali o položaju na Siciliji in o potrebi, da se čimprej likvidira sedanja deželna vlada, ki jo podpirajo tudi monarhisti in fasisti. Desnica pa se pripravlja na bliž-n s zasedanje glavnega odbora KD, kjer bo sprožila napad na sedanje tajništvo stranke, ki ga dolži sodelovanja s socialisti, češ da je to v nasprotju s sklepi kongresa v Firencah. Toda dvomimo, da bi mogel ta manever desnice uspeti in doseči podporo večine članov glavnega odbora, kei se pač dobro zavedajo, da se v primeru sodelovanja s socialisti more vladati tudi tiez liberalcev: če pa bi odklonili podporo socialistov, potem se vlada ne more vzdržati niti s podporo monarhistov in fašistov.
Zanimanje političnih krogov je vsekakor osredotočena na bližnje zasedanje glavnega odbora KD in glavnega odbora PLI, ki se bc sestal takoj po zasedanju glavnega odbora KD in zavzel dokončno stališče do sedanje vlade. Moro — spričo povečane dejavnosti in polemike med notranjimi strujami — ne bo podal poročila vodstva, ampak le tajništva stranke, ker je v vodstvu za-steoana tudi desnica, ki napo. veduje 'napad na tajništvo. To svoje poročilo bo Moro predložil vodstvu KD, ki se bo sestalo prihodnji teden.
A. P.
 «»-------
Uradno poročilo o pariškem sestanku
PARIZ, 11. — Dav) so o e-stanku predsednikov vlad in
zunanjih ministrov šestih držav evropskega skupnega tržišča objavili uradno poročilo, ki pravi, da se bodo gospodarske vezi šestih držav okrepile še bolj z izvedbo pariških in rimskih dogovorov. Poročilo dodaja, da želijo iskati v duhu dobre volje in prijateljstva vse sporazume, ki lahko ohranijo in razvijejo izmenjavo z drugimi evropskimi državami, zlasti pa z Veliko Britanijo in z drugimi državami sveta. Skušali bodo tudi najti rešitev vprašanj, ki nastajajo zaradi obstoja dveh gospodarskih skupin v Zahodni Evropi.
Poročilo poudarja, da je bil namen konference, iskati sredstva za organiziranje tesnejšega političnega sodelovanja, j čimer naj bi se postavili temelji združitve, ki naj bi se postopoma razvijala.
Sklenili so dati nalogo komisiji predstavnikov šestih vlad, naj na prihodnjem zasedanju predloži konkretne predloge o sestanku državnih ali vladnih poglavarjev in zunanjih ministrov in vseh drugih sestankov, ki bi bili zaželeni. Komisija bo proučila tudi druga vprašanja, ki se tičejo evropskega sodelovanja, zlasti pa vprašanj, ki se tičejo razvoja skupnosti. Prihodnji sestanek bo 19. maja v Bonnu.
Kancler Adenauer je bo svojem povratku v Bonn izjavil, da je ((povsem zadovoljen« i izidom konference. Predstavnik bonnskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je glavni sklep konference tisti, ki določa redne sestanke predsednikov vlad šestih držav.
V pariških krogih pravijo, da uradno poročilo ((.previdno spravlja v sklad svišča, ki so jih na konferenci branili Francozi in Nemci na eni strani ter Holandci na drugi«. Kakor piše pariški dopisnik haaškega lista ((Telegraf«, je konferenca potekala izredno dramatično za Holandsko. List dodaja,
da so holandski ministri lahko dosegli samo odložitev sprejema načrta generala de Gaulla o evropski konfederaciji namesto integrirane Evrope. List trdi, da je tudi Adenauer sedaj opustil idejo integracije in da sta se de Gaulle in Adenauer sporazumela ter da imata že pripravljen načrt sporazuma. Ko je bil ta načrt predložen, je prišlo do živahnih nasprotij med holandskimi ministri na eni strani ter de Gaullom in A-denauerjem na drugi strani, in holandska delegacija je načrt zavrnila.
V Bonnu poudarjajo, da je Adenauerju uspelo doseči, da je de Gaulle popustil glede svojega načrta o triumviratu v NATO, in prav tako je dosegel, da je de Gaulle popustil glede nekaterih načrtov, kar se tiče «Male Evrope«. Po mnenju bonnskih političnih krogov je tudi velike važnosti sklep, da bo prihodnje zasedanje v Bonnu.
i v Iranu
TEHERAN, 11. — Več stotin pristašev iranske nacionalne fronte, pretežno mladine, je včeraj manifestiralo v Teheranu in pozivalo prebivalstvo, naj stopi v protestno stavko proti «slepariji» nedavnih splošnih volitev. Voditelji nacionalne fronte (ki jih je vlada nedavno obtožila, da nasedajo komunistom), so še vedno v prostorih senala, kamor so se zatekli pred več kot enim tednom.
Danes so uradno objavili, da je bilo v teku poslednjih 24 ur 18 ranjenih v spopadih med demonstranti in policijo. Med ranjenimi je 6 policijskih agentov, 2 gasilca in 10 civilistov. Vsi so v bolnišnici. Hkrati so ob priliki demonstracij aretirali okrog 80 demonstrantov.
 «» -----
Nova stranka
/"'1 V • • •
v Grčiji
ATENE, 11. — Bivši ministrski predsednik Papandreu je ustanovil novo stranko 2 imenom ((demokratični center«. Stranka je nastala z
združitvijo agrarne stranke, cnovega političnega gibanja« in demokratsko liberalno stranko. Vanjo se je vključilo 19 poslancev in bo v parlamentu po važnosti tretja stranka. V programu ima stranka predvsem izboljšanje življenjske ravni grških delavcev.
V Grčiji so sedaj štiri velike stranke, in sicer: radikalna narodna zveza, ki ima sedaj absolutno večino v parlamentu s 170 poslanci, progresivna stranka EDA s 65 poslanci, demokratični center z 19 poslanci, gibanje za narodni preporod (Grivas-Veni-zeftjš) s 15 poslanci. Obstajajo še nekatere manjše stranke, ki namajo nobene važnosti.
Od danes v Južni Afriki decimalni monetarni
sistem
PRETORIA, 11.	—	Južna
Afrika bo z jutrišnjim dnem uradno uveljavila decimalni monetarni sistem, po 16 letih proučevanja, priprav in disku, sij. Nova denarna enoia je «Rand», ki se deli na stotinke; njegova vrednost je za 50 odst. manjša od sedanjega afriškega funta. Poleg nove valute bo v prometu še kakih 15-20 mesecev tudi prejšnja valuta.
 «»-------
2ENEVA, II. — V dneh 14., 15. in 16. februarja bo v Ženevi konferenca ministrov EF TA ob udeležbi zunanjih mi-r.istrov in ministrov za trgo-vino sedmih držav članic. Se prej se bodo sestali strokovnjaki, ki bodo pripravili program dela ministrov za pospešitev izvajanja določb pogodbe, ki ustanavlja to združenje. Ministri bodo govorili o pridružitvi Finske k EFTA. Končno bodo govorili o odnosih med to skupino in skupino šestih.
 «»-------
WASHINGTON, U. — Pie.l. sedoik Kennedy se je včeraj popoldne zaupno razgovarjal s francoskim poslanikom Al-phandom. Zatrjujejo, da je bil razgovor »zelo zadovoljiv«.
zen tega bi se notranji položaj v Kongu zelo nevarno poslabšal in povzročil razširjenje državljanske vojne.
V zahodnih krogih so mnenja, da bi politični položaj, ki bi nastal zaradi umora Lumumbe, onemogočil sleherni sporazum o nadaljnjih akcijah OZN v Kongu. Zaradi vsega tega ugotavljajo, da bi se utegnili znajt) pred izredno težavnim položajem.
Ameriški politični komentatorji poudarjajo, da so predlogi ameriškega delegata Ste-venšona za kompromis v Kon. gu vsebovali kot glavni element udeležbo pristašev Lumumbe, in morda tudi samega Lumumbe v političnem vodstvu v Kongu, Ta udeležba je sedaj veljala kot element za «ustaljenost» položaja v nasprotju s prejšnjim stališčem ameriške vlade, češ da je Lumumba predstavljal glavni či. nitelj nestabilnosti. Ta sprememba je nastala na podlagi realistične ocenitve položaja v Kongu, ki jo je izvršila nova ameriška vlada. Lumumba je ne samo v očeh kongoškega prebivalstva, temveč tudi v večini afriških in azijskih držav poštal simbol osvobodilne borbe izpod kolonialističnega zatiranja. Njegova morebitna smrt' bi še dvignila vrednost tega simbola, in ZDA bi_ se znašle pred novimi zelo težavnimi nalogami, kajti za sedanji položaj v Kongu pade največja odgovornost prav na ZDA.
Predstavnik OZN v Leopold-villu je davi izjavil, da nimajo informacij v zvezi z Lu-mumbovim begom razen novic, ki jih je objavil katan-ški radio. Dodal je:	»Sploh
ne vemo, kje je Lumumba, in upamo, da ni bil podvržen nasilju*. Izjavil je tudi, da bo predstavnik OZN odšel v Elisabethville, da uvede preiskavo.
Combejeva vlada pa je objavila poročilo, v katerim pravi, da nimajo nobene vesti o Lumumbi in njegovih tovariših in da nadaljujejo iskanje. Poročilo dodaja, da je avtomobil, ki so ga opazili včeraj, prav tisti, s katerim so trije zbežali. Poročilo trdi dalje, da je dež zabrisal vse sledove za ubežniki.
Combejev notranji minister je tudi pohitel z zanikanjem govoric, da je sporočilo o Lu-mumbovem begu samo izgovor, zato da Lumumbo lahko umorijo.
Včeraj je Combejeva vojska začela s 1200 možmi, ki jih vodijo belgijski častniki, ofenzivo proti kraju Luena, ki je v rokah upornikov plemena Baluba. Combejeve tolpe podpirajo letala in helikopterji, ki so jih dobili iz Belgije.
Predstavnik OZN v Leopold, villu je izjavil, da je glavni štab OZN izredno zaskrbljen zaradi istočasnosti napovedi bega Lumumbe in začetka operacij v Katangi. Iz Elisar
bethvilla poročajo, be jutri sprejel tam*3' predstavnika OZN.,	«,)
Kakor poročajo >z „ je francoska vlada “®nd.(|[! nik- prepovedati P'0 Ja urada za rekrutiranj® P | vcljcev za Combeja, ® odprli v Parizu. To s? -na podlagi zakona, k' 1 veduje rekrutiranje za tuje države na &an; ozemlju.	.	,
Mehiška vlada je odgovorila na Ham®3 j dovo prošnjo, naj W svoj vojaški kontlM Kongo..
Plebiscit v Kamerufl11
BUEA (Kamerun), 1,1 ^ britanskem Kamerunu j: začel danes plebiscit, s odločiti, ali naj se t0.nftt ko bo poslalo neodv'5^ druži Nigeriji ali Pa ft francoskemu Kamerunu^, scit je razpisala Veh d f kot država upravitelj Aj
nadzorstvom OZN. u"j(i U
'V&1'
še
je bila zelo velika. ^, no je presenetila ve*'vei<:’ ležba žensk, ki so v Kamerunu prvikrat '*01r$( verni del britanskega J na je bil 40 let upray.s^! zan s Severno nig®r?',jo' krajino, kjer ženske ® lilne pravice).	. p'
V južnem delu	<
volitve zaključile vernem delu pa se joi ljevale tudi jutri. A r(i zultati ne bodo znanj t trtkom. Ker je vec®a cev analfabetov, s° K r v volilnih sedežih ® jii eno zeleno, v katero . ji glasovnice tisti vollV..j, J za združitev z Niger. |j:i ga pa je bila bela, v •, ji metali glasovnice voh „ji za združitev s Kamera
Novi nere$ v AngoU
LIZBONA, 11.
pr*11!
V;
noč je večja «kupln3 jcii nov napadla v preste ^.(( gole Luandi zapore,, j, zaprti politični kaao/, -pad je trajal pribj’ uro. To je že tret)1
orestol
v Luandi v zadnjik J:)1
dneh. Po zadnjih pestil bilo med spopadom u pj dem Afričanov, deseti njenih. Aretirali so Afričanov.	^	it
Nocoj so se v denti ponovili. VečJa jjii; Afričanov je spet n.aPpolit| por, kjer so zaprt' 'i kaznjenci. Vojaki dJjj so pri odbijanju naPo9 9 napadalcev, eden P tlJJ ranjen. Ranjen je o*
policijski agent.
iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiii.iiiiiiiiiiiiMiiiiiiioi"1
Kako so ujeli Eichmaflj!
LONDON. 11. — Jutrišnja | na letališče z aV *a P‘,
ket »bolnega bogate» A ka», ki ga spremlj3’, 1 nik in dva bolničarI .... . Izrael, s Pr‘je v Zapadni Afriki, s „3^1
številka tednika «Sunday Te-lftgraph* objavlja izvleček iz knjige Mojzesa Pearlmana, ki bo v kratkem izšla, in v katerem je opisan način, kako so Eichmanna ujeli v Argentini. Trije Izraelci so ga namreč že dalj časa zasledovali, in tako so se ga polastili, ko izstopil iz avtobusa v bližini hiše, kjer je stanoval. Kljub njegovemu odporu, so ga v 27 sekundah vtaknili v avto in se odpeljali, ne da bi kdorkoli opazil kaj nenavadnega. Četrti Izraelec, ki je vozil avto, mu je zagrozil: »Zini, in si mrtev*. Po zatrjevanju Pearlmana je Eich-msnn brez oklevanja priznal svojo istovetnost. Ko so mu dali v podpis izjavo, v kateri pristaja na razpravo v Izraelu, je Eichmann, ob precejšnjem začudenju svojih u-giabiteljev, napisal lastno izjavo, v kateri pravi, da želi »končno doseči notranji mir*.
Preden so odpotovali v na-etem letalu, so Eichmannu
< NADALJEVANJE >
JI,
po-
dal’ mamilo in ga odpeljali
■........................................................................................................    „„....................    minil...n
ogniti sodelovanju s PLI. Kar zadeva Sicilijo, pa se utegne ooložaj zaostriti, ker je levica KD zahtevala sklicanje vod. *tva KD in zagovarja nujnost, da se čimprej likvidira tamkajšnja deželna vlada, ki jo podpirajo tudi monarhisti in fašisti.
Vse to je seveda močno raz. burilo desničarske kroge KD, predvsem Tambronija in Andreottija, ki sta začela ofenzivo proti sodelovanju s socialisti in nameravata — skup. no s svojimi pristaši — preiti v napad na bližnjem zasedanju glavnega odbora KD, ki se bo sestal 21. t. m. V pristojnih političnih krogih pa prevladuje mnenje, da se političnemu tajniku Moru ni bati te ofenzive, ker more računati na podporo pretežne večine članov glavnega odbora.
Izrazito protislovenski in rasistični značaj demonstracij tr. žaških študentov je imel svoj odmev tudi v parlamentu, kjer so levičarski poslanci zahtevali ustrezne ukrepe vlade proti razpihovanju narodnostne mržnje. Vlada je naložila vladnemu komisarju v Trstu, naj prepove vsakršno javno manifestacijo. Proti temu u-krepu je protesirala levica, ker ji je onemogočeno, da bi odločno odgovorila na izzivanje fašistov. Protestirali pa so ludi fašisti, čeprav se nasproti njim ta ukrep ne izvaja z vso strogostjo, ki bi bila potrebna in so zaim';, tega lah' o po. nor.li • ■ oc ur, e in proti 'ugaslo a: ska demo..si. ac.*;c.
Novo piratsko dejanje Francije
Francija je znova pokazala, kako malo ji je mar za spoštovanje mednarodnih določb. Številnim piratskim dejanjem z ustavljanjem jugoslovanskih, nemških, italijanskih in drugih ladij na odprtem morju v mednarodnih vodah se je sedaj pridružilo novo piratsko dejanje francoskih letal. V če. trtek so francoska lovska leta. la napadla sovjetsko letalo, s katerim je predsednik vrhovnega sovjeta SZ Leonid Brežnjev potoval na obisk v Maroko, od koder je včeraj nadaljeval pot v Gvinejo.
Neko francosko lovsko letalo se je večkrat nevarno približalo sovjetskemu letalu, mu večkrat prikrižalo pot in nato tudi streljalo proti njemu. So. vjetska vlada je zaradi tega ostro protestirala in zahtevala kaznovanje krivcev. Francoski uradni krogi so kakor običajno odgovorili s potvarjanjem dejstev, češ da je sovjetsko letalo kršilo letalske predpise. Sovjetska vlada je o progi svojega letala že prej obvestila francosko vlado. Toda francoski uradni krogi trdijo, da je sovjetsko letalo zašlo na francosko ninteresno področje«. Letalo je bilo nad mednarodnimi vodami v Sredozemlju Znano pa je, da se Francozi ne zmenijo za mednarodne določbe in si lastijo pravico
«interesnega področja« v Sredozemlju, kar povezujejo s svojo kolonialno in rodomor-no vojno v Alžiriji.
Maroški minister za informacije je v zvezi s tem dejanjem objavil izjavo, ki se gla. si: «Maroko je presenečen, ker francoska vojska ne spoštuje nobenega običaja in se znaša nad njegovimi gosti vsakikrat, ko jih maroški kralj sprejme v deželi. Leta 1956 je francoska vojska prestregla letalo Ben Bele in danes je šlo za letalo, v katerem je bil predsednik prezidija vrhovne, ga sovjeta SZ. Izvor teh dveh incidentov je vojna v Alžiriji, ki se utegne vsak trenutek spremeniti v mednarodni spopad, Iz tega izhaja, da je za varnost vseh potrebno, da se napravi konec vojni v Alžiriji.#
V p,ete';lih dneh se je napetost v odnosih med Italijo m Avstrijo nekoliko polegla, ker menijo, da uvstrijs :i predlogi za obnovo pogajanj glede Južne Tirolske nc za pirajo povsem vrat, ker formalno nc v-' "jo več rta /očem de!; 'n n1'/'.;1	'j,	bo
censk.e p ok,jj..ic. ilui.ja j
predlagala nadaljevanje gajani v Celovcu in avstrijska vlada je v to privolila. Sestanek med obema delegacijama bo marca.
Predsednik vlade Fanfani m zunanji minister Segni sta pretekli četrtek odpotovala v Pariz, kjer je v petek bila konferenca šefov vlad in zunanjih ministrov šestih dežel evropske gospodarske skupno. sti, na kateri so obravnavali vprašanje politične povezave med temi deželami, ki naj bi po francoski zamisli tvorile neke vrste evropsko konfederacijo, kar pa so predstavniki ostalih dežel odklonili, ne da bi hkrati zavrnili tudi potrebo po političnem zbližanju med tako imenovano «malo Evropo#.
V notranjem političnem živ. Ijenju dežele moramo omeniti najprej sestavo občinskega od. bora levega centra v Genovi s sodelovanjem socialistov, tu. di kljub ostremu odporu kardinala Sirija, katoliške akcije in desnice KD. Do podobne rešitve je prišlo tudi v Pavii, kjer so sestavili upravne odbore tako na občini kakor na pokrajini. V Milanu vodijo raz govore za sestavo po’;rajins?:e. ga od.Vi.o m KD skuša pre ati i PD , PHl, pa tudi i ,V da se v lem piipif.u ne nioic
vanje v
v Zapadni Afriki, al'I)aK šil:- brez incidentov. t* predsednik izraels« ^ Ben Gurion sporoči' -ji* nalno vest, da so h $ izsledili, aretirali haja v Izraelu.
——«»—,
Slikar C 80-letnifc ,
f)j T
MILAN, 11. — jamski slikar Carle . (A. slavil danes svoj ® ,j j<, dan. Ob tej priložim*. v Milanu v umetms -pi, v Ulici Manzoni F°*,j p(j' čanost ob navzočno' fjf,
ta, župana, števil111 f 4” kov m kritikov te , osebnosti	i^ijl
Umetnik je orgafl rj8) tej priložnosti tu«1 -jt svojih efel, ki pr1*1?. Jf gova najpomembneJ
Sončni mrk v
ju1
S))* /
BELGrAD, 11. znanstvenikov, ki vodstvom prof. vršili raziskovanja senčnega mrka, SO, ajtlJ Jastrebaca na P“d,rful) ^ na 1566 metrov, » ■'-e1* visokemu snegu in a tnu vremenu. . jo rJ Za danes pričakuj ^jti -dveh nemških in ® j zemskih astronomovi a J vanskega meteoro''	>'z,
Obuljena in neka1® ue,.J terje angleške tel®v sti ■/ ska akademija znan tej priliki izdala F1 (eKp ((Sončni mrk 4 1961» akademika M* .
 «»—" 1
PARIZ, U. - Fra”.))*;,! nanje ministrstvo 1 n je general de GaU' eds* jf na uraden obisk &eJ nemške zvezne I'c.P1n(e f keja in da je Lii1’ povabilo. Datuma 0 javili.	   M
NICA, 11. — iVlntf//
chill je prispel l_ J>o
Montecarlo, kjer s®
dre V'7
vanje v inozemstvo ^ p,
dva tedna. Gre
si O 0'
lega novembra' pos* ko kost'.	jj
 «»-^ pV/,
TUNIS, 11. — Vj»M
krogih pravijo, d®-))
(iv neuradno pova
sivega predsednik®
n.,j obišče ZDA.
S
ft
e
?>
‘4
Mulk
Raj
Anand
Novela
ta igaa ■	rodil v Pešavaru. Le-
‘n je v r ,°	znanstveno štipendijo
ral filo7of°’n	in Cambridgeu študi-
z«i kriti g3°.ter naPrav'l doktorat. Ra-njejova	»Nedotakljivi«	in «Kuli»
8'abliata na3vazneiša romana, ki raz-tere Se °i soeia,nib problemih, za kamerama 26 °, zavzema- Novel ima raz-
nei« otroku i’ t0da SliČ'Ca ° iz§ubl3e-Je ena najbolj znanih.
*'nc ozkihSP'trn^adans^'' slavje- Iz zimskih Pisano obl v C *n drevoredov se je usula •“etiotiarii e°ifna mno^ca, gosta kakor trop z* hlevna*1 ^uncev> kadar se gnetejo sko-ktketajoč VTata• in se potopila v morje Vrati ki S 56 4rebrne luči pred mestnimi Neka Se ^B Taz^va^a tja do sejmišča. ni'K spet ^rt S° hodili' drugi jahali na kopa « vozi'PuB' 50 sedeli v nosilnicah ali Niajh lC Ua vo^ovsko vprego.
®0,nl, do”	3e teJcal staršem pod no-
to nesel ° Oljenja in smeha, kot pozdravlMnSmej°če se jutro samo, ko je mu	0 na leno in desno in brez sra-
>n petja 0 na Polja, ki so bila polna cvetja
ker
<iPojdi,
otrok, pojdi,» so poklicali starši, nu ujihoni Ustav^e igrače v prodajalnah
, ^Itel ie u '	.
oči starsem, noge so ubogale na No je 1 P? so še vedno visele na igračah. n' niogettSe^ do t3a’ ‘kjer so čakali nanj, pr«; ' Potlačiti želje svojega srca, če-^lonilni dobro poznal znani, hladni od-Pogled njihovih oči.
tRad hi *„ •
to igračo,» je moledoval.
san0
Ba
je po svoji tiranski navadi pi-
‘° POOlert I	J
omečil i >, "lati, ki jo je slavnostni dan
d« Oai !la nezn“; pomolila mu je prst,
«pogiejP?ae!’ in refc!a;
°trok	- 3e pred teboL otrok.»
’Ma—m~~^, tešak, moledujoč vzdih iz prsi ratije nad ’ 16 ^oruai izrazil rahlo razoča-nad tern nelzp<-ln]eno željo, ko je veselje Pilo nje	bo videl pred seboj že napol-
cesto, j’?6 z»ljne oči. Zapustili so prašno na sete, "ater‘ so daleč hodili, da so prišli Bilo 'j m 40 st0PHi ua stezo n polju.
Vse bled6 £Vel°oe gorčično polje, bledo, Va*° miH	topljeno	zlato, ko je valo-
rumene i -U m,lje daleč po ravnini; reka ^Cfla J«* fci , 3» vsak nov vrtinec Tazlila j,6 .ra TazPlal in ki se je ponekod te3cla v n i,r°k, bogat pritok, čeprav je Njenem epretrBani sončni vlečki proti od-Njer se . Prividu oceana srebrne luči.
Bost6 a^> se je na eni strani dvi-3e nek fkupina nizkih hiš iz blata, ki meno nM„? p°dpirala gosta množica ru-
tPiži
Pot,
obleč Banje ki
enih moških in žensk in visoko vrescanje, kričanje, šum in ro-•lc°zi Baf PSta3al° °d tam in se vzpenjalo •ki, čudasp do ,n°drega neba, kakor prero-Otrok '	blaznega smeha boga Sive.
mater;	36	pol>ledal	navzgor k	očetu in
*e lepote	6i	Prezet s	prodimim	veseljem
'^re'n »laue in čutil je, da tudi oni Pustil j S sv°jih lic to čisto radost: za-Zis:r°'n se potopil naravnost v n°&e so © a ^a^co»' mlado žrebe in njegove tr«, ki j 6 P°korile muhastim sunkom ve-b°lj odrfrt)	ves	prevejan	od vonjav
. SJcupi “'3e.n^..polj.
■»Ulcih st. , acJlb pastirjev se je sukala na 'l z očrnir atnib krilih. Otrok jim je sle-per°tj	’	“Okler ni	eden od njih sklopil
p6*el je	5C	Ba	je poskušal	ujeti. A
i °l> odp*26^1!^ s P^rotmi, kot bi poska-
‘e skom'il,'aVal p0 zraku, ko ga je držal mogej V '
' ujet ro^ab- Drzna čebela, ki je ni v sfcušnin *’ tnislila, da ga bo spravila
če
thu bo šumela okoli ušes
Thati «,aa Se 17111 ni usedla na ustnice, ko •Prid; '“?lno zaklicala:
VeseiJ 0tr°^> VTidi na stezo,» njih, Je ^ staršem in za hip hodil -8f so * „ a 3e seneda kmalu spet zaostal, .ui ob .? Zvabile
ob
majhne žuželke,
dih b^vavt’- so Primrgoleli iz svojih
•kr;
••v
-. »Pridi .	'	da	se	naužijejo	sonca.
h sence
d ~ sencp ■' pridi,» so ga poklicali star. ^ Stekefja' fcjer so sedli na rob stu-
}^kQ.J j	«-	»v »kjn
n°t'ne ro/<_e S?art ba^«n stegoval svoje mo-jn . Ce2 cvetoči džek in jaman in 0tlce niPa/c in serisa in metal svoje
le k njim.
če?.
*pm7
lca m—” ■ttate m rdeče pege, kakor ba-
k Je ki
prahn
r«hl,
oboW‘lo fez sooje vnučke. Popje a ?e riapolb-e priklanjalo soncu, čeprav ^leatrn ln Se sdnvalo za zavarovalnimi se “iadki vonj njihovega cvetnega jn ° Pela36 niečal z svežo sapico, ki je n,e,c uetr„ ,ici 3° je le kak močnejši kn °^n° mi ^Ui®n'l P drevo, iti 3t •topo cnetja je padlo na otroka, s0 D’’'če( 2	^ Saj; pozabil je na starše
gn.frzevali T° arni Pobirati cvetne liste, ki zai,leni,: aobl n?eaa‘ toda glej! Začul je Po* kul:	i	tn stekel je k staršem in
J^jem 1 ° ob' Golob; Cuetni listi so
lej mdi, 0(	.	-	.UO..
°koie ?(iaj t ? * pmdii), so poklicala otroka, •o j! b“nBan 01 *n je prevračal kozolce „0. tcniij jJ°Ve°a drevesa. Ko so ga ujeli n!a. k seti! ?2lc’> vijugasti stezici, ki je
Padli
tz njegovih rok.
filižati ,ejniil
00 fi	50 «o
ljUd Ugih fast in otrok je pidel mno-n«n,rf ki so e21°’ na katerih so se gnetli terett<io,na m 4e zgrinjali v vrtinec sejma: Ok *tonnfe	direndaj	tega	sveta,	v ka-
lil a,“odu • P°stal tuj in ga je prevzel. Bop "^ulabjnn?6	s*°ččičar	na ues	glas	kri-
. e stnl^. Uta,	In, rti —l.k:..	1
Sto
.	burfi,	jalebi«	in okoli nje-
So ,Ce‘a zgr’rt.na katert je bila nagrmade-
listj !le °kraš .a ** večbarvnih slaščic, ki
r°ko 5e je n 6n* a srebrnimi in zlatimi
»e , ^Prt"6^ množica. Otrok je s ši-
°d ,° *e rnu 0	* strmel v vse to in sli-
®°emeh •laščm0Ced!ie' zakaj burfi je imel s us! “»Cie noir«<» ..d.. , t. n...<i .. S.
že *** mrarT‘c, nalraje. «Rad bi bur/i,» je
!tarl,etiek dn 0 ’Poda ko je prosil je napol
dn v. teklj, d ne *>° uslisan, ker bodo
r' Pofak„1° 3e Požrešen. In tako je ne tam “»at n„
kričal
Pohr*””1 je Upr”a ,odSopor, šel dalje.
Pr,
'o Otrofc
' n<1 eladkou-36 ne°doljivo vlekla neiz-
katerna Perutih te°a venJa, ki je pripla-i9mrm s° se L.„_Zr“fca- Sel je ,l košari, v
h ^eč , odr dfu
0e- Tak,
ma.
ki
bodo rekli, da je prestar, da bi se igral s takimi igračkami. Tako je šel dalje.
Glumač je piskal na flavto kači, ki je zvita ležala v košari; ko se ji je' godba kradla v nevidna ušesa kot nežno šumenje prav majhnega vodopada je dvignila glavo v lepem loku, ki je bil kakor la bo-dov vrat. Otrok je stopil h glumaču. Toda spomnil se je, da so mu starši prepovedali poslušati tako prosto muziko kakršna je glumačeva, pa je nadaljeval pot.
In vrtiljak, ki se je vrtel z vso naglico. Možje, žene in otroci, ki jih je nosilo naokrog, so vreščali in kričali v vrtoglavem smehu. OtroK jih je zaverovan opazoval in z rahlin, rožnatim nasme.kom na obrazu hodil okrog in spet okrog: oči so zvesto sledile vsakemu krogu, ustnice je imel napol odprte od začudenja, dokler se mu ni zdelo, da ga samega nese naokoli. Sprva je bilo videti, da se vrtiljak suče z vso močjo, potem pu sc je postopoma jel vrteti počasneje in zdaj ga je otrok ves iz sebe in s prstom v ustih videl ustaviti se. In tedaj je, še preden bi njegovo vseobjema-jočo ljubezen do tega slutenega občutka gibanja porazil staršev vedni ne, pogumno zaprosil:
«Rad bi šel na vrtiljak, prosim, očka mama.)>
Odgovora ni bilo. Z očmi je iskal starše. Ni jih bilo pred njim. Obrnil se je, da bi pogledal na strin. Ni jih bilo. Pogledal je nazaj. Niti sledu ni bilo o njih.
Poln, globok krik mu je prišel iz suhega grla in z nenadnim trzljajem telesa je stekel tjavdan in preplašeno zajokal; Mama, oče.s Solze so mu tekle iz oči, težke in divje, zardel obraz mu je krčevito drgetal od strahu. Ves iz sebe je tekel najprej na eno stran potem na drugo in nato v vse smeri, ne da bi vedel kam naj gre. »Mama, oče,» je hlipal zdaj z vlažno, kričečo sapo, ker je bilo grlo mokro od požrle sline. Njegov rumeni turban se je razvezal in obleka, mokra od potu, se je zamazala, kjer se je prah zmešal z znojem njegovega telesa. Njegova lahka postavica je bila pi-deti težka, kakor svinčena gmota.
Ko je nekaj časa tekal sem in tja v besni razjarjenosti, je nenadoma poražen obstal; njegov jok se je spremenil v stokanje. Nedaleč na zeleni travi je skozi svoje zamegljene oči mogel videti moške in ženske, ki so govorili. Poskušal je dobro pogledati med krpami svetlorumenih oblek, toda o njegovem očetu in materi med temi ljudmi, ki so se smejali in govorili, ni bilo sledu. Vročično je stekel naprej, tokrat k nekemu svetišču okoli katerega se mu je zdelo, da se prerivajo ljudje. Tukaj je bil vsak najmanjši delček prostora zamašen z ljudmi, toda on je tekel ljudem med nogami in vreščal; mama, oče. Blizu vhoda v tempdj je bila gneča seveda najgostejša; ljudje so se suvali in potiskali. Ubogi otrok se je boril, da bi si med njihovimi nogami utrl pot, toda zdaj ga je zadela težka pest, zdaj bi ga lahko pohodili, že ne bi glasno cpilil: «0—oče, mama.1« Moški v valujoči množici je zaslišal njegovo stokanje; s težavo se je ustavil in ga dvignil v naročje.
«Kako si pričet sem, otrok? Čigavo dete si?« je vprašal mož, ko je stopil iz gnete.
Otrok je zajokal še grenke je kot poprej in ihtel: «Rad. bi svojo mamo, rad bi svojega očeta.«
Mož ga je poizkusil tolažiti; peljal ga je do vrtiljaka. »Hočeš, da te dvignem na konja?« je ljubeznivo vprašal, ko sta se mu približala.
Otrokovo grlo se je raztrgalo v tisoč krikov, ko je izdavil: «Rad bi mamo, rad bi očeta.))
Mož je šel dalje, do tam, kjer je glumač še vedno igral na flavto plešoči kobri.
«Poslušaj to lepo godbo, otrok,» je prosil.
Toda otrok si je s prsti zamašil ušesa in ihtel svoj vedni napev: «Rad bi mamo, rad bi očeta.»
Mož ga je peljal do balonov, ker je mislil, da ga bodo pisane barve nemara raztresle in ga pomirile. «Bi rad kot mavrica pisan balon?« ga je vprašal s prigovarjajočim glasom.
Toda otrok je obrnil oči od plavajočih balonov in samo tožil; «Rad bi mamo, rad bi očeta.«
In mož, ki je bil v svoji lepi želji, da bi otroka osrečil, še vedno ljubeznip, ga je nesel do vrat, kjer je stal prodajalec rož: «Poglej! Ali čutiš vonj teh lepih cvetic, otrok? Bi rad venec okoli vratu?«
Otrok je obrnil nos od košare in ihte ponovil: »Rad bi mamo, rad bi očeta.«
V upanju, da bo potolažil njegov obup s slaščicami, ga je mož peljal k stojnici s sladkarijami: «Katere kose bi rad, otrok?« je vprašal.
' Otrok pa je obrnil obraz od stojnice s slaščicami in bridko zaihtel: «Rad bi svojo mamo, rad bi sPojega očeta.«
• ••
Naključje je naneslo, da sta bili v izložbenem oknu Tržaške knjigarne v Trstu, ki so ga razbili fašistični študentovski «kulturonosci«, razstavljeni dve knjigi, ki sta bili za nas Slovence v domovini in v zamejstvu prav v teh dneh še posebno pomembni in aktualni: Prešernov «Sonetni venec» in Finžgar jeva «Izbrana dela«. V zvezi s prvo smo praznovali 112-letnico smrti največjega slovenskega pesnika, v zvezi z drugo pa 90-letnico rojstva najstarejšega živečega slovenskega pisatelja. Ob tem dejstvu se sama ob sebi ponuja primerjava: na eni strani velika kulturna predstavnika malega slovenskega naroda, glasnika narodne zavesti in časov ko «ne vrag, le sosed bo mejak«, na drugi strani podivjana tolpa pripadnikov velikega naroda, toda vzgojena v supernacio-nalističnem duhu in v sovraštvu do vsega kar je slovensko in napredno obenem. Lahko smo ponosni na to primerjavo...
Lavr en j o va drama v knjigi Bratka Krefta
o poročniku in Marjutki» zgodovina tedanje Rusije
«Drama je dramatično prepesnjena panorama dialektike življenja»
V «Baladi
zgoščena
Predzadnji dan leta 1960 je izšla v Mariboru pri založbi Obzorja zadnja nova slovenska 'knjiga preteklega leta. Bratka Krefta ((Balada o poročniku in Marjutki,« v marsičem precej drugačna od tiste ki jo je prvič videlo slovensko tržaško občinstvo 20 februarja 1960, ko jo je v Avditoriju uprizorilo Slovens.ko gledališče v Trstu.
Zgodba t(. drame je silno izvirna in spada med najbolj nenavadne, kar jih je tržaško gledališče kdaj u-prizorilo. Mlado rusko dekle Marja Filatovna, oborožena vojakinja rdečearmej-ka, ima nalogo, da privede v štab svojega - poveljstva ujetega gardnega poročnika Govoruhova, a huda nevihta potopi čoln in oba spremljevalca, le Marjutka in poročnik se komaj rešita na pust ribiški otok v Aral-skem morju. Sprva taborita za silo v ribiškem kozolcu, nato se preselita v zapuščeno ribiŠKo kočo, kjer pričakujeta morebitne rešitve. V njunih usodah se je ti-st"1 dri na poseben način zgostila zgodovina tedanje Rusije, v Marjutki ljudska revolucija, ki je gradila na razvalinah carizma novo državo in novo družbo, v poročniku pa zahajajoča zarja tisočletnega absolutizma v zadnjih zdihljajih. V o-bupnih, robinzonskih razmerah doživljata grozotne idile, hraneč se s posušenimi krapi ob ukresanem ognju, ki ga vzdržujeta s suhimi ribami. Od povsod se jima reži le smrt, a mladost zaplamti v obeh in ju združi v ljubezenskem objemu. Toda vsak obtiči v svojem svetu. Ko se bližajo poročnikovi pristaši, zmaga v Marjutki revolucija: dekle ustreli poročnika in najde smrt od sovražne roke.
Bratko Kreft se je seznanil s to razgibano snovjo pred četrtjo stoletja v nemškem prevodu reportažne povesti f Borisa Lavrenjova ((Enainšti-rideseti« in je posredoval, da je lahko izšla v slovenskem prevodu Ivana Vuka. Napeto dejanje in čudoviti humanizem povesti
sta ga poslej vsa leta iz-podbujala k dramatizaciji, delo pa je končal šele konec maja 1958. Drama je doživela krstno predstavo v Ljubljani, kjer je Marjutko igrala Judita Hahn, poročnika pa Saša Miklavec. V Trstu je Marjutko učinkovito prikazala Mira Sardoč, poročnika pa Stane Starešinič. V nekaj mesecih je delo doživelo izreden uspeh na raznih odrih: v Beogradu, Splitu, Sarajevu, Mostarju, Varaždinu, Dubrovniku in Zrenjaninu. Pripravlja se makedonski prevod. Za dramo se zanimata Poljska in Slovaška.
Knjiga je posvečena spominu Borisa Andrejeviča Lavrenjova. Na prvi strani so v pesniški prozi zgoščeni Kreftovi nazori o dramatiki. Med drugim pravi: ((Drama je dramatično prepesnjena panorama dialektike življenja«. Njegova je po povesti Lavrenjova, vendar «svobodno vzeto, samostojno prijeto in po svoje zapeto«.
Zelo važen mu je zbor, ki ga predstavljajo glasovi vetra in morja, češ da je nedeljiv od drame, a prav tega pri tržaški uprizoritvi žal ni bilo. Besedilo drame je v knjigi obširnejše, kakor je bilo v Trstu; važnejši prizori so	bolj po-
globljeni in obsežnejši, z vsemi krepkimi izrazi, ki jih v Trstu m bilo slišati. Z izdajo v knjigi postane igra za večje število odrov laže dostopna, uveljavi pa se tudi kot knjižna drama, ki nudi pri domačem branju nove svojevrstne estetske užitke, kakršnh	v svoje
meje vklenjena odrska uprizoritev kljub večji nazornosti in neposrednosti ne premore. V tej knjigi so celo didaskalije ali opombe i-gralcu v oklepajih prav tako važne kakor besedilo samo, saj sj leposlovno, ponekod novelistično obdelane in tvorijo	vrednoto
zase.
Kreftova spremna beseda obsega šestnajst strani in je zelo prerastla nekdanji članek v Gledališkem listu. Podrobno pojasnjuje izvor te
drame, lepo razčlenjuje oba značaja, poročnikovega in zlasti Marjutkinega, obširno razlaga, kaj je preprosta dramatizacija in kaj — kakor njegovo delo — samostojna prepesnitev za oder, kakor so delali Moliere, Shakespeare, Klabund in Brecht. Duhovito zavrača neko neslovensko neugodno mnenje o ((Baladi« in prav tako tisto samoslovensko kritiko, ki ni hotela videti v «Baladi» prav nič sloven-
skega razen njegovega imena. Zaključuje s podrobnimi navodili za uspešno in pravilno uprizarjanje tega novega dela. Na Tržaškem in gotovo tudi drugod so' ljudje, ki ne prestopijo gledališkega praga, če prej izvedo, da bosta nastopali le dve osebi. Taki v primeru ((Balade o poročniku in Marjutki« sami sebe hudo osleparijo in oropajo lepih vrednot.
Kreftov jezik je zelo bo-
gat, klen, izrazit, prilagojen značaju nastopajočih o-seb, vsakokratnemu okolju, v razpravi pa snovi, ki jo obdeluje. Dialog se razpleta. okretno, živahno, učinkovito. Ce se ozremo na skupnost njegovih dramskih del, občudujemo njegov posluh za besede, rečenice in stavke, ki jih zna tako smotrno izbirati v svoji obsežni jezikovni zakladnici.
ANDREJ BUDAL
Chaplinov «Veliki diktator»
AliSSEKk"	s
i ^ i
•f
Te dni so prikazovali v Trstu znameniti Chaplinov film “Veliki diktator« v katerem je veliki umetnik že 1. 1939 ironiziral in obsodil nacizem, fašizem in
militarizem	i
cvetličar; «Venec gul-
Knjižne zbirke Cankarjeve založbe za 1. 1961
P ROKO PNJ:
Blišč in beda Bizanca
u Sp L. r
dob, »k (dtad ’le cvetice in polglasno kupu. Vedel ^ ta venec cuetic,« toda pTtu*> le3> cvet da s*ar*‘ ne bodo hoteli e eJC; ^er bodo rekli, da so
0 je, ne da bi počakal
n^tordečiii "’l -3e v rokah držal šop
zelenih in škrlatnih ba-
2a»e«,)Žn° Pre°nkP!a,)al‘ nad njim. Otroka je Ui i'l° in	teh	svilenih barv kar
•ta*. '1 «se i “ 0a ie nezadržna želja, da n‘k°li n °;\dobro je vedel, da mu “odo kupili balončkov, ker
Bizantinski zgodovinar Prokopij je bil sodobnik mogočnega Justinijana. obnovitelja rimskega imperija. Zmagovitih pohodov proti Gotom, Vandalom in Perzijcem se je kot tajnik slavnega vojskovodje Belizarja udeleževal tudi Prokupios. Zmagoslavni pohodi in blišč Bizanca pa so imeli še drugo plat; ljudstvo je težko prenašalo silne davke in še teže cesarjevo samodrštvo. To stran medalje je Prokopij prikazal v svoji »Tajni kroniki«, ki je pamflet na Justinijana, Teodoro in njun samopašni dvor.
HERMANN SCHREIBER:
Simfonija cest
((Simfonija cest« nudi bralcu obilje vsakršnih zgodovinskih dejstev in podatkov o življenju cest od pradavnih trgovskih poti, mimo antičnih in srednjeveških cest po Evropi in Aziji vse do hipermodernih cest 20. stoletja. »Simfonija cest« ni tehnološki spis, marveč sila prijetno in zanimivo branje prav t.a vsakogar. In še ne-kaj: spričo rastočega avtomobilizma je ta odlična Schrei-berjeva knjiga tudi zelo aktualna.
PIERRE BR1SSON:
AVRO MANHATTAN:
Vatikan in XX. stoletje
V tem delu ar gleški publicist Manhattan v glavnem osvetljuje čas od prve do konca druge svetovne vojne: stike Vatikana _ z italijanskim fašizmom, homatije v Španiji, Avstriji, stališče Vatikana do «anschlussa», do propada Češke in Poljske, odnose z nacisti, politiko Cerkve v tretji francoski republiki, v ZDA in drugod, vedenje Vatikana med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Knjigo zaradi dramatičnega vojnega ozadja človek prebere kakor najbolj napet roman.
JORDAN LEOV;
Pobratima
»Pobratima« je jjrvi makedonski roman pri nas. V njem opisuje pisatelj dogodke in ljudi v nekem mestu ob Vardarju, ki 8a zaradi njegove geografske neopredeljenosti lahko istoveiimo s katerimkoli mestom predvojne Makedonije. Pobratima sta Amerikanca John An-geloff in njegov prijatelj Jovče Elez. Jara gospoda v Amerikančevi rojstni vasi bi se rada polastila denarja svojega obogatelega rojaka. Pobratima v boju s trško gospodo žalostno končata, vendar pa na koncu slavita veliko moralno zmago.
Moliere
SAINT LOUP:
Roman o življenju in delu francoskega dramatika Jeana Baptista Moličra. V Bissonovem spisu najdemo vse, kar je treba vedeti o tem velikem Francozu, to pa v obliki, ki mika slehernega bralca, zadovoljuje pa tudi poznavalca njegovih del, saj bo našel v nji marsikatero novo dognanje ali zanimiv pogled na posamezne Molič-rove stvaritve.
Gora in hotela...
V tej knjigi nam. znani francoski alpinist in pisatelj pripoveduje o srečnih naključjih, ko si gora ni hotela vzeti svoje žrtve: torej je pravo nasprotje literature, ki govori o alpinističnih tragedijah. Knjiga je polna poetičnih opisov divjih gorskih vrhov in trdožive človeške borbe z naravo.
MARY RENAULT:
Kralj mora umreti
Slikovito napisan roman o legendarnem junaku Tezeju, ki je še do nedavnega veljal za pravljičnega bajeslovnega junaka. Prav odkritja, ki so vir pisateljičini novi epski obdelavi njegove življenske poti, pa dajo domnevati, da je bil resnični atenski kralj.
PAUL HERMANN:
Med nočjo in jutrom
Knjiga nam govori o poteh civilizacije od prvih svitov človeške zgodovine do odkritja Novega sveta Možje z bojnih voz antičnih vojska, rudarji iz Ofiria in trgovci s kadilom iz Punta, karavanski vodje s kitajskih svilenih cest, krmarji v monsumih Indijskega oceana ljudje iz Tule in iz dežele Hvitramann, beli bogovi iž Mehike in Kon Tikijevi skrivnostni predniki iz Peruja in Polinezije — vsa njihova pota in zapisi o njih v starih kronikah naznanjajo svitanje dneva k< je prinesel človeku širok, odprt razgled po celinah in morjih.
FRANK J. hARDY:
Moč brez slave
Roman o energičnem in preračunljivem Johnu Westu. človek i, k si je zadal za življenjsko nalogo, da bo postal najmočnejši človek v Avstraliji, Res se povzpne do neomejene obla-ti, svojo kriminalno preteklost skuša izbrisati z denarjem in nasiljem, podredi si oblast, politične stranke, postane oboževalec fašizma in nazadnje bi res lahko 'postal krvnik ljudskih množic, ko bi klavrno ne propadel v konfliktu z naprednimi političnimi skupinam’ in / delavskim razredom. To je prvi roman pri na^.vS katerim vam predstavljamo sodobno avstralsko književnost, r iman, ki je zaslovel po vs^m svetu.
Edgar Allan Poe
j
]
ib
Po eni v knjigi objavljeni noveli nosi naslov knjiga novel ameriškega pisatelja preteklega stoletja, e-nega najvidnejših ameriških književnikov . klasikov, Edgarja Allana Poeja. Izdaja te knjige je bila prav gotovo že nujna, saj slovenski bralec komajda pozna delo tega mojstra, čigar delo je v ameriški kulturni revščini preteklega stoletja, vendarle doseglo evropsko raven in povprečno raven celo preseglo. Med tremi velikimi knijiževnika ustvarjalci Amerike preteklega stoletja je namreč Poe gotovo najpomembnejši. Zato pomeni izbor njegovih novel omembe vreden dogodek našega knjižnega trga. Knjigo Poejevih novel je za Cankarjevo založbo pripravil Jože U-dovič, ki je vseh dvajset novel prevedel. Da pa ima knjiga še žlahtnejšo vrednost je prevajalec dodal daljši skrbno napisan dostavek v katerem je avtorja in njegovo delo približal slovenskemu bralcu. Ta dostavek pa daje seveda knjigi, ki je že neke vrste reprezentativen izbor Poejeve proze, še prav poseben značaj.
Ob tej izdaji pa moramo vsekakor najprej omeniti, da je knjiga izšla v zbirki Male knjižnice, ki jo je Cankarjeva založba zasnovala že leta 1952, ki pa je medtem dobila svojo novo zunanjo in notranjo podobo. Danes po svojem formatu to niso več male knjižice, temveč običajne in skrbno opremljene knjige, ki jih založba izdaja v lepi opremi. Se bolj skrben je izbor teh knjig, v katerih smo dobili res lepa prozna dela domače in tuje književnosti, V tej zbirki je Cankarjeva založba izdala Vittorinija, Danteja, Solohova, pesniško zbirko. Garcie Lorce in dela domačih avtorjev Mirana Jarca, Filipa Kalana, Brnčičeve spise, Dušana Moravca študijo itd. In če omenimo, da pripravlja založba za to zbirko vrsto odličnih del domačih in tujih avtorjev Brechta, Paveseja, Prousta, Ivana Gorana Kovačiča, Pasternaka, potem velja, da je Mala knjižnica izpolnila svoje poslanstvo in da v bodoče, pod novim naslovom, obeta postati ena naših najzanimivejših knjižnih zbirk. Posebno še, ker zbirka prinaša tako poezijo kot prozo in esejistična dela.
Prevajalec je kot že omenjeno uvrstil v zbirko dvajset novel, najboljših in najznačilnejših stvaritev Poeja. Kako jih bodo sprejeli naši bralci, je seveda vprašanje. Kajti Poe ni lahek pisatelj in branje njegovih del zahteva sodelovanje bralca in njegov miselni napor. Kajti bistvo Poejevega pisanja je v poglobljenem pisateljevem odnosu do življenja, v njegovih filozofskih pogledih na svet in v njegovi psihologiji človeškega dejanja. Zaradi tega knjiga Poejevih novel odkriva bralcu pogled v ozadje človekove dejavnosti, v njegov miselni svet in svet njegovega bistva. Motne človekove usode, skrivnostne misli in tudi dejanja, napete zgodbe in skoraj demonične človeške usode, o čemer vsem pripoveduje pisatelj, bodo pretresle pozornega bralca in ga pripravile, da bo razmišljal o tem kar je bral, pa še bolj o tistem kar pisatelj ni povedal naravnost'. Kritiki primerjajo Poeja z Dostojevskim, saj oba iščeta po globinah človekove duševnosti in obravnavata vprašanja življenja in smrti z neko prav posebno samostojno psihologijo. Prav gotovo je, da je med obema avtorjema mnogo skupnega, svoje misli v obširnih romanih, in težkih zapletenih zgodbah, medtem ko se Poe poslužrje kratke zgodbe, da v okviru nje oriše značaj in usode ljudi ter s pomočjo njih izrazi svoje misli in čustvovanja.
Pisati o vsebini Poejevih novel bi zavedlo predaleč. Omenimo naj da bo morda bralec prešel preko ene ali druge, da pa bo vsak ljubitelj resnične umetnosti našel v teh delih mnogo resnega užitka in notranje obogatitve. S tem pa bo knjiga dosegla tudi svoj namen.
Skrbna oprema Toneta Bitenca in odličen, s tankim posluhom, napisani slovenski prevod, samo bogatita to knjigo.
Sl. Ru.
Prim onTcT^ife vm k
— 4
12. februarja 19®
Pustne navade nekdaj in danes
litimi pusta pekepljeje
Pomen besede - Premagane hudobije - Na pust se je treba devetkrat najesti - Na podeželju so se pustne navade najbolj ohranile
V predpustnem času se vrsti ples za plesom, zabave in veselice. Vse to veseljačenje se na pustni torek, spremeni v pravcato norenje in razuzdanost. Ta dan povečajo pustno razpoloženje maškare, ki plešejo in rajajo po ulicah in plesiščih, po gostilnah, hodijo od hiše do hiše in uganjajo vsake vrste norčije.
Dandanes pa ni več v tem pustnem norenju opaziti prvotnega pomena, ni videti več izvora vseh navad, ki so bile med ljudstvom ustaljene in udomačene.
Beseda pust je skrajšana beseda iz mesopust. Staroslovanska beseda mesopust pomeni pravzaprav post.
Nastanek takih običajev, zlasti pa veseljačenja in uživanja jedi in pijače, moramo iskati v zelo starih časih. Ohranili so se še iz poganske dobe in izražajo veselje preprostega človeka, da se je vrnila pomlad po hudi, neprijetni, mrzli in zoprni zimi, ki je pogosto pomenila smrt. Pri vseh narodih je bila zima simbol smrti, saj je priroda v zimskih mesecih v resnici «umrla». A v dobi, ko je bil človek odvisen samo od pridelka, torej samo od prirode, ki je odločala o njegovem blagostanju, o njegovem zdravju, o njegovem življenju. Pozimi, zlasti v deželah, kjer zapade debel sneg in kjer je mraz občuten in dolgotrajen, si človek ni mogel sproti iskati hrane, ne zase ne za svojo družino, niti si ni mogel spraviti kaj prida zaloge živil čez zimo. Za marsikoga je bila zima tudi v resnici smrt, ker ga je pobrala bodisi lakota ali pa mraz. In prav zaradi tega so bili vsi, ki
e
so zimo srečno prestali, tega na moč veseli. Srečni so bili, ko so začutili, da je zime sedaj konec, in s tem tudi trpljenja, pomanjkanja, lakote. Priroda se bo zopet prebudila, sneg bo izginil in tudi za živež ne bo več tako trdo. Saj postajajo tudi dnevi vsak dan daljši in sonce vedno toplejše.
Vse te okoliščine so na preprostega človeka vplivale tako, da je začel zreti v prihodnost z optimizmom, otresel se Je moreče skrbi za obstanek in mogel si je privoščiti np-kaj več tistega, kar mu je od zimske zaloge še ostalo.
Poleg tega pa so nastajale razne navade, ki so
Pustni pogreb v Skednju
vse imele namen, da bi se človek obvaroval pred zli duhovi in da bi si pridobil pomoč dobrih.
Te navade so se ohranile do današnjih dni in jih ni mogla odpraviti ne civilizacija ne Cerkev, ki si je dolgo zaman prizadevala, da bi zatrla številne vraže in poganske običaje.
•V
Sem ljen j e
Zakrivanje obraza s šemo ali krinko, oz. masko, je najbolj razširjen in najznačilnejši običaj za pustni čas. Mnogi raziskovalci menijo, da je bil namen šemljenja prestrašiti in odgnati hudobne duhove ali pa jih vsaj prevariti.
op
Veljaven od 12. do 18. februarja
Oven (od 21. 3.
f . x do 20. 4.) Lahko
I jk \ pričakujete pri-I	) jetne novice od
\» W o.sebe, ki ste jo pred kratkim spoznali, s katero boste preživeli nekaj prijetnih uric. V poklicnem delu vas čakajo hudi napori, a ne obupajte, ker iboste zmagali. Dobro proučite vsako ponudbo.
Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Ugod-I nj in prijetni 1 dnevi ter harmonija z ljubljeno osebo. Sklenili boste nova prijateljstva. Poklicno delo ne ;bo šlo gladko od rok, iker sarni ne iboste vedeli, kaj' hočete. V kratkem boste rešili težave ekonomskega značaja. Pismo in obisk.
Dvojčka (od 21. 5. do 22.	6.)
, Pazite, da ne pri-I de do neljubih sporov dn zaplet-lljajev z drago o-sebo. Bodite bolj popustljivi, pa se bo vse lepo uredilo in bo spet zavladala harmonija. V poklicnem delu lepo zadoščenje, Ne bodite nestrpni. Srečna sreda.
Rak (od 23. 6.
do 22. 7.) Teden bo poln nepriča-, 'kovanih zapletlja-jev, vendar a e bodo vsi dobro razvozljali, celo vam v prid. Nekoliko ljubosumni boste, morda tudi upravičeno. S poslovne plati se ne prenaglite. V petek bodite posebno pozorni.
  Lev (od 23. 7.
Z' X do 22. 8.) V ne-
( C ^ \ katerih ljubezen-I skih podvigih bo-V ' J dite bolj previd-X	ni, da ne bo pri-
šlo do neprijetnih	presenečenj. Poklicno
delo	bo	lepo napredovali,
ker so vam zvezde še naklonjene, ne smete pa računati le na tujo pomoč. Srečni dan četrtek.
Devica (od 23. 8.
do 22. 9.) V sen-i	timentalnem živ-
ljenju nič novega, čeprav si želite spremembe. Poklicno delo vam	bo	nudilo nekaj zado-
ščenja. Možnost postranskega zaslužka. Lahko uresničite neki svoj načrt. Ugodna dneva sobota in nedelja.
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10.) V
srčnih zadevah boste dosegli u-speh in zadoščenje,	če	se	boste
držali načrta in sporeda, ki ste ga pripravili.	V	poslovnih zadevah
bodite previdni, sicer boste utrpeli precejšnjo škodo. Srečni dan sreda.
Škorpijon (od 24.
10.	do	22.	11.)
Izogibajte se diskusij z drago o-sebo, ker vas •ne	bo	poslušala,	tudi	če	ima-
te prav. Poklicno delo se bo normalno razvijalo, čeprav boste naleteli na o-vire, ki vam jih bodo povzročali prijatelji. Nekdo vas bo užalil. Pismo.
M
*
Strelec (od 23.
11. do 20.	12.)
Z nepremišljenim ravnanjem si lahko zapravite naklonjenost drage osebe, ki vam je že dokazala svoja čustva. Obeta se vam zboljšanje gmotnih razmer. Nove perspektive. Površnost in naglica sta nevarni. Srečni dan sobota.
Kozorog (od 12.
12. do 20.	1.)
Spoznali boste zanimive osebe, toda ne smete sklepati z njimi prijateljstva, če si hočete ohraniti notranji mir. Sprememba in napredovanje v poklicnem delu. Pazite na svoje zdravje. Srečna dneva torek in petek. Pismo in obisk.
Vodnar (od 21. do 19. 2.) V
ljubezenskih zadevah ne smete biti preveč zahtevni, če hočete ohraniti harmonijo z drago osebo, V poklicnem delu boste dosegli nekaj uspehov. Dobili boste novico, ki jo pričakujete.
Ribi (od 20. 2.
do 20.	3.) Lepi
načrti; ugodne priložnosti za prijetno zabavo ',jn razvedrilo v veseli družbi. Mala, neprijetna presenečenja v poklicnem delu. Izogibajte se prepirov z delovnimi tovariši. Nekdo vas''bo ogovarjal, a mu ne bo nihče verjel. Srečni dan torek.
Vi
®I
No, pozneje se je ta navada izprevrgla v to, da so zakrinkani veseljaki postali bolj sproščeni v uganjanju raznih norčij, ker jih tako nihče ni prepoznal. In prav spričo tega so ponekod bile pustne veselice čez mero živahne, celo razuzdane.
Pustne navade, kot tudi vse druge navade, ki imajo svoj izvor v naravi, so se ohranile v prvobitni obliki najbolj med kmečkim ljudstvom, ki živi v naravi in od nje.
Ponekod hodijo pustne šeme po vasi in stopijo v vsako hišo. Pri tem pohodu pa na vso moč razgrajajo in nore. Vsaka gospodinja pripravi za pustne šeme raznega cvrtja, s katerim jih pogosti. Na mizo prinese tudi mesa in pijače. V Beli krajini so prepričani, da šeme s svojim norenjem in plesom pomagajo, da bo repa debela. Poskakovati pa morajo kar se da visoko, da bo lan dolg. Tudi drugod po Slovenskem menijo, da vplivajo pustne šeme na pridelek repe. šeme pa morajo biti v čimbolj ponošeni in raztrgani obleki.
ker le tako bo pridelek obilen.
V Cerknem pravijo šemam larferji, maskam ali krinkam pa larfe. V Kobaridu pravijo pustu Kurent, šeme pa so sovre, ki so po navadi oblečene v živalske kože.
Tudi po drugih krajih poznajo Kurenta. Ponekod je to prav svojevrstna spaka. Odene se v narobe obrnjen ovčji kožuh, na glavo pa si natakne Kurentovo kapo, ki je zadaj kosmata, na obrazu pa pobarvana, z izrezanimi očmi, usti in prišitim velikim nosom in rdečim jezikom.
Pustne jedi
Za pustovanje je prav tako značilno, da se povsod je v večji množini, lahko se reče, čez mero. Začne se že v nedeljo pred pustom, ki ji ponekod pravijo mastna nedelja, drugod pa tolsta nedelja, na Tolminskem pa debelnica. Drugi važen dan pred pustom je debeli četrtek.
Te dni mora biti na mizi svinjsko meso. Klobase, svinjska rebrca s kislim zeljem, svinjska glava, posebne vrste potica, ki ji pravijo ponekod špe-hovka, drugod pa ocvir-kovca. Na pust mora biti vsakdo sit, tudi živina ne sme biti tega dne prikrajšana. Včasih so glede tega kar pretiravali, saj so tudi najrevnejši prirejali prave gostije, čeprav so morali potem marsikdaj zaradi tega stradati. V Kortah v Istri pravijo, da se je treba na pust devetkrat najesti. V Cerknem polo-že za pust tri «vacvirkaj-ce» na mizo — pšenično, koruzno in zmesno. V Kobaridu je v navadi pustna jed bulja, z ocvirki nadevani štruklji. Pri nas je še dandanes navada, da za pust cvrejo štravbe ali jancle. Menda povsod pa narede tudi krofe.
Pokopavanje
pusta
Skoro povsod po Slovenskem imajo navado, da v sredo pusta pokopljejo. Prvotno so to opravili sicer zelo preprosto, ker so ljudje s tem simbolično
pokopali zimo in z njo vred vse zle sile, nevarne človeku in njegovemu i-metju. S časom pa se je pokopavanje razvilo v pravi pogrebni obred. Da je ob tej priložnosti bilo mnogo bolj ali manj duhovitih in veselih prizorov, si lahko mislimo. Lep primer imamo v tem v Skednju in Boljuncu, ki vsako leto privabi številne radovedneže, ki prisostvujejo temu «žalostnemu do-godku».
Vlačenje ploha
Včasih je bilo v navadi, da so se mladi pari vzeli do pusta. A prenekateri-krat se je poroka tudi razdrla. Fantje so si take, ki jim je poroka izpodletela, kaj radi privoščili in se iz njih norčevali. Najbolj pogosta šala je bilo vlačenje ploha. Ponekod so pred hišo nesrečne neveste na pepelnično sredo privlekli ploh. Največkrat je bil to perilnik ali tudi kaka vrata in podobno.
V Metliki so n. pr. vlačili po cesti ploh, na katerega so napisali:
Prišla je pepelnica, ostala si samica, oh, oh, oh, še boš vlekla ploh! Ta ploh so potem fantje naslonili najstarejši devici na hišna vrata.
V Vipavi pa se je morala dekle, ki je dopolnila 30. leto, pa še vedno ni bila zaročena, vaškim fantom odkupiti, če tega ni storila, je morala na pepelnico vleči ploh.
«Korisem»
Po pustu pride dolgi post, ki traja 40 dni. Zato ga imenujejo 40-danski post, quaresima. Od tod popačenka «korizem». Nekoč so ljudje ta post zelo strogo jemali in so se resnično postili. Dandanes pa je to izvečine le simbolično.
Tako je bilo takrat, ko je bil človek še primitiven. Vendar pa so se nekatere navade ohranile še do današnjega dne, čeprav se človek ponaša s civilizacijo. Zlasti tiste navade, ki so prijetnejše: uživanje jedi, pijače, veselja, zabav, plesa.
ZVIŠIN
Sprava in Diba
“T
10
Sora^a prodaja male avtomobile, Farah Diba po Ie že nesrečna, ker jo šah zanemarja - Spet ločitev.
Sorava in Noble raskazujeta uglednim gostom svoj avtomobilček na
lesih «Noble 200»
treh »
Odkar je morala princesa Soraya zapustiti perzijski dvor, kateremu ni mogla zagotoviti naslednika, se je vse časopisje ba-vilo samo s tem, koga si bo lepa Soraya sedaj izbrala za moža in kdo je njen sedanji ljubimec. To: liko je bilo že teh kandidatov za poroko, da jih je bila javnost že resnično naveličana. Vsak moški, ki se je pojavil v družbi So-raye, je bil že nujno njen zaročenec, ali pa vsaj njen ljubimec in romantičnih zgodb o teh ljubeznih ni bilo ne konca ne kraja.
Prvič po vseh teh letih se govori in piše o So-rayi kot o ženski, ki bo
prevzela vodstvo v veliki industriji avtomobilov. So-raya tokrat te vesti ni zanikala, temveč je na Dunaju celo sklicala tiskovno konferenco, na kateri je povedala, da je postala družabnica velikega industrijskega podjetja «York Noble Industries Limited», ki ima glavni sedež v Londonu in ki izdeluje majhne avtomobile z imenom «Noble». Baje je Soraya založila več kot 500 milijonov lir, da je postala družabnica omenjenega industrijskega podjetja, ki ima vse pogoje, da se bo še bolj razvilo in odprlo svoje podružnice v številnih evropskih in tudi izvenev-
Sorava in York Noble odgovarjata novinarjem
$
f
8
m
k
*
¥
&
%
&
to
to
M
m
'D
i
Vi*
H
/<
g*
'P
jk
n*
l
§
m
g
nt
GRAFOLOG ODGOVARJA
RDEČA ROZA: — Srečavali se boste s precejšnjimi neprilikami, če bo Vaša dejavnost z okolico slonela na
sentimentalni podlagi. Za uresničenje svojih načrtov se poslužujte tudi pomoči drugih, ker boste na ta način hitreje dospeli do cilja. Imate smisel za lepoto, posedujete možnost dojemanja najglobljih občutij. Pazite se prehlada in prevelikega uživanja alkohola. Netočnost in pozabljivost sta negativni lastnosti, zaradi cesar ju nemudoma odstranite iz svojega karakterja. Ne izgubite smisla za umetnost, ampak ga povečujte.
SONCE ZAHAJA: — Ne padajte pod vpliv prvega srečanja, kajti v Vašem primeru je razv.uno, ua ne
/ o/err.
posedujete toliko veščine, da Vam bi bilo mogoče takoj, pri prven srečanju oceniti določeno osebo z ozirom na njene karakterne vrednosti. Mračne misli bodo pregnala srečanja z prijatelji ali osebami s katerimi ste imeli pred davnim časom vesela doživetja. Na svojem delovnem mestu bodite previdni, kajti obstoja možnost, da se bo pojavila oseba, katera bo imela večje sposobnosti od Vas. Pazite se prehlada oči, ali kakega drugega negativnega vpliva nanje.
SRECA-BODOCNOST: — Živčna razdraženost, katera nima nikake resnejše osnove je kriva, da se vidijo
stvari in dogodki v luči, katera ne odgovarja stvarnemu stanju. Pazite se ljudi, kateri bodo skušali pridobiti Vašo naklonjenost s tem, da bodo skušali v Vaših očeh prikazati Vam znane osebe v slabi obliki; v takem primeru se sami takoj prepričajte o resničnosti izjav. Trudite se za svoj napredek toliko kolikor je potrebno, ter se čuvajte vsakega pretiravanja; slednje more v Vašem primeru prinesti le nazadovanje.
VEDNO ČAKAJOČA: — Malenkosti igrajo v Vašem življenju cesto precejšnjo vlogo. Ne bodite malenkostni,
I
kajti z izgubljanjem časa pri sle lj h ... ubite prilike za donosnejše stvari. Prilike za potovanje izkoristite, saj bodo prinesle možnosti napredka. V večji meri se posvečajte svojim osebnim stvarem. Na delovnem področju se bo nudila prilika za menjavo dela, katero pa m treba opustiti Kljub priljubljenosti v okolju in dobrosrčnosd Vam ne gre vselej kakor bi želeli; s tem problemom se močneje pozanimajte in najdite napako.
ČEŠNJEV. CVET: — Na ,živiieajfi.^lfid.at£,.i4_nje£ove
praktične strani zaradi česar Vam je lahko prebroditi
težave zaradi katerih bi 'marsikdo'ifgdml vfcjo ža na--' daljnji boj. Pravdarnost in občut a so pri Vts v glavnem nekako v ravnotežju zaradi česar ste sposobni diplomatsko izgladiti marsikaKo zap.eteno situacijo. Ste bolj tradicionalno in konser ativni ter imate odpor proti vsem muhavim ir. brezsmiselnim novostim.
S
R
|jt
>1?
S
*
sl«
'/£
!'{
5i«
»K
.'k
V
sli
5j5
&
&
£
■
&
v
i
*
M
!jt
Sli
1
I
ropskih državah.
Solastnik tega velikega industrijskega kompleksa je 38-letni York Noble, za katerega so nekateri še do nedavna, trdili, da je So-rayin ljubimec. Danes se je pokazalo, da vežejo So-rayo in podjetnega Yorka le prijateljstvo in pa skupni interesi.
Soraya je Yorka, ki je poročen ter ima dve hčerki, spoznala že pred petimi leti. in sicer v zimskem letovišču Kitzbuehel. York je bil tisti, ki je prvi vedel za njeno ljubezen z italijanskim princem Rai-mor-dom Orsinijem ter je bil tudi prvi, ki je bil obveščen o koncu te ljubezni. Potem sta se srečevala s Sorayo vsako leto v omenjenem zimskem letovišču.
York Noble, ki je dober in spreten trgovec, je takoj sprevidel, da bi imelo njegovo industrijsko podjetje veliko korist, če bi postala lepa Soraya njegova družabnica. Tako jo je začel pregovarjati za ta načrt in končno jo je tako navdušil, da je bila pripravljena sprejeti vse pogoje, samo da postane solastnica omenjenega industrijskega podjetja.
Pravijo, da je ime Soraye že pripomoglo k uspehu o-menjenega podjetja. Tako si je baje celo edinburški vojvoda — mož kraljice E-lizabete naročil kar dva av-
tomobila vrste ji Njemu so baje sled1 ^ drugi angleški pl eIj* sedaj se za ta avto v ^ gujejo že v Franciji p drugod.	J)
Soraya bo tako milijone in verjetno X bila na svojo žalost, 08 več perzijska kralji®8^ Iz Teherana pa so ^ le prihajati zdaj se.^ zanimive novice. poP ^ nekaterih revij, ki se M vneto zanimajo za se dogaja na VeXl ■.•■J dvoru, so baje ugotov ^ se je perzijski šah ze ‘pt s svojo zadnjo žen0: (s segel je, kar je hote‘y rah Diba mu je P°vl’^ in s tem zagotovila ® j stvo ter rešila Pre. 0st111 pravila je svojo dolz®^ zdaj je šah ne več. V sobanah r®1' fs!| cesarske palače j°oe,,f dan. šah, njen mož, ^ terem so pravili, da J^p.' zelo rad, prihaja , j bolj poredkoma k nj^ obisk. Po glavi ima ^ stvari in rad gleda j ženske,	.	,e f
Pred nekaj dnevi 1 vabil znano pevko V £ naj bi pela na dvortt ^ s priporočilom, da n ^ de z njo njen staim JgJi ljevalec Lucien Mon» . ij prijateljskem obisku 0 tl)c hu je bila zadnje belgijska filmska " J0 Andersen. Koliko $
gih lepotic in
zvezdic šah povabi pa je tajnost, ki j° Jjjon zidovi palače in J straža.	'!
Farah Diba mars1 in je žalostna. Tako baje potožila svoji n «Ne morem več. Stt3^ tako življenje. Zdaj,. dosegli to, kar so ne pričakovali, P°P^ *jj pozabljajo nrine. 1 # ne veljam.» Tako J .. svoji materi, ki j°, t J; govarjala, naj ven*3 sž de na neki sprejem^ t je povabil visoke % elifl dvor in ob takih ce JMI jah mora seveda P yj>J vati tudi kraljica- se;; zaman čakali, da D rah Diba prikaza1** 9 je bil nervozen i11,^ t, ročil tašči, naj veh je1 govori hčerko, pri«18 f, le čez dobre pol u* j, f-izogibala se je šaha / jega moža in se Pos i[ la le z gosti. _ je1. Pravijo, da je SaD yj,{ no zaljubljen v S° jo je zavrgel, ker mogla dati naslednjn tudi Soraya se je ^ vala, ko je bila še M ru, zaradi številh11^ / teljic, ki jih je sa j k sebi.	jffl
Farah Diba si je ,ji \ da bo «žalostnega J/j
soVia X/
mišljenega* šaha ^ ( in zavladala v srcu in na dvoru- „4
cf\V‘ ra
žalostna, ker je “t j0 da je bila le orodJ ep> ’ je bila «velika ljuhe komedija.
IN
L
diSe in pišf:
r^mdaQajFčič
JE RIL TUDI J°A!Lp VHODOM |N JE ZLEZE1- **
KONČNO PP JE JPJČLE el zbijal potrlbuo MERO KOPBJŽF IN Sk.OC.IL ua ČOLN POD SEBOJ--
OB UOSTU SU JE U5TPVILTER odprl vRprcfl ki SO zBPiRPLA LUKNJO V ZIDU
KONČNO STOLE PRISPELA,..
TAKO SEJE JOJČEK odpeljRe s svojim novim
SKRIVNOSTNIM PRIJATELJIH
... KBM ?
SKOČITI /?... Nt.frsfl JAZ S take viši«. NIKOLI NE boji ZMOOEL/
■RAJE OSTANEM TUKAJ ! OH JOJ P« »JOJ
NO,3B),SkOČl/
DOTrM PA VSE ZA MENOJ,1
DOBRODOŠEL V MOJE KRALJESTVO.'
Vidiš !? Svfl iz
TV/
JOJPENl , ŠE v SMRT ME Bo PUiPE-LJAL TALE- 1
LE PRIDI'SKORAJ A SVA PRIŠLA
O
POČAKAJ1
i / KJE Pfl JE !<
JAZ VIDIM SAMO čolne IN...-POLNO VODE.'?
KAKŠEN JUNAK' PA Sl
ODLOČI SE PRAV DOLpO TENE
Bom čakal
-■j h, S \ -V
O jP '[ '<	s/*?
— 5 —
februarja 1961
pv®
KRIŽANKA
Za
ic
Odobreni gospodarski načrti za leto 1960 61
javna dela v slovenskih občinah bilo nakazanih 53 milijonov lir
Občina Devin ■ Nabrežina je dobila 20 milijonov, občina Zgonik 12 milijonov, občina Repentabor 7 milijonov in občina Dolina 14 milijonov lir
breni6]L^h so bili od°-
let° 1960 r^1"^ načrti za “Sinatri doin*1 nakazujejo narja i 9}očene vsote dednih dei 1Tledbo raznih ob4ine — V, slovenske Zgonik p„ Vra-Nabrežina, lina ?ebtabor ln D°-^»jonov S skupaj 53
?°raZdelieni Ji1 S0 tako ^brežina 20 °bfina Devin‘
{lna Zetfnil milll°nov, ob-°bčina Dpi J2 milijonov, ionov ^ePentab°r 7 mili-
“blijonov £.lna Dolina 14
na so°biiinnrtI?evin-Nabreži-nja dela? dobrena nasled-
‘ev javn^t^8 m razširitve, za ^dovodne nape-P0_iabiii 2 bodo lahko
2. pQ 2 milijona lir. °bčinstoiaVll° in razširi vrednr-■	v	sbn
razširitev v skupni
3. Razširn milijonov ‘lir. :de iavno ®v m izb>ol je n» rrazsvetljave,
m izboljša-m „„ vetljave, za bjona ii‘r“ TazPolago 2 mi-
4 Pesi ’ go-
!°nskih ^tev javnih tele-
wab Pranrif	v Cerov-
?abrežin >p	Trn°vci
9 kamnolomi
in
za
^lionarfeVic3en strošek 2
^k^eni^nj9 občinskih in klona f9 Poslopij - 2
mi-
,aBtRazn,
^očfu6^?, znač?ja na
t-ag, olePševalna de-
vina
kunar :“uj-' Uov torej
V
“Osl.iana ’ ia
20 milijo-
2 mirm De-i milijona lir
občini pa pred-h^^ijonov i?ars^ načrt * šoiske Za gradnjo r°vou" p poslopja 2?ljšanieU' 99 milijon za L6 -ave, 4e vodovodne na-
Iri'10 in	za Po-
cinskih 9 vzdrževanje ob-
ter i cerkvenih p0-
Ce9lavilo lnmili-’9n lir za
st. m vzdrževanje
.°čitn0
oati
>1P'a«a. Mn^—^Jvua gre ^?mvii0Namesto, da bi za
bar Pačrtu’ 5a bila Pri r?paka. Kr„_.‘'torJena groba
^ t dodeli]9’°činskih Poslo-en milijon, za
«,fe Pa i rr,;,..  J—> ™
J Prav' S 'ione, so sto-
t ^rava 1patno- °bčin-st Ptsala nJ zaradi tega
Samatorca, s čimer bi bile vse pomembnejše ceste v zgoniški občini asfaltirane.
Repentaborska občina i-ma na razpolago 7 milijonov lir. Od te vsote je naj-večji znesek predviden za popravilo in asfaltiranje cest, in sicer štiri in pol milijona lir. S tem denarjem bodo predvsem asfaltirali ceste v Velikem Reo-nu in na Colu. Za razširitev vodovodnega omrežja je nadalje predvidenih pol milijona lir, za izboljšanje javne razsvetljave 600.000 lir. za strelovode 400.000 lir in za vzdrževanje občinskih poslopij en milijon lir.
Ostane še dolinska občina, ki je v okviru zadnjega gospodarskega načrta dobila 14 milijonov lir. Tudi tu je levji delež namenjen ureditvi cest, in sicer 6 in pol milijona lir za asfaltiranje ceste skozi Pre-beneg, 2 milijona za uredi-
tev ceste v Frankovcu in en in pol milijona lir za izredna popravila cest.
Poleg tega predvideva gospodarski načrt gradnjo dveh avtobusnih čakalnic, in sicer na pokrajinski cesti pri Krogljah in nad Ricmanji, en in pol milijona lir za izboljšanje javne razsvetljave in en milijon za razširitev vodovodnega omrežja.
NABREŽINA
Prvotnih Nabrežincev (Grud. ni, Caharije, Pertoti, Radoviči) je razmeroma malo. Raz-cvit kamnolomske obrti v minulem stoletju je privabil semkaj delovno silo iz sosednih kraškiih vasi, iz Furlanije in celo iz Italije. Fašizem je poskrbel za svoj doliv in tako skrbi tudi povojna «demokratična» Italija, Iz nek. danjega kmečko-ribiškega naselja v «stari» vasi se je Na-
STANDSEZ
se na-
br,
ie*?119 imnl23 ceste od°-
f taknr.frrajone lir — ker
&‘S"ShEMOT° - p“
kon^? s tem de-staiceste Mal^l1 asfalpira-Prosit	~	Po-
rn Bajta —
Nase društvo direktnih obdelovalcev je v zadnjih letih prišlo popolnoma pod oblast bonomijanske centrale v Gorici. To se je videlo tudi pri nedeljskih volitvah, pri katerih so kar trije njegovi člani kandidirali na njeni listi. Frejšnj; mesec smo imeli v prostorih prosvetnega društva «0. Zupančič« v Standrežu zborovanje naših kmetov. Zal je bila udeležba mnogo premajhna za tako veliko vas, kot’ je ri‘aša in tudi zaradi važnosti argumentov, o katerih se, je govorilo.
Inž. Pečenko iz Trsta nam je namreč ob tej priliki povedal zelo- zanimive stvari o slovenski kmečki organizaciji na Tržaškem, ki ščiti slovenskega kmeta na tamkajšnjem področju in mu nudi vsakovrstno pomoč. Prav bi bilo, če bi to organizacijo raztegnili tudi na Goriško, saj slovenski kmetje na Goriškem vsa povojna ieta nismo imeli svoje strokovne organizacije, ki bi lahko povezovala naša društva direktnih obdelovalcev zemlje v Standrežu, Sovod-njah, Steverjanu in Doberdobu, pa tudi naše kmete iz drugih krajev. Ce bi bili tako povezani, bi lahko predstavljali mnogo več, saj je n. pr. v go-riški občini med direktnimi
SEMP01AJ
Od
na takšni
„ S Ur	.	**«	ICUWSIU
peteri Tere le prijeten
razgled
letJ?ga do s;;6;:u v smeri
faj0 uga-a °zapada- Iz'
vas v"-”111 pose' ®li uri—, ascani si po
H jjasejo Phzad
a- °a-
10 i vtis- 7	1
Us>io'	urejajo
uteiB *• Vaško “zivijenjski "'a J15’ a iim •POti so Prece-i s%„ati boi, 16 treba mesto. hredu Slišimo clVlllzirano ce-vasi } star0 n bo ob5ina ten p°koDfn.. (klanec) iz Zazln Sega „n!scu- To ie ra-*. !«»• ker P°etrebno radi iz že ua in bn ° 'ej poti 1'°Vanl5Šna druer^eln° kmalu
kdlil1Ska hiša83 nova
‘iim
m
Spomenik
Odo70aarja°7eŠan- borcem
nTtiak tud?6’ 3 nani ra
’ ki jim nekateri va-
vratek fašistične ere, ki naj bi nas «ščave» spet okovala v telesno in duševno suženjstvo. A mi in resnično de-demokratični Italijani smo se in se bomo borili proti temu suženjstvu. Duh iz narodnoosvobodilne borbe še ni umrl!
obdelovalci zemlje več kot polovica slovenskih kmetov.
RO NK E
S A LE Z
fe;
‘Zk;
* n>P0 čaš)* _vs.eono, kako
h>r^5a lhnaaim žrtvam bik d'ti, 1 vrbe- Ne m°-
Vptašalanemarjen ‘ bU spome-
biiti a okr^.:.’ gre 'e za V fltl
s Primer-
j0 . ae. k.£1.	1
Fred približno tremi leti je bila popravljena streha na šolskem poslopju v naši vasi. Streha je prej puščala in je bilo potrebno dosti več kot milijon hr, da so jo popravili.
No, sedaj pa streha spet pušča. Ne moremo razumeti, kako se je to lahko zgodilo, saj smo bili prepričani, da so bila popravljalna dela v redu Izvršena. Občinski upravi priporočamo, da intervenira pri pristojnih oblasteh in doseže, da se v tej zvezi nekaj na-iravi.
V ponedeljek se je začel na sedežu Agrarnega konzorcija v Ronkah enomesečni teoretični in praktični tečaj za mlade traktoriste tega področja. Pouk se vrši vsak dan dopoldne v prostorih Agrarnega konzorcija iz Trsta, ki ima v Ronkah svojo podružnico. Poučujeta dr. Jacob in dr. Franco, ki sta' uslužbenca pokrajinskega nadzorništva v Gorici in ki sta dosegla lepe uspehe že pri pre-jšnjih podobnih tečajih v Ronkah in po drugih krajih.
Ob zaključku tečaja bo posebna komisija ugotovila sposobnost tečajnikov za upravljanje traktorjev, ki zavzemajo vedno važnejše mesto v našem kmetijstvu. Tečaj obiskuje kakih 30 mladincev in lekcijam iz teorije bo sledil tudi praktični pouk na veleposestvu Dottori, katerega u-prava bo dala na razpolago svoje traktorje in tehnično osebjt v ta namen.
Pri nedeljskih volitvah za kmečke bolniške blagajne je v naši občini zmagala bono-mij inska lista direktnih obdelovalcev z razmeroma majhno razliko pred napredno listo Zveze kmetov. Prvi so namreč dobili 42, drugi pa 33 glasov. Tukaj se je zopet pokazala potreba po reformi se-daniega zastarelega volilnega pravilnika, ki daje vsa mesta , odbora te organizacije tisti listi, ki je dosegla pri volitvah večino, pa čeprav z zelo majhno razliko. Tako se bo zgodilo, da 45 odst. naših kmetovalcev ne bo imelo svojega zastopnika v novem občinskem odboru blagajne in bodo bonomijanci lahko še na. prej operirali brez kakršnekoli kontrole.
brežina raztegnila v dolgo vas s proletarskim življem dvojne narodnosti in z večstransko politično usmerjenostjo.
A naj so Slovenci kakršnegakoli političnega mišljenja, razen nekaj nečastnih se vsi zavedamo svojega porekla — svojega slovenskega krova in svoje kulture. Spominjamo se naše borbe, ki je fašizem s sodelovanjem naprednih italijanskih sil uničila tako da mu je ostal le še strupeni rep.
S to zavestjo naši ljudje občutijo krivice do naše narodne manjšine. To boli naše matere, očete in otroke, naše in one — iz vseh naših vasi. Na videz se zdi, da ni tako, ker smo mirne (rekli bi, da gotovih primerih preveč mirne) narave in nam je razgrajanje in pobalinsko ali zajčje kričanje zoprno. A pojdite v naše hiše, prisluhnite pogovorom na poti, v trgovini itd. — pa boste slišali — kaj in kako naši ljudje mislijo fašističnih demonstracijah iz teh dni, kaj o oblasteh, o vladnem komisarju, kako si razlagajo rimsko politiko.
Naši ljudje niso gluhi in slepi ter znajo Stvari dobro pogoditi. Sicer pa nas temeljito učijo skušnje, da kdor se zanima za zadeve svoje narodne skupnosti, ščiti hkrati tudi svoje osebne interese. V borbi za naše pravice imamo ob strani italijanske demokra. tične množice, kar je za ilz-vojevanje uspeha nujno potrebno.
KRMIN
c>Prese, vrbe uaia e l in ogra-a že£ Uce. NtP,0meniku bolj
>njrj*oprej s*
lic p< v .sle'jk^edvomno se bo
'Sti
B- Ti,a J sPremenila V Paši z,"9' gra glas, da
Wo !>hnm pevci že d°-
n°viti ln namera-
?<■ Paio Pi7bor T°
lep0 4 b^o, s . K1Sjreno P°‘
Vaeb>nio K 2 naš0 i« - b°Rat0
ne
pes-
Poberi^ _m°rei° nado-
rt "'‘HI
'-•it?
Piačj P°Pev>p, am'emske a'i
le' ‘n dV UStreg,e d«-
C:išk>m sLTm trža*
Sreda“|a zadn1. ‘c‘0 pozorno fPPieni'1	lstibne
• Proti n Ve’ so na-^VnKi(P inan?’-Ve' da j'
,v0
zelo
niko
m ie
mn rasi-za po-
KOmVEL
sko mnogo pomeni. Res nimamo posebno dobrih pogojev za govedorejo, ker so senožeti in pašniki slabi, njivskih površin za krmski pridelek pa je malo, na pašo v nekdanjem merilu pa ne moremo več računati. S tem pa ni rečeno, da bi ne mogli živine rediti in rejo celo zboljšati. Krma je seveda predpogoj. Kar smo nekoč nakosili in naželi na enem hektaru, moremo danes pripraviti na dva tisoč kvadratnih metrov in še manjšem prostoru. Sicer pa ne gre samo za količino, ampak za vrednost ali kakovost pridelka, v tem primeru krme. Pravilo za umno gospodarjenje (živinorejo) v naših razmerah pravi: Skrčiti travne površi-
ne, slabše parcele pogozditi, boije temeljito zboljšati! Tako bi puste parcele obogatili (gozd), na ostalem travnem zemljišču pa nakosili raz. meroma večjo količino boljše (tečne, izdatne) krme.
Lepa udeležba mladine na tečaju priča, da ni ta za kmetijstvo tako brezbrižna, če le ima v svoji sredi nekoga, ki jo zna za to spodbujati. Ta. kega prosvetarja, imamo v so. vaščanu učitelju g. Sušterčiču, ki se za to zanima teoretično in še bolj praktično. Mislimo, da je velika škoda, če je on v naši pokrajini v tem častna izjema.
Se kaj bi radi napisali, a bi listu odvzeli preveč prostora.
PREČNIK
Pred časom smo poročali, da se je veliko število naših vaščanov prijavilo za živinorejski tečaj. Ta se je pod vod. stvom živinozdravnika g. Le-giše začel 23. januarja im bo imel 45 učnih ur. Obiskuje ga okrog 40 vaščanov, kar je za tako majhno vas lepo število. Polovica je mladine, med odraslimi pa so tudi gospodinje. Pomeni, da se vaščani za ta nauk zanimajo in se želijo čimbolj seznaniti z načeli um. ne živinoreje, ki je tudi pri nas važna kmetijska stroka. Kot povsod, znanje tudi tukaj dosti odtehta in gospodar.
Motiv z Repentabra
Foto Magajna
VODORAVNO:	1.	izvoljen
eliten, 6. vrsta premoga, ki ga uporabljajo v livarnah, 16. pokrajina v Nemčiji, 18. pritrdilnica, 19. kasen, 20. začetnici imena in priimka jugoslovanskega kiparja, ki živi sedaj v Ameriki, 22. poveljnik ladje, 25. oblačilna potrebščina, 26. reka v Severni Italiji, 27. skrajni konec ploskve, 29. domača žival, 30. ljubkovalna oblika moškega imena, 32. stara dolžinska merska enota, 33. najvišja gora v Karavankah, 35. ki noče delati, 36. gorovje v osrednji Aziji, 37. glavno mesto Zahodne Nemčije, 38. košček rahlega puhastega blaga ali snega, 40. lahko razumljiv, živo obrazložen, 42. grško pristanišče, 43. merska enota za ploščino, 44. velika riba, 46. utežna enota za drage kamne, 47. besedica, s katero posnemamo rahel udarec po prstih ali kakšnem drugem delu telesa, 48. predlog, 49. postavim narazen, razdružim, 50. zveza, spona, 51. omotan, pakiran, 52. vas v okolici Ljubljane, 54. svojilni zaimek, 55. število, 57. oster piskajoč glas, 58. egipčanski bog, 59. psevdonim slovenskega skladatelja (Ri-sto), 61. veliko ledeno polje v gorah, 63. poljski ali vrtni pridelek, 65. mesto ob Jadranskem morju, 66. prem, ne-zavit, 67. staroslovanski bog, 69. napoved smeri, 70. kratica za italijansko radijsko podjetje, 71. ob nogah, 72. strokovnjak pomembne naravoslovne znanosti, 74. krajevni prislov, 75; druga in tretja črka besede pod 17. navp., 76. brez družbe, 77. prihod nazaj, vračilo, 79. dva enaka soglasnika, 80. naslov etiopskega cesarja, 82. nevarna žuželka, 83. starorimski pisatelj, 85. vzdrževanje, plačevanje preživnine, 86. neobdelan svet.
(NIAVPTCNO:	1. mesto v
nesporednem zaledju Trsta, 2. začetnici imena in priimka znane francoske filmske igralke, 3. nevarna bolezen, 4. E-vin tovariš, 5. državica v Himalaji, 7. država v Aziji, 8. krajevni prislov, 9. igralna karta, tudi športni junak, 10.
začetnici dnevnika, ki je bil prednik «Dela», 11. pristanišče ob istrski obali, 12. židovsko moško ime, 13. obžalovanje, 14. osebni zaimek, 15. naselje pri Idriji, 17. neveljaven, kakor da ga sploh ni bilo, 21. pogonski stroj, 23. ne-debel, vitek, 24. vrsta blaga za obleke, 26. denar, novci, 28. neobut, 30. vsak sebi, 31. kositer, 32. česnu podobna vrtnina, 34. umetno izdelane lesene plošče, 36. nagajiv, razposajen, 37. prevozno sredstvo, 39. krepak, silen, 41. ki svojega prepričanja ne skriva in taji, 42. prvikrat, 45. mačka je njen najhujši sovražnik, 47. vrsta konjskega teka, 53. moški, ki trdno in vztrajno dela, 55. smer neba, 56. ljubek, prijeten, 58. mesto ob Baltiku, 60. kolikor jih, vsak brez izjeme, 61. zavestno izgovorjena neresnica, 62. mestece v Furlaniji, 64. del teniške igre, 66. pripadnik naroda, ki živi v Evropi, 68. mesto v Vojvodini, 71. ne-oblečene, 72. mesto, naselje, pokrajina, 73. zbite snežne krogle, 76. oblika pomožnega glagola, 77. glej 60. navp., 73. napeljava, majhna skupina vojakov, 80. stavčna nikalnica, 81. okrajšava za šent, 82. okrajšava za ocetni, 84. oblika pomožnega glagola.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Trbiš, 6. Gronchi, 12. Parma, 16. rjijti, 17. narez, ič'. rž. 19. Rn, 20. sad. 21. rolo, 24. deliti, 26. bas, 21, tvar, 29. seks, 3L sodi, 32. doza, 33. obirati, 36. to, 37. vol, 38. Suk, 41. Ivi, 42. rti, 44. Rezijan, 48. Aral, 50. ojačiti, 53. naduha, 54. motam, 56. Ana, 57. ale, 59. denar, 60. ukinem, 62. ostalina, 65. mete, 66. mineral, 68. iti, 69. old, 71. cik, 72. Ana, 73. ep, 75. ljutost, 78. bori, 80. star, 82. Arij, 83. sura, *7. osa, 88. bradač, 90. arak, 92. med, 93. se, 94. Kr, 95. lenuh, 97. osate, 99. aktiv, 100, ometana, 101. cigan.
NAVPIČNO: 1. Trst, 2. rjav, 3. Buda, 4. it., 5. žir, 6. galerija, 7. on, 8. nad, 9. Cres, 10. helot, 11. Izidor, 12. pri,
13. AZ, 14. mraz, 15. AN S A, 22. osivo, 23. Oka, 25. ti, 26. Boljunec, 28. ro, 30. strčati, 32. doidem, 34. bi, 35. iti, 37. vzad, 38. samum, 39. uroki, 40. Katinara, 43. Italija, 45. en, 46. ahati, 47. narek, 49. laneni, 51. ano. 52. ili, 55. mera, 58. enotirna. 61. ma, 63. ati., 64. aloja, 67. letalo, 70. DS, 74. padem, 76. ura, 77. TS, 78. bosa, 79. Osek. 80. sr., 81. rane, 84. Umag, 85. reta, 86. Aden, 88. brv,- 89. čut, 91. koc, 94. ki, 96. ha, 98. si.
iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiitiiiiimmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"*
Koristni
nasveti:
Kurnica	za	15	d
Kurnica naj bo urejena ta- , pajalnike za vodo. Rabimo ko, da bo čiščenje in belje- | dvoje korit: za suho krmo in nje čim laže. Paziti moramo, navlaženo krmo (otrobi, ku-
Na glavni cesti, ki gre pod vasjo na Prosek oziroma v Trst, je m asfaltnem cestišču vsak dan več lukenj in tudi vedno večje so. To je tudi razumljivo, saj gre po tej cesti vsak dan na stotine motornih vozil, ceste pa nihče ne pop. a‘Tja. Zato bi želeli, da luknje zamašijo, s čimer bo tuni man; stroškov, kot če bi morali kasneje obnavljati večje kose cestišča.
Pa tudi ostalim potem v vasi bi lahko posvečali nekaj več cijami, dokra^	...	,	v
naše področje po’ rajinski živi-
Ze prejšnji teden se je v dveh hlevih v Krminu pojavila med govejo živino slinavka in nekaj govedi je tudi poginilo. Gre namreč, kot so ugotovili pri veterinarskem zavodu v Padovi, za nevaren bacil C, proti kateremu doslej pn nas se nismo cepili živine. Bolezen je prišla k nam iz bližnih furlanskih krajev, kjer je neki živinorejec iz Kr-mina kupil na semnju v Cm droipu dve kravi, ki sta bili okuženi; cd teh je bolezen prešla tudi na druge živali.
Naši živinorejci so takoj sprejeli potrebne zaščitne u-krepe in porekod bodo morali živino tudi cepiti. Vsekakor pa se priporoča vsem, naj svoje živine ne vozijo na sejme, vsaj ne v okužene kraje, dokler se bolezen ne zatre.
Odložili so tudi nadaljevanje posebnega živinorejskega tečaja, ki ga je organizirala pokrajinska ustanova INIPA, ker r»i ne mogli nadaljevati z lek-veljavi
vendar bomo tem in o drugih vaških vprašanjih spregovorili kdaj poz-zneje.
nozd-ravniski urad.
da je dovolj prostora. Na 1 kv. m računamo največ 5 kokoši. Biti mora dovolj svetla in zračna, ker je le v higienični kurnici perutnina zdrava in lahko pričakujemo tudi zadovoljivo nesnost. Perutninarstvo ne prenaša dragih investicij, zato moramo graditi kokošnjake iz najcenejšega materiala. Denar, ki ga vložimo v kurnico, ne sme presegali zneska nad 40.000 lir, računano za 10 kokoši.
Tla naj bodo tlakovana s talkovci. Lesen pod odločno odklanjamo. Beton je predrag. Pod naj bo nekoliko nagnjen in v zidu majhna odprtina za odtok vode kadar kurnico čistimo. Temelji manjših kur-nic naj bodo 30—50 cm v zem. lji in 10—50 cm nad zemljo.
Stene: poceni je opeka, še cenejše pa so stene iz ilovice in slame. Debelina stene naj ne presega 25 cm. Stene so lahko tudi lesene, če nam račun kaže, da bo taka gradnja najcenejša. Morajo biti dvojne ali pa pozimi obložimo stene kurnice s slamo, sicer bi bilo perutmmi prehladno.
Vrata naj se odpirajo vedno navzven.
Okna naj bodo. enojna, namesto drugih oken namestimo žično mrežo. Steklo za okna naj bo debelejše, da bo trajnost večja. Okno naj bo vgrajeno le na eni strani, t. j. na južni. Pri gradnji ne smemo pozabiti na zračnike.
Notranja oprema:
a) gnezda postavimo v temnejši kot kurnice, ker kokoši prija temen prostor za nesenje.
b) v sredini kurnice na-mestimo korita za krmo in na.
KRIZ
hinjski odpadki).
c) grede za spanje namestimo v kot ob steni nasproti oknu. Letve za grede morajo biti pravilne oblike in dovolj široke — 15 cm. Ostre robove izgladimo, da se počuti perutnina na njih udobnejše. Grede morajo biti največ 20 cm od tal. Na 1 m grede računamo 4—5 kdkoši. Razdalja letve od letve naj bo 35 cm in odmaknjena od stene 30 cm. Pod grede namestimo čistilno desko, na kateri se zbira blato. Čistimo jo vsak dan redno. Namesto deske uporabimo čistilno mrežo, da kokoši ne morejo brskati po blatu.
Plesniva marmelada
V marmeladi, ki plesni, so začele delovati glivice plesni, ki so prišle iz zraka, ali pa smo jih zanesli v shrambo s kakšnim drugim okuženim živilom. Najbolje je, da marmelado prekuhamo. Odstranimo prav pazljivo z vrha vso plesen in hkrati tudi vso plast okužene marmelade. Marmelado damo nato v čisto kozico, ji primešamo še nekaj sladkorja in jo vremo vsaj četrt ure. Marmelade, ki je že toliko pokvarjena, da je kisla, ni vredno prekuhavati.
Najbolj priporočljivo je zamenjati kozarce. Zato prekuhano marmelado damo še vročo v dobro pomite kozarce, ki smo jih prej dali za nekaj časa v vročo pečico, da so se razkužili. Da nam pri polnjenju vroče marmelade kozarci ne bodo popokali, jih postavimo na večkrat zgrnjen suh prtič. Dalje ravnamo enako kot pri vsaki marmeladi.
Delo v vinogradih in na polju je zaradi deževnega vremena zelo zaostalo. V tem času smo le pripeljali kole v vinograde in pripravili drva. Sele sedaj smo začeli rezati in vezati trte, na njive pa smo pripeljali gnoj, ki ga bomo — ko bo bolj suho — zaorali.
Omenimo naj, da je pot, ki vodi po «Senikih» na nabre-žinsko postajo v zelo slabem stanju. 2e dolgo časa prosimo, da bi jo popravili, a vse
prošnje so zaman. Tudi pot od Sedmaka do zapornice na poti proti Briščam je v slabem stanju in bi jo bilo treba čioa-•prej urediti.
Želimo, da nam o tem ne bi bilo treba več pisati.
Za zaključek naj še povemo, da je v vasi osmica pri Bip-čevih (Srečko Tretjak). Toči samo belo vino, ki je zelo dobro in gre hitro v promet.
CARR0VEC
Z zadovoljstvom smo sprejeli vest, da je bilo odobre-
nih 6 milijonov lir za novo šolsko poslopje v naši vasi. Vendar se pri tem postavlja vprašanja, kaj storiti: ali naj se otroškemu vrtcu dozida še eno nadstropje ali pa naj se zgradi povsem nova šola? To vprašanje bo treba temeljito pretresti, kajti nekateri razlogi govorijo v prid enemu — drugi pa drugemu predlogu. Občinski svet, ki je pristojen, da to vprašanje reši, naj se pred določitvijo temeljito posvetuje in pretrese vse razloge, ki govorijo v prid eni ali drugi rešitvi.
v. y
Zaradi deževnega vremena je delo v vinogradih zelo zaostalo, tako da vinogradniki šele v teli dneh režejo in veeejo trte
Za naše gospodinje
GOVEJI JEZIK V SOKU
Na pol kuhan goveji jezik olupimo in pretaknemo s slanino in česnom ter nabodemo z nekaj klinčki. Povaljamo ga v moki. V vroče olje zribamo dve čebuli, zalijemo s kozarcem dobrega vina in vložimo jezik. Duši naj $c počasi, prilivamo po potrebi juho, v kateri se je kuhal. Pol ure prej, preden je jezik mehak, dodamo še 1 do 2 drobno zrezani jabolki. Jezik zrežemo na rezine in. serviramo s sokom, ki mora biti precej gost.
VZHAJANI CMOKI
Kvas: 1 dkg. kvasa. I d kg sladkorja, 1/161 mleka, dva
dkg moke. Testo: pol kg moke, 1/81 mleka, 1 rujne-njak, 1 jajce, 4. dkg .sladkorja, sol, limonina lupinica, 8 dkg surovega masla, 20 dkg marmelade. 10 dkg surovega masla za zabelo, orehi ali mak, 3 dkg sladkorja.
Pogreto moko zmešamo z vzhajanim kvasom in mešanico mlačnega mleka, v katerem smo raztopili sladkor, sol, maslo ter mu dodali še sesekljane limonine lupinice, rumenjak in jajce. Testo stepamo, da se loči od kuhalnice in dela mehurje. Biti mora precej gosto. Vzhaja naj približno eno uro. Nato z žlico zajemamo žličnike, raztlačimo vsakega s prsti, mu denemo v sredino marmelado in ga izoblikujemo v cmok. Cmoke denemo vzhajat pokrite na pomokani deski. Vzhajane denemo v kozico s soljenim kropom. Kuhamo pokrite 3 minute, nato jih obrnemo in kuhamo še 4 minute. Ko so skuhani, jih poberemo takoj iz vode in prebodemo vsakega z vilicami. Pred serviranjem jih potresemo z zmletim makom ali z zmletimi ore hi in s sladkorjem. Zabelimo jih z maslom.
SESEKLJANA PEČENKA
Z JAJCI
Četrt kg govedine, četrt kg svinine, 60 dekagramov kuhanega in pretlačenega krompirja (namesto krompirja pa lahko vzamemo tudi 2 v vodi ali mleku namočeni in ožeti žemlji), J jajce, 1 slana sardina, zelen peteršilj, soli po okusu 3 jajca, drobtine in mast za pečenje.
Meso zmeljemo z žemljami vred, če smo se odločili za žemlje. Iz vseh navedenih sestavin zamesimo testo in ga z rokami dobro obdelamo. Sardino dodamo sesekljano in pazimo, da zaradi nje pečenke ne presolimo. Namesto slane vzamemo lahko tudi sardino iz olja. Peteršilj zelo drobno sesekljamo, jajca skuhamo v trdo, na obeh koncih jih malo obrežemo.
Testo denemo na desko potresemo z drobtinami, ga z rokami toliko razprostre-mo, da v sredo položimo jajca, drugega za drugim, in vse skupaj izoblikujemo v štruco, ki jo povaljamo še v drobtinah. Pečenko polijemo z vročo mastjo in spečemo.
Pečeno narežemo in lično naložimo na podolgovat krožnik. Obložimo z duše nim grahom ali mladim zabeljenim fižolom in krompirjem v kosih. Okrasimo še z vejicami peteršilja
Vreme včeraj; najvišja temperatura 10, najnižja 5.4, ob 19. uri 8.4 stopinje, zračni tlak 1021.2 pada, vlaga 66 odst., nebo 3/10 pooblačeno. morje skoraj rn.mo, temperatura morja 9.2 stopinje.
Trza§
ne vn
Danes, NEDELJA. 12. tet«*11 Damijan
Sonce vzide ob 7.12 in tsdSit-17.27. Dolžina dneva 1015-vzide ob 4.34 im zatone od
Jutri, PONEDELJEK, 13' ^ Katarina	.
Prvi uspeh delavcev CRDA
20. februarja se pričnejo v Rimu pogajanja o delavskih zahtevah
Delavci Tržaškega arzenala so začeli stavkovno gibanje, ker niso imeli včerajšnji razgovori na uradu za delo nobenega rezultata
Delavci obratov CRDA v Tr-
stu in Tržiču so dosegli s svo-jo odločno borbo prvi uspeh: prisilili so namreč delodajalce, da se bodo morali začeti pogajat; z njihovimi sindikalnimi predstavniki glede osnovnih zahtev, zaradi katerih so šli v Stavkovno borbo.
Iz Rima je namreč prišla vest, da je osrednje vodstvo Intersinda pristalo na pogajanja o sporu v CRDA in sklicalo za 20. februar sestanek s predstavniki sindikatov. Pogajanj se bodo udeležili predstavniki obeh sindikatov kovinarjev iz Trsta in treh sindikatov iz Tržiča.
Včeraj so se zato predstavniki vseh teh petih sindikatov sestali v Trstu in sklenili, da se prekliče tridnevna stavka, ki bi se morala začeti jutri zjutraj. Delavci pa se bodo še nadalje vzdržali vsakega nadurnega dela.
Včeraj so bili na uradu za delo razgovori med predstavniki Tržaškega arzenala in sindikatov, in sicer glede izboljšanja odstotkov delavskih nagrad. Predstavniki podjetja so izjavili, da se še ne morejo izreči delavskih zahtevah ter da morajo še proučiti vso zadevo, s čimer niso torej nudili nobene možnosti za rešitev nastalega spora. Zato so se delavci ob 1. uri popoldne zbrali na skupščini ter sklenili, da bodo protestirali proti zavlačevanju rešitve tega vprašanja. V ta namen so se vsi delavci, ki bi morali delati vče-
nega sveta razprava o pritožbi | me izrabljene. V tem primeru
petrolejske družbe «BP-Italia-na» proti namestitvi bencinske črpalke ACI v Ulici Koroneo, kjer ACI prodaja svojim članom bencin po znižani ceni.
Peta sekcija Državnega sveta je pritožbo zavrnila, kar pomeni, da bo bencinska črpalka ACI lahko nemoteno delovala in da bo ACI še naprej nudil svojim članom bencin po znižani ceni.
Občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu
r.-.e velja noben račun, ker je trenje koles na cesti manjše in se s tem podaljša razdalja preden se vozilo ustavi. Vožnja z izrabljenimi gumami je nevarna na suhi in lepi cesti, še bolj pa na mokri cesti, da ne govorimo o poledici. Izkušnje so tudi pokazale, da je trenje manjše, če je vozilo laže, oziroma premalo obloženo. Tako je manjše trenje koles navadnega avtomobila, v katerem sta dva potnika, kakor pa če so v istem vozilu trije ali štirje potniki. Iz vsega tega sledi, da predstavljajo izrabljene gume nevarnost za vozača, za potnike v vozilu in za druga vozila na cesti.
Ustanovitev odbora poslanske zbornice za avtonomno deželo
Poseben cdbor poslanske zbornice bo imel v februarju in marcu številne seje, na katerih bo proučil razne plati vprašanja ustanovitve dežele Furlanija - Julijska krajina. Med drugim bo proučil tudi kakšne posledice utegne imeti ustanovitev dežele v mednarodnem merilu in kakšen naj bi bil deželni ustroj s stališča predstavništva področij, ki bodo sestavljala deželo. V to namen bo delegacija odbora tudi obiskala prizadeta področja.	——«»----
Prešernova proslava v katinarski šoli
Zelo lep program, ki so ga priredili otroci osnovne in strokovne šole
Sestanek občinske zdravstvene komisije
Včeraj je bil letošnji drugi sestanek zdravstvene komisije ržaškega občinskega sveta. Na sestanku so razpravljali o ustanovitvi občinske lekarne in sklenili, da bodo pred nadaljevanjem razprave o tem vprašanju poizvedli, kakšne rezultate so dosegli z občinskimi lekarnami v drugih pokrajinah.
10. t.m. je katinarska šola priredila Prešernovo proslavo. Po priložnostnem nagovoru u-praviteljice g. Cok-Kalan Anice se je zapletel pisan venček programa, ki so ga izvajali učenci tamkajšnje osnovne in deloma strokovne šole.
Vse točke, povečini vzete iz šolskih knjig, so bile skrbno pripravljene in otroci so jih izvajali z vidnim užitkom. "Vrbi*. "Orglar*, "Sreča, nje s Prešernom», v lepem nastopu in prostem razgovoru, "Dekletom* ter nežni in ubrani glasovi v pevskih točkah mladinskega pevskega zbora so bili dokaz resne in dobre volje. «Balonček• in solista v "Prav vesel iz šole grem* ih v "Na vlanin’cah* najmlajših učencev'in še «Mucka in ptička*, baleta ♦Ladjica* in «Venček na glavi*, v lepih in ubranih gibih ob prijaznem otroškem ličecu, ter doživeta
V soboto 18. t. m. ob 19. uri bo v konferenčni dvorani v Ul. Zonta 2 prvo sklicanje j in v nedeljo 19. t. m. ob isti uri v isti dvorani v drugem | sklicanju redni občni zbor
iniiKuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kmetijske zadruge z nasled dnevnim redom: poročilo
raj popoldne in danes, vzdržali dela, v ponedeljek pa bo-
do določili splošno stavkovno akcijo.
Delavci AFA in SAIFAC še vedno nadaljujejo stavko, ker . nič ne ikaže, da bi hoteli ravnateljstvi podjetij ugoditi delavskim zahtevam.
Zavrnjena pritožba ti bencinski d ACI
proti črpalki
Iz Rima poročajo, da je bila
njim
upravnega sveta; poročilo nad zornega odbora; 'predložitev, diskusija in odobritev obračuna 1960; izvolitev upravnega sveta in razno.
Izrabljene gume velika nevarnost
V zimskem času je precej prometnih nesreč zaradi poledice in spolzkih cest. Take nesreče imajo večkrat hude posledice, ker si šofer pač ne more pomagati ko vozilo drsi po cesti in odpove pokorščino vozaču. Včasih pa pride do hudih nesreč tudi če ni poledice in če je cesta suha. V tem primeru je krivda drugje. Vozač v primeru nevarnosti piitisne na zavore, toda vozilo se ne ustavi pravočasno in je trčenje neizogibno tudi če so zavore v dobrem stanju.
Kje je krivda? Pustimo ob strani večje ali manjše brzi-ne, kajti vsak šofer mora znati v kakšni razdalji bo lahko ustavil vozilo ob določeni br-zini. To velja seveda če so gume v dobrem stanju. Dru-
Milje pripravljajo za danes veliRo pustno presenečenje
Letos bo tekmovalo za prvo mesto sedem skupin ■ Nagrade za najlepše vozove in maske ■ Razstava domačih vin
včeraj pred peto sekcijo Držav-Jgačna pa je zadeva, če so gu-
tvimmitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuiitiimittiviiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiit
Sladko življenje dezerterja se je končalo
Te dni so aretirala in prijavili sodišču 23-letnega Adriana Bortolija iz Padove, ki je zdaj na razpolago vojaškemu sodišču v Padovi, Pred vojaškim sodiščem se bo moral zagovar. jati zaradi dezedtiranja, pred kazenskim sodiščem pa zaradi tatvine 250.000 lir.
Bortoli, ki je služil vojaški rok, se je lepega dne naveličal nositi vojaško suknjo in je odšel v Rim. Imel je dokaj sreče, ker je takoj dobil službo kot šofer konzulata Gvatemale. To pa je trajalo malo časa, ker je Bortoli 31. januarja ukradel na konzulatu 250.C00 lir. Zapustil je seveda službo in se z vlakom odpeljal v Trst, kjer se je hotel zabavati. Vozil se je s taksijem in nagovoril taksista, da mu je predstavil neko dekle, s katero je odšel v 6obo, ki mu jo je nudila 57-letna Cate-rina Vascon por. Caporal iz Ulice Udine 54. Tudi sladko življenje v Trstu se je kmalu končalo, ker je prišel iz Rima zaporni nalog. Agenti kvesture so Bortolija našli v sobi, ki jo je imel v podnajemu, zaslišali so ga in spravili v zapor. Pri vsem tem je Bortoli spravil v nesrečo tudi taksista in omenjeno žensko, ki se bosta morala zagovarjati zaradi kršitve zakona Merlin.
Smrt s plinom
Med 11. im 12. uro se je včeraj zastrupil s plinom 67-
s,
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST - U L. MONTECCHI 0-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 POJM1UZN1CA GORICA Ulica A Pellico l-II. r— Sel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 Mr — Vnaprej: četrtletna 1800 lir. polletna 3500 Mr, celoletna 6400 lir —■ FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960	din, četrt-
letno 480 din — PoStni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst	11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva	ulica	3-1,
tel. 21-928, tekoči	račun	pri
Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI
Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca; trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglaci se naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Isdaja in tiska ZTT, Trat
letni Bruno Suppancic iz Ul. Petronio 24. Truplo nesrečneža so ob 15. uri prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice.
Avtomobilske miši vedno na delu
Ce je slabo ali lepo vreme, so avtomobilske miši vedno na delu, čeprav jih včasih po. licija zasači in spravi ma varno. Tako so neznanci kar pri belem dnevu odiprli avto, ki ga je 36-letni Guido Paternitti iz Ul. Ghirlandaio 25 parkiral v Ul. Galatti. Odnesli so radijski sprejemnik tranzistor «Voxon», ki je vreden 30.000 lir.
Revna ženska zgubila svojo plačo
Včeraj so se pojavile na tržaških ulicah prve skupine mask, ki nam naznanjajo, da se bliža letošnji pust svojemu koncu.
Kot smo zvedeli, je v Miljah, kjer je na današnji dan že tradicionalni miljski karneval, že vse pripravljeno za današnjo povorko. Ce ne pride kaj vmes, bo baje letošnji karneval v Miljah še dosti lepši od preteklih. Vsaj tako zagotavljajo njegovi prireditelji, ki so že več noči na delu, da bi pripravili alegorične vozove in tradicionalne maske, ki si jih vsako leto z navdušenjem ogleda na tisoče in tisoče Tržačanov. Manjkajo samo še zadnje malenkosti in karneval se bo lahko začel. Glasbene skupine, s katerimi razpolagajo, so bile v preteklih dneh že pridno na delu ter so z veselimi koračnicami pozivale prebivalce Milj na veselo pustovanje.
Letos bo tekmovalo za prvo mesto sedem skupin. Skupina «lirivido*, ki pripravlja alegoričen voz "Groza v planinah* (Brivido in montagna), je z delom skoraj že gotova; prav tako so zaključile z delom tudi ostale skupine, med katerimi je skupina «Ongia* pripravila voz "Pasqualino Ma-radža*, skupina "Frausin* a-legorični voz "Dracula*, "Cir-colo giovanile italiano* se je odločil za voz, ki bo imel naslov "Muja, vin e guati*,
• Gruppo di Ponziana* se bo predstavil z "Veselimi mornarčki*, skupina «Grisa* z
• Družino piščančkov* in skupina "Belezze naturali* z alegoričnim vozom "Blazni diktator*.
Tudi letos znaša prva nagrada miljskega karnevala 100.000 lir, kar je že dovolj visoka vsota, da bi jo hotel marsikdo dobiti. Drugo nagrado, v znesku 80.000 lir, je dala na razpolago miljska občina, tretjo, v znesku 60.000 lir, pa občinski odbor za pospeševanje turizma. Sledijo še nagrade v zneskih 40.000, 30.000, 20.000 lir in še nekaj manjših nagrad.
Posebna komisija, ki jo bodo sestavljali trije novinarji, predstavnik turistične ustanove in odbornik za javne prireditve, bo ocenjevala posamezne skupine in razdelila nagra-
letošnjega miljskega karnevala udeležilo veliko število Tržačanov, je organizacijski odbor ukrenil vse potrebno, da bo filobusni in avtobusni promet deloval brezhibno. Številni filobusi, avtobusi in gliser (cdskaf) bodo vzdrževali zveze med Trstom in Miljami. P~ipravljeni so tudi prostori za parkiranje avtov, prehod skczi novo galerijo v Miljah bo ustavljen v času, ko bo trajala povorka. Tudi vse miljske gostilne so dobro zalezene z vsemi dobrotami ter samo čakajo goste.
Križani v Radiu Trst «A»
de okrog 17. ure na Marco. Včeraj dopoldne je 53-letna | nijevem trgu
Giorgina Schillani por. Negro. ni iz Ul. Pordenone 20, ki je revna čistilka, zgubila denarnico, v kateri je imela svojo plačo. Zenska, ki je zaposlena pri Seladu, je malo prej dobila plačo (6720 lir) in je nato odšla na Trg Ponterosso, kjer je nakupila nekaj blaga za 300 lir. Nekaj minut pozneje pa je zapazila, da nima več denarnice, niti denarja. Prizadeta ženska je prijavila zadevo na komisariatu javne varnosti na Trgu Dalmazia. Kdor je našel denarnico in denar, naj ji ga vrne, če ima le količkaj čuta poštenosti.
Istočasno s pustno povorko bo na Trgu Republike otvoritev razstave domačih vin, katere se bo udeležilo kakih pet. najst domačih vinogradnikov. Tudi med temi bodo izbrali najboljše, katerim bodo miljska občina, pokrajina in pokrajinski kmetijski inšpektorat razdelili zlate in srebrne kolajne.
Sprevod mask in alegoričnih vozov se bo začel v Miljah ob 14.30 ter se bo odvijal po naslednjih ulicah: Ul. D’Annunzio, Roma, Mazzini in XXV. aprila. Pustni sprevod bodo posneli tudi za televizijo, tako da se bodo lahko Miljčani še enkrat videli.
Ker pričakujejo, da se bo
Danes ob 17. uri irr.a radijska postaja Trst "A* na sporedu četrto oddajo iz cikla "Tržaški obiski*. Po Sveto-ivančanih, Škedenjcih in Na-brežincih so zdaj na vrsti Križani.
V oddaji, ki jo je pripravil član Slovenskega gledališča Just Košuta, bomo predvsem iz razgovorov z reporterjem
Mitjo Volčičem in iz raznih prizorov zvedeli razne križke zanimivosti, ki naj nam izpopolnijo sliko o tamkajšnjih ljudeh in njihovem življenju.
Oddajo bodo s svojim sodelovanjem popestrili člani pevskega zbora in mladinci prosvetnega društva "Albert Sirk* ter orkester "Vesna*, ki ga vodi Mario Bogateč.
Med drugim bomo slišali tri stare domače pesmi:	kriško
himno, ribiško fantovsko ter piešemo popevko o vinu.
Deklica padla z višine štirih metrov
S svojimi prijateljicami se je 5-letna Patrizia Lanza iz Milj včeraj popoldne igrala blizu svojega doma. Zlezla je na zid, pa je padla z višine 4 metrov. Pri tem se je po. bila in ranila po glavi in obrazu ter dobila rahel pretres možgan. Odpeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala 3 tedne.
iimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiifiimuiiiiiiuiiitiimiiiiiHnuiii
Novi plinohran
"Ptičja svatba* so želi pri vseh obilo uspeha.
In še "Moja prva pot v šolo*, "V šoli*, "Kupite rože*, "Pripovedka o nosku*, "Kmetič in volk* z lisico zvitorepko in "Očetova beseda* in vse točke so bile krepko pripravljene in so se odigravale kakor na filmskem traku brez mučnih presledkov. Vsi nastopajoči so bili vedrega lica, lahkih in skladnih kretenj ter popolnoma vživeti v posameznih vlogah, kar se pri otroku le težko doseže za domišljena doživetja.
Bogato število udeležencev je s ploskanjem izražalo priznanje in toplo pohvalo vsem nastopajočim. kakor tudi učiteljskemu zboru za požrtvo-valnost ter g. prof. Kjudra in organistu g. Justu za dobrodošlo pomoč.
Pomembni, vzgojni in iskreni so bili nasveti in svarilne besede staršem o domači vzgoji in o družini ter otrokom sploh, v vložkih povezave posameznih točk, ki jih je pripravila upraviteljica ter slednjič zaključila prireditev s prijaznim pozdravom ter pozivom otrokom — spoštuj in ljubi očeta in mater!
. oče
Včraj v gledališču Verdi
Prva predstava komedije «Raffaele»
Iz tržaških kinematografov
«Veliki diktator^
V ' s:
Danes bo slovesna otvoritev novega Acegatovega plinohrana v Ul. Italo Svevo 2 v Broletu, ki bo razpolagal s 40.000 kub. metri plina. Poleg njega že stoji stari plinohran, ki vsebuje tudi 40.000 kubičnih metrov plina. Razen tega je še najstarejši plinohran v Rojanu z 20.000 kub. m plina. Tako bo
sedaj Acegat razpolagal z zalogo 100.000 kub. m plina.
Novi plinohran, iki ga vidimo na sliki, je visok 51 m in ima 24 m premera. Zgradili so ga v desetih mesecih; vse notranje naprave pa so izdelali v delavnici mostov in dvigal CRDA.
Sele sedaj smo lahko videli Chaplinov film »Veliki diktator■», ko je postal že dvajset let star. Chaplin je namreč napravil ta film že l. 1940, svo. jo pot pa je film začel šele po vojni. Tedaj, že kmalu po vojni, je prišel tudi v Berlin, kjer pa ni bil nič kaj lepo sprejet. V Italiji se je pojavil v kinematografih šele letos (v originalu pa samo za kratko dobo že l. 1945).
Ce moramo filmu priznati polno vrednost, ko gledamo na dogajanje v njem nazaj, te. daj moramo Chaplinu še bolj pritrditi, če upoštevamo, da je on film napravil, ko še ni prišlo do najhujših grozovitosti «velikega diktatorja». Že tedaj je obsodil nacizem in fa. šizem, ki si ga mnogi še danes ne upajo obsoditi, temveč dopuščajo, da ponovno dviga glavo.
V imaginarni deželi Toma-niji je neki židovski brivec, krotek in skoraj smešen zaradi svoje plačljivosti, služil domovini na fronti v času prve svetovne vojne. Junak ni bil, a vendar vesten, in tako je naneslo, da je celo rešil življenje nekemu letalskemu čast. niku. Po vojni pa je z državnim udarom prevzel oblast ne. ki diktator, ki je poln sovrašt. va do drugih držav in do Zidov, ki jih začne nemilo preganjati. Pri vsem mu pomaga vojska njegovih ušivih srajc«. Tudi brivec pade v zapor in sicer skupaj s častnikom, kateremu je rešil življenje in ki je postal v diktatorjevi stranki zelo ugledna oseba, a je že tudi padel v nemilost. Brivec je kot pravi dvojnik podoben diktatorju in to mu pomaga, da skupaj s častnikom ubeži. Pri tem se jima celo zgodi, da mora brivec — ki ga imajo vsi za diktatorja — na govorniški oder. Toda namesto besnega rohnenja se z govorniškega odra oglasi prijetna beseda o miru, slogi in bratstvu.
Po maski, po imenih, po vsem dogajanju ni težko uganiti, katerega diktatorja je imel Chaplin v mislih, kakor je tudi zelo lahko spoznati drugega diktatorja, ki pride k njemu na obisk.
Komedija »Raffaele»	Vita-
lianija Brancatija, ki jo je sinoči uprizorila igralska skupina Cervi-Girotti v Verdijevem gledališču kot zadnje delo svojega repertoarja, hoče biti duhovita satira na italijansko družbo v letih 1939-1943. V resnici pa ne presega okvira površne burke. Značaji so preveč šablonski, da bi bili prepričljivi, in tudi zgodba se preveč opira na o-peretno plat fašistične tragedije, da bi moglo globlje pretresti gledalce. Prav tako šibek je zaključek, ki se zaman trudi, da bi bil ganljiv slavospev svobodi.
Gino Cervi je kot Raffaele skušal dvigniti delo na stopnjo človeške drame ubogega slabiča, ki iz strahu odobrava vse, kar počenjajo nasilneži, vendar je v besedilu redkokdaj našel primerno oporo Tudi Massimo Girotti si je kot Giovanni prizadeval, da bi delu dal globlje poudarke, ni pa skoraj nikoli mogel iz medlih meja svojega lika. O-membe vreden je še Mario Chiocchio v karakter-ii vhgi fašističnega kolovodje.
Slovensko gledališče
v Trslu
V soboto 18. t. m. ob 18. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera PAVEL GOLIA
SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE CESAR Glasba: prof. KAREL BOŠTJANČIČ Koreograf: ADRIJAN VILES Kostumograf: inž. arh. MILENA MATULOVA
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Slovensko gledališče v Trstu
Hola, la, hola, la,
v gozdu škratje smo doma.
Delamo do ure kasne,
dokler sonce ne ugasne.
A dvanajstega, to vam povemo,
na otroški ples
na stadion gremo !
Pridite tudi vi mali, male, očki, mamice, sestrice in bratje dobro obložen bifč in glasbo nudi vam Sneguljčica in škratje.
TRADICIONALNO
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
bo DANES 12. t. m. v dvorani na stadionu «Prvi maju. Pričetek ob 15.30!
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz eno uro in pol pred pričetkom pri blagajni dvorane.
VWWiANWVWWWW
Osebe:	Sneguljčica	-	Miranda
Caharija (Igr. šola); Vitez - Li-vio Bogateč (Igr. šola); Kraljica - Zlata Rodoškova; Maršal-Modest Sancin; Poveljnik straže - Alojz Milič; Lovec - Julij Guštin; Frice - Stane Raztresen; Frače - Danilo Turk; Meglic; - Sonja Pulger in Tatjana šiškovič; Škratje - Justo Košuta, Silvij Kobal, J. Cesar, Ferdo Kokošar, Adrijan Rustja, Edvard Martinuzzi, Josip Fišer;
Paž - Edvin Guštin.
Nastopajo še: dvorjani, dvor-janke, paži, vojaki, spletična. * * *
Ponovitev v nedeljo 19. t. m. ob 16. uri v Avditoriju v Trstu
( OLEPAU^i
VERDI
Danes ob 17. uri bo sjjj Gino Cer \/i - Massimo j nastopila z Brancati]e I vostjo «Raffaeie».
Pri gledališki blagajni*) daljuje prodaja vstop" - I
TEATRO NUOVO j
Danes ob 17. uri
A
vitev Shakespearove
ste noči«. Prodaja J pri gledališki blag3™' J 650, 450 in 250 lir- |
Danes ob 21. uri verzitetni kinematočia ter predvajali fltojj nost» Luchsna v Kji 1 dokumentarni film *	|
zveplo» Pontecorva.
* * * k ni
V ponedeljek bo ^ za Koncertno društj ^ pi; izraelski komorni A «THE RAM AT GAM ,, BER ORCHESTRAsPL stvom Sergiuja Coffl1®5 ,
( kinJ-
Fenice 14.30 «Dekle *L*. -Claudi a Cardinale. m ste ljubezni.	v
Excelsior 14.00 «Ven*” ( iz norke».
-	  Khsabd«
Eddie Fisher in L#**
SZ Dor
priredi v torek 14. t. m.
na stadionu «Prvi maj» z začetkom ob 21. uri.
velik
puslni ples
IGRA ORKESTER NARDIN
Rezerviranje miz od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20
Na PUSTNI TOREK
od 21. do 4. ure zjutraj
v prosvetni dvorani «1 G O GRUDEN« v NABREŽINI
Dobro založeni bife — Nizke cene —
VIGNA
Trsf, UL Crispi 73 tel. 90-027
Specializirana delavnica zi popravilo in obnovitev izpuš naprav in rezervoarjes
nlh
A VTO MOTO
IMPOKT - EXPOK I
Nadomestni deli italijanskih nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESEL motorjev m traktorjev.
Trieste - Trst, Via Udine 15 tel. 30 197. 30198
V tem filmu je Chaplin prvič ves čas uporabljal govor (bil je trdovraten privrženec nemega filma). Komičnosti ni. ti v tem pretresljivo resnem delu ni opustil, vendar je tu komičnost na robu tragike. Sa. tira pa ne leti samo na diktatorja, temveč na vse, ki so mu pomagali.
iiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiBiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiim
ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE
11. februarja 1961 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
Od 5. do 11. februarja je bilo 18 porok.
RODILI SO SE; Raffaella de Mircovich. Maurizio Serli, Mas-
simo Buecolieri, Massimo Scom-megna, Marino Nussodorfer, E-lena Zambon, Gabriella Zacco-
OD VČERAJ DO DANES
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče . •	• . .	59	165	71
limone . . . .	• • •	94	153	141
mandarini . .		83	188	165
jabolka I. . .		71	141	83
jabolka II. .	• • •	36	106	53
hruške I. . . .		106	153	118
hruške II. . .		29	88	41
pesa		• • •	94	100	94
artičoke ....		28	40	35
zelje			59	65	59
cvetača . . . .	• • •	36	94	59
ohrovt .....	• • •	47	71	63
cikorija	. • •	36	53	41
čebula		• • •	71	112	94
koromač . . .	• • •	59	83	71
razna solata .	• • •	100	175	150
kroibpir . . . .		25	66	39
rdečj radič . .		250	500	450
zeleni radič II	« • •	150	275	200
zelena			71	118	94
špinača . . .		125	350	350
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
lo, Maurizio Petrachi, Diego Leu z.
UMRLI SO:	64-letni Ovidio
Moretti, 74-letna Ivana Lukežič vd. Giorgi, 73-letni Giuseppe Kvesto, 53-letni Sante Tedesco, 69-letru Giovanni Minigutti, 46-letna Quirlna Decarii por. Pri-mosich, 83-letna Bruna Bonifa-oio vd. Castro, 71-letnl Arturo Lazzarini 81-lefna Carla Dapret-to vd. Krasna, 56-letn; Libero Francesconi, 67-letni Cesare Bas-sin, 68-letnt Trifone Billsco, 62-letnl Giovanni Versa, 31-letna Maria Cozman por. Buiatti, 69-letna Guglielma Spanghero por. Germesi, 72-letnl Carlo Hollan, 67-letni Antonio Lugll, 78-letna Domenlca De.simoni, 74-letna Santa Mlelcusch por. Mara, 77-letna Olga Klun vd. Germanis, 22-letni Luigi Morandt.
OKLICI
Težak Chudio Zulli in blagajničarka Liliana Sancinelli, ce var Sergio Petronio in proda-
jalka Maria Messagllo, kapetan Antonio Bonaldo in gospodinja Nella Fumani, skladiščnik Ar-mando Corvinl in prodajalka Valnea Climich, invalid Franc Kamenšček in gospodinja Olga Eavdaz, barist Dario Carboni In gospodinja Edda Vascotto, inštalater Claudio Bronzi in šivilja Antoni etta Perlch, električar Stelio Marsilli in baristka Maria Paliki šofer Luciano Miscron in gospodinja Gabriella Filippi. mehanik Umberto Coassin in blagajničarka Rosaria Ledo, e-lektričar Benlto Coassin in baristka Mania Sam, stražar javne varnosti Gastone Palma,no in gospodinja Jolanda Matačič, pomorščak Antonio Poletti in gospodinja S:i\ana Čendak, uradnik Mario Starate in gospodinja Germana Cantamessa, elektriški izvedenec Attbio Modesti m g.’~ spedinja Lulsa Scano, strojnik Francesco MigsoUno in bolničarka Oudma Micad, geometer Manc Abate in gospodinja Bianca Maria Vascotto, uradnik Salva-torc Patronaggio in uradnica Dora Viara, delavec Raffaele Lanotte in prodajalka Filomena
Lionettl, Inženir Silvano Gan-dusio in učiteljica Mia Prelaz-zi, delavec Bruno Dagrl 'n gospodinja MireUa Budai, težak E-milio Monaco in gospodinja An-na Ma-ia Ctacthi, uradnik Iti Mihailt :r. in gospodinja MiireMa Bressani, trgovec Ladislav Pao-letič in uradnica Stanislava Zor-čič, Fortunato Beccafigo in O-dette	Gardinl, mlinar	Ivan Ko-
bau in delavka Fernanda Nico-lazzi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col-le Ul. Revoltella 42; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-bl 19.
LOTERIJA
BARI	71	39	33	58	4
CAGLIARI	13	22	51	27	61
FLORENCA	55	8	32	56	52
43	26	76	19	59
61 34	8 13 53
7	51	69	72	28
63	78	73	28	70
44	78	62	19	9
79	59	26	15	60
81	62	42	4	67
ENALOTTO 2!XX212X22X2 Dvanajstlce dobijo po 8.898.000 lir; enajstice dobijo po 160.000 lir; desetice pa po 15.400 lir.
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
Chaplin je bil kot pri ostalih svojih filmih nele glavni igralec, temveč tudi scenarist, režiser in producent. V tem filmu igra dve osebi, diktator, ja in brivca, s čimer je hotel morda poudariti večno nasprotje med dobrim in slabim; diktator in brivec sta osebi popolnoma nasprotujočih si značajev, a sta si tako podobna, da ju je mogoče celo zamenjati. Poleg številnih i-gralcev nastopa v filmu Pau-lette Goddard, ki je bila Chaplinova žena.
Vsakdo, ki hoče poznati delo velikega Charlija Chaplina, si bo ogledal tudi ta njegov film.
Koristni naslovi in tel. številke
Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17.30.
Anagrafski urad: Ul A. Diaz št. 25-27 - tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12.
Občinski trošarlnskl urad:
UL del Teatrn 4 — tel. 35-520.
• • •
Gasilci — 22-22
Rdeči križ — Trg V. Veneto
24-024
Prometna policija — 37-777 Glavna bolnišnica — 03-743 ACFGAT (za okvar-); 24-151
Intereuropa
Mednarodna špedicija in transport KOPER
vrst :
mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči
posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo
kvantitativni blaga
redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri najemanje bookling prostora
prevzem
potom svojih poslovnih enot:
Sporočilo Neodvisne socialistične zveze
Tajništvo Neodvisne socialistične zveze sporoča, da se vsi tržaški občani vsako sredo ob 15.30 do 16.30 lahko obrnejo na njegov sedež v Ulici sv. Frančiška 20-L, kjer jim bo odv. Gruden na razpolago za vprašanja, ki se tičejo Občinske podporne ustanove (E CA).
Opozarjamo naše čita-telje na današnjo oddajo Radia Koper ob 13.30 ((NASI KRAJI in LJUDJE o vandalskem razbijanju fašistov v Trstu.
NAROČNIKE v JUGOSLAVIJI
obveščamo, da znaša nova mesečna naročnina, od 1. februarja dalje, 420.— din.
ItAZNA OIIVENT1LA
vey. Metrocolor. ^ Filoiiraminatico 14.30
zločincev)), prepov«0 dim.
Grattacielo 14.00 «N«3^ ;
liv». Technicolor. C1 p So-phia Loren, Vitt°rw ca.
Arcobaleno 14.15 «K»n5^ g»>'
liki». Eastmancoiof-
Supercinema 14.00
sarjev)). Wait Disnef- ^ Alabarda 14.00 «LoV Technicolor. Sandra Ennio Gorolami.
Aurora 14.15 «La ci«1 povedano mladini, -Capitol 14.30 «TajnoSt ^ Richard Egan,
Garibaldi 14.30 «Eisei
lefilm «Aleksa,nder
Cristallo 14,00 «LjubiV3»
nicolor. Ma,ri!yn Impero 15.00	I
septembra». Prep<>vl
diini.
Ij«^
Italia 15.00 »Cesarski , (Mayerling). Techniu’,, J
dolf Prack in Chrisd811 biger.	k/
Massimo 14.00 »Zakla« " ? Kidda». Anthony I* nicolor.	ref'
Moderno 14.00 in 22-0® ,;lt ria predsitavlj-a revij \ jih brez usmiijenjan^jji
, cgV*
stom m Rouy de 'L.jb. : platnu «Tums top se J. v
Martinelh, Chelo Al parter 350, galerij* Zadnji dan.
Astra 14.00 «Mestni P° berto Sordi.	.
Astoria 15.00 »Poročna gitte Bardot, Giorž10 zi.	j«	J
VIttorio Veneto 14.0® ' P marjetic)). Technico1OT' Day, David Niven. g5 Marconi 14.00
kuze». Technicolor. scina, Rossar.o Braz*1 ■ Louise.
Ideale 14.00 «Veliko £ po S*vOna 14.30 »Gor in ®°‘ J,
nicah». Milene Deta1
chae-1 Craig. Techiik1
Odeon 14.00 «Teddy b05'?-
Mina, Tony Dall»ra Panelli.	__
IN
DAHOV! 15
Ob deseti obletnici ka Viteza in ob
smrti Malke Vitez d ¥ j) je in sestre 3.000 1“ J ško Matico.	.J
Mesec dni je pr®!, jr je tragično premini' Batič. V počastitev fFCt rujeta družin; K. Cos litin iz Lonjeria 269 1	,
Matico 1000 lir.	r
Ljubič Roman daruje za Dijaško Matico. P, V počastitev spofl»in,arf, svakinje Ide Perhau® v ža Perhauc 2.000 11 ((Sergija Tončiča«.
MALI
ooi
v»r.
Iščem 15-16 letnega %>•
trgovino jestvin. Na(jn®'" pravi ((Primorskega Ji
Trst, Ul. sv. Frančič J
OBIŠČITE VELETRG^J/: LICE - Trst, Ulica Kupili boste: bunde. ;y šče, hlače, srajce,
Danes 12. tega meseca ob 15. uri bo v Ricmanjih sestanek upokojencev. Vabljeni k veliki udeležbi.
vrst po res konk" nah.
ISCEMO 14-15 letno V« )i
jačnica Tretjak, u
4-11 - Tel, 68-066.
LJUBLJANA, SEŽANA, NOVA GORICA, KOZINA, JESENICE, MARIBOR, PREVALJE, RIJEKA, ZAGREB, SARAJEVO, BEOGRAD, ZRENJ ANIN NOVI SAD, SUBOTICA
TRŽAŠKA KNJIGARNA
1'rst - III. »v. FrnnčiSkn KO Telefon «1-702
NOVO:
Fraerman; DIVJI
PES DINGO E. Tiran; POMENKI
480 Ur
650 lir
Dr. Sonja Mašera
(notranje in otrojke bolezni)
se je preselila v Ul. Machiavelli 20/1.
izum moderne tdft Supcrautomatic s 57 ^
Preko 50 vrst najnovej3
ib
švicarskih ur Vam jam«1.
izredno natančnost izredno vzdržljivost
izredno nizko ceno <£>
švicarska
Izpred prizivnega sodišča
«Podjetnost» zavarovalca naivno st obč. tajnika
^^obftnski1*8”6^ 'e bil zS*e'
A^'!eia (Oglenni\ V -TerZli di ®*opora<5pn«	1	Je vedno
^®stivwsvo'e služ-da io „5?* mel Pa Je smo-
POnareip,- „ fg.a dne overovil
* ter se if ?ls na Peki listi-
'ob>i klon: f8!° zaašel na za-
skeia sorHJz 'prej na kazen-
te™ ie fZv Vidlpu in po.
»odišču.	na Prizivnem
n^pr^cesfh soobtoženec na ^‘ovanni nin P5 )e bil neki
liske ob ?neba Palma iz Gra-ZaPrav eia„8?’ kl j?, bil prav-
VCof * ■ 1 *** vu
Dell zadevi.
®'k zavaroval8 'e b" predstav-'o t£&lna družbe «Istitu-
Pfi vsef*8J;n'__z? odini krivec redstav-
»arionalTIT uru2De «Istitu. 2 seveda vBa razioni>>’ ki bi bili n 0 lavil kliente, Varujeio «,?5Pra.vlieni> da za-
®Je’ ali D« lmetie’ živlie-
!a brezsk?Kn za80t°vijo mirno
$	°£st' N-a,T-
"i v 1aT,: ,™ma prišel tu-le 'Poznal J1 a Aquileia, kjer a Dirottiia w ° tnega Anel-51 invalirt t 'e civilni voj-Steiema	\ tem svojstvu
»O. Delia p1 ustrezno pokojm-■Oladenida a18	'e nagovoril
Sbvoril cJ ■ se zavaruje. Do-^ bodn	Z niim tudi» da
odtegoval; arovalne premije Izplačuj^	ustanovi, ki mu
j« Pojavil? PB0:|nill0'- Tu pa se
jo bil	j!I!a težava: Anel-
8el osebno °'eteP ter ni mo fln°i ki p T.azP°'agati s pokoj-nhlto storil'16 Preiemal. To je Uno Girni+‘S8rv0 njegov oče, ve ni ustrašil t ?6lla Palma pa ^stavil iB ,.ak malenkosti.
j* Ponaredil r na:..na kateri • s kateo r.°tti]ev podpis nplačevanio Se 'e. Pooblaščalo odpis ; J omenjene premije, overiti T„a- ;° treba seveda Sl1 Podietn; ga se ni ustra-p0l>l selnippred?tavnik. Na-ailtu Fni. občinskemu taj-Pri{al o ^8ori)u ter ga pre-Sodilo . nos.ti dokumenta. 5° Girotti \S6 je’ da je Bru-?a. sin ne • kmalu opazri, ojnine k pr.eiema polne w> gr?- ie DriiL-jVvedel za kaj
L perjem Ti?61'8 Palm° ka~
S 1 sodišču i iPa so ga pri' Vid^Um orijaS 2 njem 1° 8- S^iS0^ ie obsodijo 5 mesecoi? ? a obtoženca **-. Proti m 10 dni zapo-Pntožila n razsodbi sta se ; k° Fuman\pr,lzivno sodišče tožilec	r	tudi dr-
J^anerij.s°dišče je spoznalo ■a ,'Penilo a nedolžnega. ker •Jima osipe -fa ie bil Della
ni’ iiker mkrhn! ■ °prostil° sa ,J..kazniv0 n J"r®° dejanje j!ISal° kazJi palmi pa je spora.	na 8 mesecev
 «»_  .
o5?*v stanovanju
velbivalci' !N Včerai 80 se
J m nadstrnl“ ,v.anja v pr-Ba ^rgu t-u blšne številke -	■ bert^ preširašili
in sikočili s postelje, ker je bilo vse stanovanje v dimu. Kmalu so ugotovili, da gori v neki sobi in so nemudoma poklicali gasilce, ki so imeli dobre tri ure dela, da so pogasili požar, ki je uničil 8 kv. metrov poda in 5 tramov. Domnevajo, da je prišlo do požara zaradi okvare v dimniku.
Stružnica mu je odrezala dva prsta
Med delom v mizarski delavnici Zucca v Ulici Fabbri se je včeraj popoldne ponesrečil 17-letni Gino Kmet iz Ulice Baiamonti 12. Delal je pri stružnici, pa si je ranil tri prste na levi roki, dva pa mu je odrezalo. Sprejeli so ga na drugi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec
Pri gradnji novega železniškega predora pa se je včeraj popoldne ponesrečil 24-letni Eolo Segat iz Vittoria Veneta, ki so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Segat je hotel dvigniti velik kamen, pa se je pretegnil in so ga morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico.
 «»-----
Poskus samomora
Na prvi medicinski oddelek so Včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo 31-letnega Nicolo De Caprija iz Ulice Muzio 7. V bolnišnico ga je spremil njegov svak Umberto Greco iz Ulice Boccarini 5, ki je povedal, da je De De Ca-prio zaužil precejšnjo količino rženega rožička, da bi si na ta način vzel življenje, ker je živčno bolan.
 AVT0PKFV07________________
Rihard Cunja
Trst, Strada del Knuli št 289 Tel. 35-379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE
Ob slovenskem kulturnem dnevu
Prisrčna Prešernova proslava gojencev Dijaškega doma
Dijaki so recitirali in peli Prešernove pesmi Knjižne nagrade najboljšim gojencem
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 16. uri cinemascope Columbia barvni film
PIKNIK
V glavnih vlogah nastopata KIM NOVAK in WILLIAM HOLDEN
M
u>na
wmwjk
iittrj^j* danes 12. t. m. z začetkom ob 15. uri in • m. z začetkom ob 18. uri cinemascope tech-nicolor Columbia film
^sim, indijska furija»
Nast0|
'Pata
(Kassim la furia delTIndia) v glavnih vlogah
VICTOR MATURE in ANNE AUBREY
Ob priliki največjega slovenskega kulturnega praznika, ko se ves slovenski narod spominja svojega največjega moča Franceta Prešerna in istočasno v njegovem imenu od leta do leta beleži in ugotavlja postaje svoje kulturne rasti, se je tudi letos vršila v goričkem Dijaškem domu proslava slovenskega kulturnega dne ob 112. obletnici smrti Franceta Prešerna, ki je s svo. jo besedo uvrstil našo književnost v veletok vseh ostalih svetovnih književnosti. Sreča je hotela, da letos v istih dneh dneh praznujemo tudi drugi, izredni kulturni jubilej, in sicer 90. obletnico rojstva F. S. Finžgarja, stvaritelja tistega svobodnega Iztoka, na katerega smo se posebno mi kot manjšina tolikokrat spomnili u teh zadnjih dnevih, ko novi Hilbudiji, to pot ne iz Bizanca, zopet strežejo po našem obstoju.
Proslava je. bila zgolj notra. njega značaja in zato je bila tembolj . pristna, domača in topla: kot gost je bila prisotna samo predsednica Dijaške Matice g. Marija Bogatajeva. Po krajši uvodni besedi, s katero je ravnatelj zavoda Peter Sancin podčrtal pomen Prešer. novega dneva, je dijakinja učiteljišča A. Di Battista spre. govorila o pesniku samem in orisala glavne postaje njegove človeške in umetniške poti. Dijakinji Santina Bordon in Nevina Rožič sta nato recitirali «Pozdrav Prešernuv. Vojko Devetak je kot drugo točko občuteno deklamiral najzna. nejšo Prešernovo pesem «Vr-bi»; njemu je sledil Leopold Devetak z «Apelom in čevljar, jem». Dijakinja III. gimnazije Nataša Paulin je nato dovršeno podala «Pevcu». Ko je mešani zbor Doma, pod vodstvom Toneta Ferija odpel aZdrav-ljico», je sledilo nagrajevanje najboljših gojencev zavoda, med katerimi je človek s posebnim veseljem videl tudi najmlajšo gojenko, učenko III: razr. osnovne šole Ivanko Moro, ki je prišla iz najzapad-nejšega dela naše zemlje v Gorico, da si tu lahko nabira znanje v jeziku svojih dedov. Po končanem razdeljevanju
nagrad je moški zbor zapel še ništva v Ul. Duca d’Aosta, bo
nekaj narodnih pesmi, nakar je sledil slovenski zvočni film o Prešernovem življenju in delu, v katerem so dijaki lahko videli kraje pesnikovega življenja, rokopise in prve izdaje njegovih del.
V Števerjanu in Sovodnjah nova odbora kmečke blagajne
Pred dnevi sta se sestala sveta kmečke bolniške blagajne v Števerjanu in v Sovodnjah in izvolila nova odbora. Steverjanski kmečki bolniški blagajni bo za nadaljnja tri leta predsedoval Ciril Klanjšček, podpredsednik je Zdenko Terčič, odborniki pa so Karel Komjanc, Marčelo Humar in Jože Prinčič,
V Sovodnjah so za predsednika ponovno izvolili Friderika Hmeljaka, podpredsednik je Franc Florenin, odborniki pa so Peter Tomšič, Jože Pipan in Salamon Tomšič.
Predsednika obeh blagajn bosta člana pokrajinskega odbora blagajne, ki bo izvolil tudi svojega predsednika.
Predavanji o kmetijstvu
Na tretjem izpopolnjevalnem tečaju, ki ga bodo priredili v četrtek, 16. februarja ob 15.30 na sedežu kmetijskega nadzor.
pokrajinski živinozdravnik dr. Foe Germinetti govoril o potrebi zboljšanja zdravstvenega stanja v živinoreji in njene donosnosti.
V četrtek, 23. februarja ob 15.30 bo prav tam konferenca o novostih v pridelovanju sena, o katerih bo govoril prof. Giovanni Hausmann, ki je ravnatelj poskusne postaje za proučevanje travnikov v kraju Lodi.
Kmetijsko nadzorništvo vabi vse tiste, ki jih temi zanimata, naj pridejo na sedež ob
V nedeljo občni zbor SPD
V oetek. zvečer ie imel odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici še svoio zad-nio sejo pred rednim letnim občnim zborom, ki se bo vršil v nedeljo 19. februarja ob 10. uri v prostorih gostilne »Pri zvezdi» na Trgu sv. Antona.
Odborniki so se pogovorili n vseh zadevah, ki so v zvezi s pripravo občnega zbora, na katerem bodo Doročali o delu društva v nreteklem poslovnem letu. Govora ie bilo tudi o proslavi 15. obletnice obnove društva do drugi svetovni voini, o čemer oa se homo pogovorili še na občnem zboru, kjer bo govora tudi o programu izletov in gorskih tur v letošnji poletni sf-rnni. Sledile bodo volitve novega odbora in zato bi bilo prav, da bi se občnega zbo. ra udeležili člani v čim več. ieni številu ter s primernimi nasveti pripomogli k nadaljnjemu razvoiu naše planinar. skt in društvene dejavnosti
Občni zbor prosvetnega društva v Sovodnjah
Ustanovili bodo mladinski orkester
Pester program za bodoče prosvetno delo - V petek zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi . Potujoča knjižnica tudi v Sovodnjah
Pretekli četrtek zvečer je bil v društvenih prostorih obč. ni zbor Prosvetnega društva Sovodnje, ki se ga je udeležile zadovoljivo število članov. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo med njimi tudi precej mladine.
Po uvodnih besedah in pozdravu predsednika občnega zbora je spregovoril tajnik ZSPD Miladin Černe. Poudaril je pomen tega zborovanja in prosvetnega dela na splošno ter podčrtal korist in nujnost enotne organizacije zamejskih Slovencev na kulturnem področiu.
Govorni k je tudi ostro obsodil protislovenske šovinistične izgrede v Trstu in v tem so se z njim strinjali vsi prisot. ni. Pri debati se je precej go-I verilo tudi o bodočem pro-
napovedani uri.
iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiHniiiHinumiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiHiniiiiiHiiniinuH
Ni vse zlato kar se sveti
Zavarovanje za obdobje 1919-1926 tndi z novim zakonom še ni urejeno
Prvotni zakonski osnutek je bil spremenjen, da bi dolžni zneski za zavarovanje daleč presegli poviške na pokojnini
Pred dobrim tednom smo objavili vest, da je bil v Rimu sprejet zakon, ki daje možnost vsem tistim delavcem in drugim uslužbencem iz bivše Julijske krajine, ki so bili v delovnem razmerju v obdobju 1919 do 1926. pa jim to ni všteto za pokojnino, ker takrat še ni bil raztegnjen obvezni sistem socialnega zavarovanja tudi na našo pokrajino. Po predpisih tega novega zakona je sedaj da-
iiliiiiiiiiiitiiiMiKiimtmimiiiMfmiHimiiHiii
Urnik trgovin za pust
PokrajinsKa zveza trgovcev sporoča, da bodo v skladu z obstoječimi predpisi na pust-ni torek 14. februarja vse tr-gcvine zaprte v popoldanskih uiah.
timiiiiitiiiiimiiiiimiMMiiiiiiiiiiiiimiiiMMiniiiiiiiimiiMiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
Prometna nesreča v Ul. Carducci
Zaradi neprevidnega prečkanja je ženica prišla pod vespo
V bolnišnici bo ostala 10 dni - Vespist Marij Peric iz Doberdoba nepoškodovan
Ra*o Trst A
o' ^^Km8'30 Poslušali SW6tijGka doda-il, ske pesmi; nat<n 0 Prvem28 "aJmlajše: Vič;	Pravljičarju«,
3.00 ,l30 Gi--,.!. e Janko-
Kedcljn, 12. februarja 1901
2 Gi°aktet; 15 00 Ne-’	■	13-20	k?-!ann'iJem	Zafre-
0	1540'n?' Cunis m
Cen- 16.0o rv,„ azm<>trivanja
Trža?u!danski torl-
hlk ' Hrifc,;1obiski -
"j«' 'in	0	G,!,'3?	PleSna	ča-
19.15 k°0 NnriJJ- 110 Potov a-
asKčšK1'? -
a o.’, 1.30 ri-k narodnih Vtn8ttrO; 22 8mitVk Sonata
23.0O11;,22.10 vP ,N«Mja v
Glasba i7 Ye6*ml ples;
•lavnih časov.
7,5 fof
Ves Krnetijsw.
14'3° .E,"8 Wnrhddaja; 9-30 ‘ Ca|npan?n». "8riŠtih;
Koper
ktbetn J'u*r
°9<laj.. !lasba: 8.05 >	van-	h?'	Za	do-
n No, taža- qJ?do zapeli; JU .JkoVjC:	-45 p<,je ^
il-00 530 Ope!n°'00 Prenos ‘dvarri sk>adbe;
S°v* s0Ve 11-15 Me«: ba n- * ^Ufei?be:„l?4)0_ Po-
mite do minute; 17.15 V. Wood in njegov orkester; 17.30 Simfonični koncert za mladino;
19.00 Dokumentarij o Ci,pru;
19.30 Sportina nedelja; 20.00 Oha-cha-oha in c»lyip:o; 21.00 Mlina in Milva; 21.40 Zora italijanskega zedinjenja; 22.10 Teden aktualnosti; 22.35 Duet Gullil-Cavalto; 23.20 Nogometno prvenstvo; 23.30 Neapeljske sličice.
II. program
9.00 Jutranje vesti; 10.00 Glasba za praznični dan; 11.00 Nedeljsici orkestri; 13.40 Diver-tentissimo; 14.05 Avtorji pojo lastne pesmi; 15.00 Discobolo;
15.30 Voznost cest; 15.35 Pojo Arigliano, Barreto, Di Capri;
16.00 V nedeljo naokrog; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 20.30 Staro in novo;
21.45 Večerna glasba; 22.30 Športna nedelja.
III. program
16.15 Na programu; Stravvin-skii in Poulenc; 17.00 Jules Ro-mains: «Musse in šola hinavstva, 18.15 G. Cirri: Sonata št. 3;	18.30 Severnoameriška
kultura; 19.Or Bachova sonata za harfo; 19.15 v biblioteki;
19.45 Vrednost in cena športa;
20.00 Vsakovečerni koncert; 21.50 Valetino Fioravanti:	«1 virtuos: ambulanti«; 23.30 Za radio prevedena dela
22.15'
bos
S?	12 '0 GlVs-
Si iSeled- Zunanjepo-P° teh8 Ijudj,,. 1 Sosedni bal 15	»5.10 S00 Glasba
J; ,'*» 2enski Zabavna gias-'6.00 Pr3° Rev|u?,kalni kvar-m heS* RL- ,« orkestri; £< Sa; 19’m 00 Športi P|'eJ9'30 ' p„ Glasbena ^a Kla-shf s UT,; sba; 23.00 Prel
«556 85 fe**'
Slovenija
‘135 «Jutr»nja zarja«, Slovenske narodne; 8'.00 Mladinska radijska igra; 8.26 Skladbe za otroke; 8.36 V novi teden...; 9.50 A. Lajovic: Andan-te 10 oikester; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Partizanske pesmi; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino; 11.45 Zabavni orkester RTV; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas
Imale pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializiram tehniki tvrdke
Radio TREVISAlb
«
kam iagotavljajo takojšnjo intervencijo
doma; 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate; 16.00 Humoreska tedna: Fridolin Žolna pripoveduje; 16.20 Dunajski napevi; 17.40 Peli SO jih mati moja,..; 17.00 Ob zabavni glasbi; 17.30 Radijska igra; 18.31 Ivo Lhotka — Kalinski: Sedem bagatel; 18.40 Domača glasba; 20.05 Izberite melodijo tedna- 20.50 Plesni orkester Marty' Gold; 21.00 O Verdijevem življenju in delu; 22.15 Ob radijskem sprejemniku; 23.05 Nočni simfonični koncert.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 14.45 Pustne prireditve v Viareggiu; 15 45 Športna oddaja; 17.30 TV za najmlajše; 18.30 TV dnevnik; 18.50 Registracija športnega ’ dogodka; 19.40 «Bii sem poleg«; 20.10 Cineselezione; 20 30 TV dnevnik; 21.15 {(Primer Mauritius«, po VVasser-mannu — UL nadaljevanje; 22.30 Folkloristična oddaja; 23 10 Športna nedelja; ob koncu TV dnevnik.
Ponedeljek, 13. februarja 1961
13 00 TV šola; 17.00 TV za najmlajše; 18.00 Tvoja bodočnost; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Italihnski sprehodi; 19.05 Glasbeni program; 19.35 Oddaja za delavce; 20.05 TV šport; 20.30 TV dnevnik; 21.15 Film «Eno noč v Riu«; 22.40 NATO v Sredozemlju; 23.00 TV dnevnik.
Jug. televizija
9.30 Zatirajmo borove škodljivce — Kmetijska oddaja.
10.00 Votlina — TV film za otroke o psički Lassie. Italija.
15.45 Športno popoldne; 17.30 RTV za otroke: Vsi v areni. Beograd: 20.00 Sedem dni — zanimivi dogodki doma in po svetu; 20.45 Slamnati mož — Italijanski umetniški film. Ponedeljek, 13. februarja 1961
Zagreb- 18.00 Medic — serijski film. 18.30 RTV Pošta;
18.45 Dokumentarni umetniški film; 19.00 TV pregled:	ob
konferenci Socialistične zveze. Beograd:	19.40	Glasbeni film;
20.00 TV dnevnik; 20.15 Tedenski Športni pregled; 20.30 Pederico Garcia Lorca: Jerrna — IV dram’
V zadnjih letih, odkar je bil uveden maloobmejni promet, spada Ul. Carducci med najprometnejše ceste in zato pride tudi na njej večkrat do prometnih nesreč.
Taka prometna nesreča se je pripetila tudi včeraj zjutraj. Vanjo sta bila zapletena 16-letni Peric Marij iz Doberdoba, Ul. Roma 24, po poklicu elektromehanik, in pa 60-letna upokojenka Ivana Do-rečič por. Uljanič rodom iz Klane pri Reki ter stanujoča v Gorici, Ul. Gelsi 1.
Okrog 7.50 zjutraj je šla Dorečič po Ul. Carducci proti Kornu peš, ter z roko peljala I svoje kolo. Za njo je v isti smeri privozil Peric s svojo Vespo 125. Na višini hiše št. 12 je ženica hotela nenadoma prečkati cesto v trenutku, ko je bil vespist tik za njo. Ta ni
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiimmii
Opozorilo sovodenjskim živinorejcem
Županstvo iz Sovodenj opozarja vse živinorejce te občine, naj strogo izpolnjujejo predpise proti slinavki med govejo živino. Predvsem se priporoča, naj ne pustijo tujih ljudi v svoje hleve, ker bi lahko prinesli okužbo med njihovo živino. Tistim živinorejcem, ki nameravajo prodati svojo živino županstvo priporoča, naj je ne peljejo prodajat v Furlanijo, ampak naj se raje obrnejo v Gorico, odnosno v druge kraje, ki niso po tej bolezni okuženi.
Ker za sedaj država še ni določila nobenega prispevka za cepljenje živine proti te vrste slinavki, naj se tisti živinorejci, ki bi radi cepili svojo živino, kar sami obrnejo do občinskega živinozdrav-nika. Cepivo stane po 350 lir za posamezno žival.
Seznam neposrednih obdelovalcev
Goriško županstvo sporoča, da je od 8. do 22. februarja na vpogled na občinskem pro-tokolnem uradu seznam neposrednih obdelovalcev goriške občine; ta seznam je veljaven za leto 1959-1960 in služi za bolniško zavarovanje.
Prizadeti si lahko ogledajo seznam ob delavnikih med u-radnimi urami dopoldne. Proti vpisu ali kakšni drugi pomanjkljivosti se prizadeti lahko pritožijo na kolkovanem papirju za 100 lir na goriške-ga prefekta v roku 30 dni t. j. do 22. marca.
utegnil vozila ustaviti niti se ženski izogniti. Posledica je bila, da je zavozil vanjo in jo podrl na tla.
Takoj so poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki je ženico odpeljal v mestno bolnišnico, kjer so ji ugotovili poškodbe na lobanji in lažji pretres možganov. Pridržali .-o jo na zdravljenju za deset dni. Na kraj nesreče je prišla tudi cestna policija, ki je ugotovila, kako je do nesreče prišlo. Vespist Peric je iz tr čenja na srečo izšel nepoškodovan.
Nova številka goriške revije
Te dni je izšla nova številka italijanske revije «Studi Gori-ziani«, ki jo urejuje dr. Gui-do Manzini, ravnatelj državne knjižnice v Gorici. To je že 28. številka in urednik je en izvod poklonil tudi goriškemu prefektu.
Čila j le in firite
PRIMORSKI ONEVNIK
na možnost vsem prizadetim, da vplačajo dolžne prispevke za omenjeno dobo ter se jim potem tudi ta vračuna pri odmeri pokojnine odnosno invalidnine.
Obrnili smo se za natančnejša pojasnila o tej zadevi na urad INCA pri Delavski zbornici, predvsem da bi izvedeli kaj več glede višine dolžnih prispevkov in za koliko se bo zvišala potem pokojnina.
Osnutek zakona za izenačenje zavarovancev iz naše pokrajine z onimi iz drugih pokrajin Italije tudi glede 0-menjene dobe, sta predložila poslanca Fiore in Vidali, vendar v bistveno drugačni obliki, kot pa je bil potem odobren. Minister Sullo je namreč pristal na uvedbo tega zakona toda s pogojem, da bi morali prizadeti plačati zaostale prispevke po 600 lir tedensko za vso dobo, ko so bili v delovnem razmerju pred 1926, pa niso bili zavarovani.
Kako je s šol« v Ul. Roma
Prejšnji teden smo pisali o vprašanju občinskega svetovalca dr. Battella v zvezi s šolskim poslopjem v Ul. Roma, kjer se je v eni izmed učilnic odkrušil omet s stropa.
Na to vprašanje je goriški župan dr. Bemardis odgovoril omenjenemu svetovalcu s posebnim pismom, v katerem navaja, da je bil v tem poslopju prvotno samostan in so šele pozneje uredili v njem šolske učilnice. Občinski tehnični urad stalno skrbi za vzdrževanje tega poslopja, kar bo delal tudi v prihodnje, vendar ni izključeno, da bi se kaj takega lahko še ponovilo, bodisi kadar je v ozračju večja vlaga, ki kruši omet, ali pa zaradi skakanja učencev med odmorom. Vsekakor-so po. kvarjeni Strop popravili in pregledali tudi v drugih učilnicah, če niso kje kakšne nevarne razpoke. Ugotovili so,
Tako bi celotni prispevek za, da zg sed n, delavce, ^1 so, ^bih „zap0,s^! ! sredne nevarnosti. Vendar pa
vseh šest let (od 1919 do 19251 j
bodo morali profesorji paziti,
znašal okrog 200 tisoč ali ce-|da ufenci med odmorom ne’
lo več lir po drugi strani pa bi se jim pokojnina zvišala le za okrog 2.000 lir mesečno.
2e površen račun nam kaže, da bi moral nekdo, ki je že upokojen, kar je večina delavcev iz tiste dobe, čakati približno deset let, da bi na pokojnini dobil povrnjeno tisto, kar bi moral sedaj takoj vplačati, ne računajoč pri tem obresti. Zato ta zakon z omen’eno klavzulo ministra Sulla ne predstavlja nikake ugodnosti za prizadete, ampak nasprotno.
To je bil tudi vzrok, da predlagatelji prvotnega osnutka niso pristali na to klavzulo in so zahtevali, naj se 0-snutek vrne v parlament, kjer naj bi ponovno razpravljali o njem.
Iz navedenega torej sledi, da novi zakon v svoji sedanji obliki ne bo rešil vprašanja socialnega zavarovanja v naši pokrajini glede na dobo po prvi svetovni vojni, ampak se z njim še poveča diskriminacija, ki je obstajala na tem področju ter se prizadetim zavarovancem nikakor ne splača »regulirati svoj položaj«, kakor imenujejo vplačilo socialnih dajatev za omenjeno dobo.
bi preveč skakali, ker bi s tem lahko prišlo do ponovne okvare.
svetnem delu društva.	'
Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo v okviru prosvetnega društva ustanovili mladinski orkester, ki ga bo vodil nek profesor glasbe iz Gorice. Izvolili so tudi knjižničarja, ki bo sprejel v upravo potujočo knjižnico ZSPD ter poskrbel za izposojanje knjig članom in drugim ljubiteljem lepe knjige; to bo druga potujoča knjižnica, ki jo bo poslala ZSPD podeželskim prosvetnim društvom, petem ko so prvo dobili pro-svetarji v Doberdobu.
Na občnem zboru so sklenil' tudi, da bodo sestavili mladinsko dramsko skupino, ki bo imela svoj prvi sestanek prihodnji petek zvečer; ob tej priliki se bodo podrobneje pogovorili o izbiri primerne igre za kulturno prireditev in o razdelitvi vlog posameznim igralcem. Ob tej priliki bo za člane društva in prijatelje na društvenem sedežu ob 20. uri zanimivo predavanje s predvajanjem diapozitivov.
Na koncu so zborovalci izvolili tudi nov odbor, v katerem so:	Marij Devetak,
Branko Kuzmin, Davorin Pelicon, Zdravko Petejan in Franc Tomšič. Novemu odboru želimo obilo uspehov pri prosvetnem delu v tekočem letu, vsem članom pa priporočamo, da bi se v bodoče še bolj oklenili svojega društva in poglobili in razširili prosvetno delo v njegovem okni-ru ter k temu delu pritegnili še nove člane.
 «»--------
Drobne vesti iz Beneške Slovenije
Te dni se je zatekel pi zdravniško pomoč v čedadsko bolnišnico 26-letni Renato Karlič iz Sovodenj.
Karlič se je ranil pod levo oko, ko je sekal prašičje meso. Ozdravel bo v petih dneh. * « *
V ponedeljek 6. februarja je umrla v Milanu 79-letna Marija Floreančič vdova Kja' bgj,, pri. vd(i!jiače .Jčiinkna iz Gorenjega Grmeka,
Polcojnica je živela že dalj časa pri svojih hčerkah v Milanu. Pogreb se je vršil v siedo 8. februarja in se ga je udeležil tudi sin pokojne, ki je prišel pred kratkim iz Argentine.
Družini ln sorodnikom rajne Marije izrekamo naše globoko sožalje.
» » *
V torek 7
nadoma umila v čedadski bolnišnici 73-letna Antonija Dreščič iz Slapovika nad Peternelom.
Pogreb se je vršil na le-škem pokopališču v četrtek 9. februarja. Rajnko Antonijo je spremljalo k njenemu zadnjemu počitku veliko število prijateljev in znancev.
Tudi tej prizadeti družini m sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
I. P.
tllll II lailllllllll lil llllll 11111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiMiiiiii IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII umi III
Po poročilu pokrajinskega živinozdravnika
Slinavka se še vedno širi med govejo živine v Krninu
Do sedaj okuženih pet hlevov z nad 70 govedi - En primer obolenja tudi med prašiči
Slinavka, ki so jo prinesli iz Furlanije med govejo ži-vino na področje Krmina, se je v zadnjih dneh še razširila in zajela štiri hleve. Okuženih je okrog 70 glav goveje živine in en prašič. Do okužbe je prišlo tudi v nekem hlevu v Fossalonu. Tudi tu gre za slinavko tipa «C», ki je smrtonosna, kakor so ugotovili na veterinarskem zavodu v Padovi.
Središče te bolezni je še ved. no okrog Aviana v Furlaniji, kjer je največ živali poginilo. Na splošno je v Furlaniji poginilo za to boleznijo že nekaj desetin govedi.
Pokrajinski živinozdravnik priporoča živinorejcem, naj ne puščajo tujih ljudi v svoje hleve in naj ne zbirajo po hlevih mleka iz raznih drugih
hlevov. Tudi priporoča, naj se postavi pred prag hlevov cunje namočene v 5-odst. raztopini kavstične sode za razkužilo.
Kdor hoče svojo živino cepiti, mu povemo, da stane cepivo za posamezno živino po 350 lir in se v ta namen lahko obrnejo do občinskega živi. nozdravnika. Za sedaj ni obljubljen nikak državni prispe, vek v ta namen. Cepivo nima nobenih kvarnih posledic za živali.
Dokler se bolezen ne odpra. vi tudi ni priporočljivo voziti govejo živino naprodaj v Furlanijo in v druge okužene kra. je. Kdor želi svojo živino pro. dati, naj jo pripelje raje v Go. rico in drugam, kjer se slinavka ni pojavila.
januarja je ne-
liiiiIllllllliiiHiliiillllMliilliiliuiiiiiiiiiiiiiiuiimiMiiiinliiiiiiiiiiiiiiiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit,
Akademski kinocenter začne danes s predstavami
Danes v kinu «Vitloria» ob 10. uri na sporedu \iscontijev film «Obsedenost» - Kazan, Ingmar Bergman in drugi znani režiserji na programu
Akademski center za kinematografijo v Gorici, bo da. res začel s svojim letošniim delovanjem. Kot prvi je na programu Viscontijev film ♦ Obsedenost«, ki ga bodo v«, teli danes v nedeljo ob 10 uri v kino dvorani »Vittoria« na Travniku.
Letošnji program je razde, lier na tri dele: v prvem bo. do predvaiali Viscontijeve filme »Obsedenost«, »Zemlia »e trese«. »Čutnost« in »Bele on. či». V drugem delu so na pro. gramu ameriški povojni filmi, med katerimi je tudi Ks-zanov »Obraz med množico« V tretjem delu bodo prikazal’ nekatere filme »novega načina« in med njimi zadnje delo Ingmarja Bergmana »Vodnjak device«, ki je temeljno delo njegove tematike. Na programu je tudi »Hirošima, mnia ljubezen«, Goddardova »A tcut de souffle« itd,
R predstavam, ki se bodo vršile vsako nedeljo, je dovoljen vstop samo z društveno izkaznico, ki se jo lahko dvig. ne pri blagajni kina »Vit.to. ria« pred predstavo, ki se bo kot že omenjeno, začela ob Iti. uri. Članarina za februar znaša po 350 lir za akademik« in po 450 lir za vse druge. Pri današnji predstavi bo ko. mentiral film Mario Cannella iz Trsta
županu o stanju Koma
Vsi štirje slovenski občinski svetovalci v goriškem občinskem svetu so poslali goriškemu županu vprašanje v zvezi s pismom, ki ga je 91 družinskih poglavarjev poslalo županstvu, v katerem zahtevajo, naj se zaradi higienskih in zdravstvenih prilik pokrije struga Korna med Ul. sv. Gabrijela in Ul. Cafterini, ker zlasti ob južnem vremenu po-
tok precej smrdi. Svetovalci so mnenja, da bi morali o tej zadevi razpravljati na odbo-rovi seji in na občinskem sve. tu, da bi se sprejel sklep, ki bi ustrezal potrebam tamkajšnjih prebivalcev.
Županstvo
popravlja
Goriško županstvo nam je poslalo v objavo pismo oziroma popravek, v zvezi s člankom, ki smo ga objavili na 4, strani našega lista v goriški kroniki pod naslovom: «Pod-porno društvo za naše šole«.
V svojem pismu goriško županstvo navaja v italijanskem prevodu tpdi sledeči stavek iz omenjenega članka:
((Odobrili so prispevek 15.000 lir slovenskemu otroškemu vrtcu v Ulici Randaccio, ki iz občinskih sredstev ne dobiva nobene podpore za nabavo igrač in raznih šolskih pripomočkov«.
Pismo županstva nato pravi: «V zvezi s to trditvijo, ugotavlja in oporeka pisec, la sploh ni resnična in da je brez j vsake podlage«. Za tem pravi, da je županstvo vedno skrbelo zb slovenski otroški vrtec kakor za ostale,' bodisi kar se tiče učil sploh, bodisi kar se tiče razdeljevanja igrač. Dokaz za to je obdaritev za praznik sv. Miklavža in električni projektor, ki so ga dobili na osebno pobudo župana in ki stane 19.000 lir.
«Iz tega jasno sledi, da je trditev lista, po kateri ne dobiva otroški vrtec v Ulici Randaccio nobene pomoči za nabavo igrač in drugih učil, popolnoma neresnična«.
Pismo, ki ga je podpisal župan dr. Bernardis, se sklicuje na zakon o tisku in zahteva, da se popravek objavi v listu.
* * *
Objavljamo gornji popravek, da zadostimo zahtevi goriške-ga županstva, ki se sklicuje na zakon o tisku.
Pri tem pa moramo pripomniti sledeče:
1. Ni res, da smo v našem listu, in sicer v omenjenem članku napisali, da slovenski otroški vrtec v 'Jlici Randaccio «iz občinskih sredstev ne dobiva nobene pudpore za nabavo igrač in raznih šolskih pripomočkov«, kot to sledi jz prevoda stavka iz našega članka, ki ga župan dr. Bernardis omenja v svojem pismu.
2. Res pa je, da smo v našem članku napisali med drugim sledeči stavek: ((Odobrili so prispevek 15.000 lir slovenskemu otroškemu vrtcu v Ulici Randaccio, ki iz občinskih sfed-stev ne prejema dovolj podpore za nabavo igrač in raznih šolskih pripomočkov«.
3. Naša trditev, da ene prejema dovolj podpore« ne pomeni, kot je to rečeno v županovem pismu, da ene dobiva no. bene podpore«.
Zato svetujemo prevajalcem na goriškem županstvu, naj bodo pri prevajanju naših člankov bolj točni in vestni.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiHiiia
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini se je od 5. do 11. februarja rodilo 26 otrok, umrlo je 14 oseb, oklici so bili štirje, poroke pa tri.
ROJSTVA: Maurizio Caputo, Alessandro De Paola, Emanuele Garlatti, Antonella Marson, Bruno Maffi, Roberta Bernardis, Giovanni Persoglia, Sonia Vigna, Umberto Raccampo, Antonella Rapisardi, Mario Franzot, Susanna Lo Piano, Alessandra Pockar, Renza Ples. son, Marisa Sgubin, Monica Corazza, Fabio Biasin, Giam-paolo Hlede, Franco Fuart, Majda Cotič, Roberto Colja, Bruna Visintin, Morella Sandrin, Rosanna Cotič, Giampie-ro Del Degan, Fabio Mazzo-lini.
SMRTI; 21-letni Giovanni Mucchiut, 9 mesecev star Fa-brizio Padovan, 72-letna Amalija Strgar, vdova Gorjup, 79-letna Olga Bouvard de Chate-let, vdova Dean, 60-letni Venceslav Pertot, 55-letna Katarina Semenič, vdova Perazzi, 76-letna Magdalena Pavlin, po. ročena Pavlin, 62-letni Albino Tomasi, 55-letni knjigovez Car. lo Pozzi, 70-letna šivilja Maria Faganel, 71-letni upokojenec Rudolf Hvala, 77-letni kmetovalec Francesco Zoff, 74-letna upokojenka Agatina Ardizzo-ne, vdova Forcisi, 44-letna Va. lentina Tuniz, poročena Fran-zoni.
OKLICI: uradnik Aldo Co-molli in Anna Franco, steklar Renato Kerševan in bolničar-
ka Ottavina Alessio, kmetovalec Ermanno Bbn in gospodinja Vilma Pelesson, invalid Franc Kamenšček in Olga Bavdaž.
POROKE: električar Salvato. re Perazza in Annamaria Bur-gnich, uradnik Giovanni Caiaz. zo in prodajalka Ines Verdura, uradnik Sergio Gianelti in osnovnošolska učiteljica Ada Toscano.
I N O
J
CORSO. 14.30: «Cipke o polnoči«, D. Day in J. Gavin. Cinemascope v barvah.
VERDI. 14.30: ((Marsovec na Zemlji«, J. Lewis. Komični ameriški film.
VITTORIA. 15.15: «11 corazzie-re», R. Rascel in C. Mori. Italijanski film.
CENTRALE. 15.00: «Obalni gusarji«, L. Baker,-L. Orfei, v barvah. Italijanski film. MODERNO. 15.00: »Zgodba i divjega Zapada«.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči ie odprta lekarna Soranzo, Kor-Zo Verdi št. 17, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gonci najvišjo temperaturo 10,6 stopinje nad ničlo ob 16,10 in najnižjo 1,2 stopinje pod ničlo o-b 7,30 zjutraj. Vlage j« bilo 74 odstotkov,
n
mA
Drugo povratno kolo prvenstva B lige
Za trenutno ubežno trojico dolga vrsta zasledovalcev
Simmenthal računa na remi med Mantovo in Palermom Skromni upi Triestine v Bresciji
Čeprav je danes na vrsti že drugo kolo drugega dela prvenstva, smo šele med tednom dobili dokončnega zmagovalca prvega dela. Ta platonični naslov je pripadal OZO Mantovi in to po zaslugi Monze in Palerma, ki sta si v zaostali tekmi razdelila točki in dosegla Mantovo na kvoti 25, pri čemer pa sta ji vseeno morala prepustiti vodstvo zaradi boljšega razmerja v go.
lih. Neodločen izid srečanja med Monzo in Palermom pa je imel še drugo direktno posledico, da je namreč postavil kar znatno razliko med trojico v vodstvu in med prvim zasledovalcem ■— Mes-sino, ki Snaša sedaj kar 3 točke. Tako smo dobili na mah tri vsaj trenutno dovolj izolirane kandidate za preselitev v A ligo, s . čimer je tudi lestvica postala vsaj na vrhu nekoliko bolj jasna, čeprav ni mogoče predvidevati kaj bodo
Opozorilo
športni
mladini
Za vpis v atletski odsek in tudi za pojasnila kakor tudi za sprejem novih članov bo član vodstva Bora uradoval vsak ponedeljek od 19.30 do 21. tire na sedežu športnega združenja, Ul. Mon-tecchi 6, III. nadstr.
prinesla prihodnja kola in predvsem že kar današnje, v katerem se bosta spoprijela med seboj prav OZO Mantova in Palermo, torej dva direktna tekmeca za najvišji na. slov.
Upoštevajoč prednost doma. tega igrišča za Mantovo bi ji morali dati vsekako prednost, toda Palermo je v Monzi paka. zal tako zanesljivo obrambo, da bi neodločen izid ne mogel predstavljati nobenega presenečenja. Toda v tem primeru bosta morala Mantova in Palermo skoraj zanesljivo prepustiti vodstvo Simmen-thalu iz Monze, ki na lastnem igrišču v Foggi ne bo imel ravno nevarnega nasprotnika.
Neposredni in zato tudi najbolj nevarni zasledovalci vodilne trojice so Messina, Veit ezia in Como, prva s tremi, ostala dva pa s štirimi točkami zaostanka. Za danes imata razmeroma dobro upanje na uspeh predvsem Messina proti Veroni in Ven ezia proti Pratu, medtem ko Como v srečanju z Genoo na njenem igrišču nima kaj pričakovati. Upoštevajoč sedem kazenskih točk, bi bila Ge-noa danes na kvoti 25, torej prav tam kot Mantova, Monza in Palermo, zaradi količnika pa celo pred njimi. Res je sicer, da <so njene možnosti za preboj v ospredje z vsakim■ naslednjim kolom manjše, toda vseh upanj, vsaj teoretičnih, pa še vedno ni izgubila in zato jo je v vsakem srečanju treba imeti za velikega javorita.
Tej drugi skupini sledi na lestvici kar šest moštev z 20 točkami, ki jih ni spravilo na isto kvoto samo naključje, temveč tudi znatna kvalitetna izenačenost. K njim lahko mirno dodamo še naslednji dve, Pro Patrio in Prato, tako da je v zlati sredini kar S moštev z bolj ali manj enakimi problemi, perspektivami in nevarnostmi, predvsem nevarnostmi, kajti pot iz sredine navzdol je vedno lažja kot pa navzgor.
V tej skupini bomo imeli danes dve direktni derby srečanji med Pro Patrio in Ales-sandrio ter med Novaro in Ca. tanzarom. Alessadria in Ca-tan^aro sta prvi tekmi odločila v svojo korist z enakima rezultatoma 2:0, tokrat pa njune možnosti na ponovitev
zmage niso ravno velike, kar velja še posebno za Alessan-drio, ker je Pro Patria trenut. no v odlični jormi.
Reggiana bo imela v Parmi resnega nasprotnika, ki ni. kakor ne sme tvegati poraza na domačih tleh, če noče zaiti v kritično cono, medtem ko lahko Sambenedettese pričakuje goste iz Valdagna z re. lativno mirnostjo.
Mnogo bolj težka naloga čaka Triestino, ki bo v Brescii naletela na nasprotnika, ki sicer ninja posebnih odlik, ki pa je trenutno v svoji najboljši formi, kar potrjujejo njegovi štirje zaporedni uspehi proti najboljšim moštvom prvenstva kot so Mantova, Sambenedettese, Messina in Simmenthal. Zal moramo za Triestino ugotoviti, da nas njena nestalnost zaskrblja in da tudi onemogoča vsako še toliko logično prognozo. Njena forma niha iz tekme v tek. mo in v razdobju enega samega tedna je sposobna premagati Genoo nato pa proti mnogo šibkejši Pro Patrii s te. žavo izbojevati eno samo točko.
Glede na vse to je najbolj realna prognoza — poraz, toda malce upanja na vsaj neodločen rezultat pa vendarle lahko imamo, saj so se doslej iz Brescie že štiri enajstori-ce vrnile z delnim, dve pa celo s popolnim uspehom. In zakaj ne bi bila tudi Triestina med temi?
Lestvica sovjetske revije
Nogometaši Jugoslavije šele na četrtem mestu
MOSKVA, 11. — Neka so-
vjetska športna revija je objavila lestvico najboljših evropskih moštev v lanskem letu. Na prvem mestu je sovjetska reprezentanca, ki je zabeležila 4 zmage in 1 poraz, na drugem mestu je švedska, na tretjem pa Madžarska. Jugoslavijo je sovjetska revija v nasprotju z drugimi, ‘ki so ji določili drugo mesto, postavila šele na četrto. Jugosla. viji sledijo CSSR, Avstrija, Anglija, medtem ko je Italija na 18. mestu.
Revija je pripomnila, da pri sestavi lestvice ni vzela v poštev rezultatov olimpijskega nogometnega turnirja, pač pa je upoštevala «moč moštev, razred nogometašev in potek tekem«.
' • .<•
.... * te*
Enajstorica Catanie je v zadnjem času presenetila z živahno in tudi učinkovito igro. Presenetila pa je predvsem s tem, da se je vsilila med elitna moštva italijanskega nogometa in se vsidrala na četrto mesto takoj za Interjem, Romo in Milanon in nič manj kot pred
Juventusom
iiiiiiiii iii iiiiiii ii ii ii ii iiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m m m iiiiiiiin || iimiiii niimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiii inmiiii iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
Za pokal treh ladinskih občin v Ortiseiu
Smučarke za zimsko dolomitsko nagrado
Adrien Du zmagovit v spustu
Za njim sta se uvrstila Avstrijec Messner in Italijan Alberti . Izboljšan rekord proge
ORTISEt, 11. — Francoz Duvillard je danes zmagal v spustu, ki je bil v okviru tekmovanja FIS icDue giorni Gar-deresc«. Tekmovanje je bilo na težavni 2.870 m dolgi progi s 750 m višinske razlike.
Na start se je prijavilo 53
tekmovalcev iz 13 držav, med katerimi so bili najbolj znani smučarji na svetu. Borba za prvo mesto je bila izredno ostra in zaradi odličnih vremenskih prilik je kar 10 tekmovalcev izboljšalo rekord proge, ki je s časom 1’52”9 pripadal Italijanu Brunu Albertiju.
Po hitrosti m drznosti se
Adrien Duvillard je zopet pra znoval zmago, V spustu v On tiselu je bil najboljši in Je prišel do prvega mesta predvsem zaradi drzne hladnokrvnosti, s katero je zvozil najbolj nevarne dele proge
je najbolj izkazal Duvillard, ki je brez strahu zavozil po «zidu» in se nato z izredno gotovostjo in brez omahovanja spustil po hitrem končnem delu proge. Od Italijanov je bil še vedno najboljši Bruno Alberti, medtem ko so imeli Francozi smolo. Posebno Gaston Perrot, ki je nerodno padel in si je zlomil nogo.
Jutri se bo tekmovanje, ki je za pokal «Treh ladinskih občin«, nadaljevalo s slalomom.
Vrstni red na cilju je naslednji;
1. DUVILLARD ADRIEN (FR.) 1’«".
2. Messner Heini (Av.) 1’48”2.
3. Alberti Bruno (It.) 1’48”4;
4. Schranz Karl (Av.) T48”7;
5. Leitner Hiasi (Av.) 1’50”; 6. Senoner Carlo (It.), De Nico-16 Felice (It.) in Albert Ga-con (Fir.) 1’50”1;	9. Malhk-
necht Ivo (It.)	1’50”2;	10.
Schaller Helmut in Burger (Av.) 1’51”1; 12. Settig (Nem.) 1’52"9; 13. Schafflinger (Av.) 1’53”4; 14. Gartner (It.) 1’53”5; 15. Anderson (Kanada) l’§3”6, itd.
 «»--------
Nogometni turnir v Viareggiu
Lanerossi in Inter v finalnem srečanju
VIAREGGIO, 11. — Laneros-si in Juventus bosta v ponedeljek odigrala finalno tekmo mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja. Obe včerajšnji tekmi sta se končali tud; v podaljšku neodločeno, zaradi česar je bilo za določitev zmagovalca notrebno streljanje enajstmetrovk.
Tekma med enajstoricama Lanerossi in Inter se je zaključila 3:3 (1:1). Zmaga je pripadla prvim, ki so spravili vse enajstmetrovke v mrežo, medtem ko so nasprotniki dosegli 5 golov.
Med Milanom in Juventusom pa je ostalo 0:0 tudi po podaljšku igre. S streljanjem enajstmetrovk so igralci Juventusa dosegli 6 golov, Milančani pa samo 2.
SVETOVNO PRVENSTVO V HITROSTNEM DRSANJU
OSLO, 11. — V prvi tekmi v hitrostnem drsanju na ledu za svetovni naslov je sovjetska tekmovalka Valentina Ste-nina zmagala v teku na 500 m pred rojakinjo Tusovo in Lidijo Skoblikovo (CSSR).
Hecherjeva prva Jerta Schir druga
Odstop Giuliane Chenal - Minuzzove zaradi padca
SAN MARTINO Dl CASTROZZA, 11. — Tudi slalom v okviru ženskega tekmovanja za zimski dolomitski pokal se je zaključil z zmago Avstrijke Traudl Hecherjeve, ki je bila v obeh vožnjah najboljša.
V prvi vožnji je drugo mesto pripadlo Avstrijki Staff-
nerjevi, medtem ko je po dru. gem spustu morala prepustiti svoje mesto boljši Italijanki Jerti Schir.
Giuliana Chenal — Minuz-zo, za katero je vladalo morda največje zanimanje, je po prvi vožnji padla in je privozila na cilj s slabim časom 62". Razočarana in obupana je Minuzzova odstopila od nadalj. njega tekmovanja.
Vrstni red na cilju po obeh vožnjah v slalomu je naslednji:
1. HECHER TRAUDL (Av.) (47”6, 46”5) 94”1, 2. Schir Jerta (It) (49”6, 47”) 96”69. 3. Staf-ner Kristl (Av.) (48”, 49”5) 97”5;	4 Haas Kristl (Av.)
(49”1, 48”5)	97”6, 5. Ruegg
Ivonne (Sv.) (49”, 50”) 99”, 6. Schir Jolanda (K.) (51 ”1, 48”9) 100", 7. Famose Anny (Fr.) im Zimmermann Edith (Av.)	(50"4, 49”7)	100”1, 9.
Leduc Marguerite (Fr.) (51”1, 50”9) 102” 10 Monterrain Janine (Fr.)’ (52”, 51”) 103”, 11. Demetz Giustina (It.)	(51”1,
52"1) 103”2 itd.
Jugoslovanka Zupančičeva je bila 20., Rutarjeva 30., medtem ko je Klofutarjevi pripadlo 34. mesto.
ATLETIKA
Thomas: samo 2.05 v višino
BOSTON, 11. — Svetovni prvak v skoku v višino Američan John Thomas je na mitingu «indoor» dosegel najslabši rezultat v svoji karieri. Thomas je namreč preskočil samo 2.05 m in je trikrat podrl letvico v višini 2.10 m. Pri. hodnji teden bo Thomas nastopil skupno s sovjetskim skakalcem Brumelom, ki je zadnje čase presenetil s svojim. izrednimi skoki.
Od 23. do 26. t. m.
Skakalci 16 držav v Oberstdorfu
OBERSTDORF, 11. — Prireditelji letošnjih
smučarskih poletov v Oberstdorfu, ki bodo od 23. do 26. t. m. so povabili k udeležbi skakalce iz 16 držav, in sicer:	Finske,
Francije, Italije, Japonske, Jugoslavije, Kanade, Norveške,
Avstrije, Poljske, SZ, Švedske, Švice, CSSR, ZDA, Vzhodne in Zahodne Nemčije.
Uradno so sporočili tudi, da so skakalnico nekoliko poveča, li, in sicer tako, da so odskočni most premaknili za 5 metrov nazaj.
Kritična točka skakalnice je sedaj pri 125 m, skočiti pa bo mogoče tudi okrog 140 metrov. V ugodnih vremenskih razmerah bi bilo torej mogoče izboljšati celo svetovni rekord Finca Luira Tauna iz leta 1951 (139 m).
Od 31. julija do 3. avgusta
V Kopru evropsko mladinsko prvenstvo za jadrnice Snipe
KOPER, 11. — Zveza športov Jugoslavije se je odločila, da bo letošnje mladinsko prvenstvo Evrope v jadranju za jadrnice razreda Snipe v Kopru. Prvenstvo bo od 31. julija do 3. avgusta. Tekmovali bodo po olimpijskih pravilih, kar pomeni, da bo start in cilj na odprtem morju.
Prvenstvo mladincev v klasi Snipe bo letos že tretjič. Prvi organizator je bila Italija, lani pa je bilo v Franciji. Jugoslavija je nastopila le v Franciji, kjer sta Cok in Jurca osvojila osmo mesto. Doslej so bili zmagoviti v Italiji Švicarji, v Franciji pa domačini.
Evropskega prvenstva se bodo udeležile številne evropske reprezentance Italije, Švice, Francije, Danske, Švedske, Holandske in nekaterih vzhodnoevropskih držav. Jugoslavijo bodo zastopale tri flote: splitska, reška in slovenska. Tekmovalci se bodo začeli že v kratkem najskrbneje pripravljati pod vodstvom olimpijskega tekmovalca Maria Fafange-la. Prireditev bo vsekakor velikega pomena za razvoj jadralnega športa ob koprski o-bali, hkrati pa bo pomembna tudi za razvoj turizma.
Na «indoor» mitingu
Don Bragg 4,70 m v skoku s palico
PHILALDEILFIA, 11. — meričan Don Bragg je c atletskem mitingu «indoor» dosegel najboljšo znamko s skokom s palico 4.70 m. O-limpijski prvak je tako z zma. go odgovoril na poraz, ki mu ga je prejšnji -teden zadal Henry Wadsworth v New Yor. -ku. Wadsworth je bil drugi s 4.57, tretji pa je bil Roland Cruz s 4.42.
Po preskoku 4.70 je Don Bragg dal postaviti letvico v višino 4.84. Prva dva Skoka sta bila slaba, s tretjim pa je za las z nogo podrl letvico.
Madžar Istvan Roszavolgy je zmagal v teku na 1 miljo s časom 4’05”4 pred Petrom Cio. sejem. V teku na 50 jard je zmagala Haynes Jones s časom 6”.
MiiiiiiiiiiiiitmiiiimimiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiitiitiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimimiiiHiiiiiimmiiu
Sklep jugoslovanskega olimpijskega odbora
94 milijonov dinarjev za pripravo olimpijcev
Sto atletov bo predstavljalo Jugoslavijo na olimpijskih igrah v Tokiu in v Innsbrucku
BEOGRAD, H. — Na seji jugoslovanskega olimpijskega odbora so že razpravljali o udeležbi Jugoslavije na prihodnjih olimpijskih igrah leta 1964 v Tokiu, kjer bodo let. ne in v Innsbrucku, kjer bo do zimske igre Jugoslavijo bo predvideno zastopalo kakih 100 atletov.
Priprave se bodo začele čim-prej in v ta namen je olimpijski odbor že določil 94 milijonov 400.000 dinarjev, ki bo. do služili za predpriprave in potrebne treninge.
Jugoslovanski atleti ne bodo šli več na olimpijske igre nepripravljeni ali slabo trenirani kot lani. Med občnim zborom je bilo tudi o tem govora. Sodeč po poročilu, je moralo najmanj šestdeset atle. tov prekiniti v zimskem času treninge iz enostavnega razlo. ga, ker niso imeli na razpolago potrebnih bazenov ali te. lovadnic oziroma pripravnih pokritih prostorov. 24 atletov je treniralo brez vodstva in brez pomoči inštruktorjev, 56 pa brez potrebnih in nujnih rekvizitov.
Od 123 atletov, pravi dalje poročilo, jih je bilo samo se-
dem popolnoma zdravniško pregledanih, medtem ko je bilo občutno čutiti pomanjkanje kvalificiranih tehnikov posebno v streljanju, v treningu skokov v vodo, pri dvL ganju uteži, v jadranju in tudi v drugih športnih panogah.
Vse te nedostatke bodo sku. šali v prihodnjih letih odpraviti, ker ima olimpijski odbor najresnejši namen poslati na prihodnjo olimpiado res pripravljene atlete, ki ne bodo razočarali in bodo lahko dosegli v hudi mednarodni konkurenci kot je na olimpia. dah bolj zadovoljive rezultate kot so jih dosegli v Rimu. Med drugim so tudi predlagali da bi več oseb poslali na specializacijo v inozemstvo.
Olimpijski odbor je nato izvolil predsednika v osebi Milana Neoričiča in ostale člane tajništva.
Gospodarstveniki vsega sveta sodelujejo na prireditvah, organizira
Ki )>
oiga-mzua	v	.1
ZAGREBŠKI VELESEJEM
Mednarodni pomladanski zagrebški velesejem
14.-23. IV. 1961
Proizvodi široke potrošnje
- Prehrana — Pohištvo — 7' ,< in konfekcija — Revija sodobnega oblačenja — Turlz«» ^ gostinstvo — Medicina in tehnika — Tehnika varjenja' . nika merjenja in urejanja — Avtomatizacija — Strokov«* teratura.	Ki
Informacije: Zagrebačkl velesajam, Zagreb, Aleja Bori« ■ "	'J.	51-666.
driča, tel.
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na našega
agenW
AGENZIA MARITTIMA MEDITERRANEA, Via
no 4-1, Trst — telefon 24-188
Pri
v Trstu, Ul. Torrebl"191 vogal XXX Ottobre,
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOŽl^S žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene u*° J
MADALOSSO
VOZNI RED VLAKO)
6.12 R 6.40 D
BENETKE-MILAN
-PARIZ-RIM-BARI
ODHODI
Bologna - Milan (#) Benetke - Turin • Rim
Tržič (*#*)
Benetke • Rim Benetke - Milan -Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano netke
Cervignano netke
- Milan
6.18 D 6.24 A 7.45 D
7.14 A 8.45 R 10.14 DD
10.24 A 12.55 R
Be-
13.32 A 14.52 D 16.40 D
Be-
Benetke
17.03 A 17.53 DD 18 .38 A 19.25 A 20.50 R 22.17 DD
Benetke Pariz Tržič Bari
Tržič - Portogruaro Benetke - Pariz (x) Tržič - Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke
Benetke - Milan • Turin - Genova -Ventimiglia - Marseille • Mestre - Bologna - Rim
PRIHODI
6.23 A 7.32 A 7.45 DD
9 .22 D
10.22 R 11.33 DD 13.27 D
13.57 A 15.22 D
17.05 D
18.10 A 18.37 R
19.08 A 19.50 DD
21.20 R
22.35 A 23.42 DD
Cervignano * Tržič Portogruaro - Tržič Turin - Milan -Benetke - Rim Marseille - Ventimiglia - Genova -Turin - Benetke Benetke - Cervignano - Tržič Pariz • Benetke (xx)
Rim - Bologna -Bari - Ancona - Benetke
Cervignano Pariz - Milan - Benetke
Benetke - Portogruaro - Cervignano
Tržič (##*)
Bologna - Benetke (*)
Portogruaro • Tržič Pariz - Milan Benetke
Rim - Milan • Mestre (#)
Benetke - Tržič Turin - Milan - Genova (II) • Rim -Bologna • Benetke
(*) samo I. razred: (#*) II. razred samo do Benetk; (###) ne vozi ob nedeljah; (x) od 1.10.60 do 20.5.61; (xx) od 3.10. 60 do 28.5.1961
VIDEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
3.45 A 5.16 A
ODHODI
Videm - Trbiž Videm
9.45 A 12.20 D
TrbN
12.30 A 13.55 DD 14.26 A 16.17 A 17.37 A 19.10 D 20.16 D
20.27 A 21.37 A
Videm - Trt*) Videm Videm -Muenchen burg Videm Videm • Dunaj Videm Calalzo (*) Videm Videm Videm Videm Videm -Muenchen Videm Videm
. H*)
PRIHODI
7.15
8.00
8.23
9.12
9.30
11.46 A 15.07 A 16.55 A 17.52 DD
Videm Videm Videm Videm Dunaj - Videm , Trbiž - Vide Videm
. M«*1'"
jrl
■til
19.43
21.05
22.20
23.20 A 23.58 DD
Videm Dunaj Videm Videm
Videm	o/
Hamburg ‘j.)1 chen - Duh8* dem
Videm	^ji1
0.56 D (*)
Calalzo Videm (**) M Trbiž - VidrtJ f ob sobotah ,, j
12.1960 do 25.2.l9<j1:j|jl ob nedeljah 0
1960 do 26.2.1961
OPC1NELJUB -BEOGRAD
0.19	D	ODHODI Opčine * Zagreb *	0e°š(
7.28	A	Opčine	
8.32	D	Opčine -	
11.57	DD	Opčine •	
		Ljubljana ' ■ grad - At*n	
		stanbul	
13.37	A	Opčine	. ^
16.04	D	Ljubljana grad	
17.58	A	Opčine	
2C.00	A	Opčine PRIHODI	
5.50	D	Beograd - Opčine	** i
7.05	A	Opčine	i/
11.24	A	Opčine	
13.18	D	Beograd Ijana	
17.20	A	Opčine	
17.28	DD	Istanbul	
		Beograd	
		na - Reka ' .jr	
20.06	D	Ljubljana	
21.48	A	Opčine	t
R — rapido; A zec; D - brz<*c' potniški
BORIS PAHOR:
Onkraj pekla so ljudje
In leži in je sam v sobi, ker je Yves odšel na rentgen, in čuti zgrešenost svojega položaja. Stene male sobe niso več domače, ampak tih, sovražen sklep. In tudi Van Goghov Pont d’Anglois je uklonjena vihravost. In kakor ob osebi, ki je ne ljubimo več, zdaj začenja čutiti slabe strani tega kraja. Da je vsenaokoli tišina. In nevzdržno je, če človek ves čas v domotožju posluša mestni vrvež, a je pred njim	samo mirna, enolična podoba	polj in	dfeves.
A ta	nemir	in	nepotešenost bi se kljub	vsemu	vendar
spremenila v duševno bogastvo, da ne čuti Arlette tako oddaljene. Ko da je zanj dokončno izgubljena; ko da se ne bo	vrnila.	A	zakaj se ne bi? Dvom pa	vendar	ostane.
Dvom	in hkiati	kakor slutnja, da ne bo več dolgo	tam.
Roman
LIX.
Doktor Lebon. Njegova visoka in močna postava napolnjuje sobo s pričujočnostjo, ki je prijetno razburljiva in hkrati blaga. V podobi razgledanega, velikomestnega, urejeno nemirnega človeka je spokojna gotovost psihologa, ki je vajen pomirjati duševno razvrvane ljudi. Za osnovo je naravna dobrota, a vendar ta dobrota neučakana, nekako neugnana, tako da je na poseben način privlačen; tudi zato, ker je njegov pogled kljub naklonjenosti večkrat odsoten. Tista pričujoča nepričujočnost, skoraj zasanjanost, ki jo je najti pri izrednih zdravnikih, ker imajo na pol umetniško dušo.
«No, vendar,« je rekel Yves; imel je na kolenih filmsko revijo, ki mu jo je prinesel doktor, in jo raztreseno prelistaval.
«V drugem delu razprave je tako rahločutno podan razvoj človeške religije in etike, da se v nas nikjer ne zbudi niti senca odpora,« je rekel Igor Suban. «Narobe, prevzame nas zraven vsega umetniško stilizirana dognanost stavkov, ki je zmeraj kos nelahki, zahtevni snovi.«
»Pomislite samo na mesto, kjer govori o veri v vsemogočnost misli. Za nas psihoanalitike je izredno pomembna ta ugotovitev o vsemogočnosti misli. Kakor primitivci in kakor otroci tudi naši bolniki zamenjujejo svoj duševni svet s stvarnim Od tod gotovost, recimo, pri možu, da se bo žena ubila, če je ta misel šla skozi njegove možgane. Občuti jo kot otipljivo resničnost; njegova misel in ženina srni sta iru kakor vzro>: in pošicdica.«
Yves je vprašal; dmaie tak primer med vašimi bot niki?«
»Seveda.«
Tak6 je v sobi spet varno ozračje iz preteklih mesecev in ima občutek, da bo z Arlette vse dobro.
«Imenitnb, kaj?« jc rekel doktor Lebon. »In kaj pravite o razlagi enoboštva na podlagi psihoanalize?«
• «Rekel bom kot tedaj, ko ste prinesli 'Totem in tabu’. Videti je, ko da daje Freud najbolj preproste odgovore na najbolj težka vpiašanja. In človek je presenečen, da
jih m sjm odkril.«
Lebon se je nasmehnil ko sam sebi, nato je šel po stol in ga postavil med vznožji postelj.
»In?«
•Nič. Vse bo prav, ko bo vedel za izvir občutka krivde. Zdaj se še trmasto upira odkritemu iskanju.«
«Kaj pa sanje?«
«Noče. da bi govorila o takšnih neumnostih, ki so dobre kvečjemu za stare babe,#
Spet se je obrbil k Igorju Subanu.
«Vera v vsenogočnost misli, magija, nato moč besede in govora, ki je pravzaprav začetek pravega človeškega razvoja. A če se spominjate, je ta bojazen pred močjo svoje misli in svoje želje — kar je za primitivca isto — tista, ki mu še bolj stopnjuje občutek krivde.«
«Da. In vi seveda gledate na to v prvi vrsti zmeraj te* rapevtično. Vendar če pomislimo, da v našem veku še vzgajamo otroke s sistemom o 'grešnih mislih', se zdi skoraj neverjetno, da sodobnega človeka tako posiljujemo.«
Yves se je poredno namrdnil.
«Samo da ne pozabite na najin sprehod.«
«Gb štirih sva rekla, ne7» In Lebon je pogledal na uro.
«Saj, saj,« je zamrmral Yves. «Kar takč sem rekel.»
Doktor se je spet nasmehnil; ko da njegov poklicni čut pričakuje iz tega pogovora zanimivo odkritje o mojem značaju, si misli Igor Suban.
((Precej dognanj je po mojem izredno pomembnih. Predvsem tisto o človekovi vesti, ati o tem, kar je pri Fieudu nadjaz. Zadovoljni smo, če se odrečemo slabemu dejanju, peče nas vest, če ga storimo. Za Freuda je vest prevzela mesto staršev in vzgojiteljev. In to je velika in hkrati tolažilna resnica, saj odstranjuje zavest o glasu vsemogočnega in jeznega Boga v nas.«
»Monsieur Suban je materialist,« je rekel Yves in se namuznil.
«Ne.» In Lebon je vstal. «Sodobni svet bo res moral najti nove definicije o vsem. pa četudi začenši z idejo o očetu, ker je ideja o Bogu projekcija ideje o očetu. Že sama možnost, da nastopajo in uspevajo diktatorji, govori temu v prid.«
«ln to je očitno, se vam ne zdi? Res, diktatura je zmeraj pogojena v notranjem, ekonomskem in socialnem stanju neke dežele, a samo ni osnovi tega diktator vendar ne bi mogel doseči tako izrednega, na pol božanskega položaja.«
«Da. In to toliko bolj kei predstavlja ideja o očetu zvestobo svojim mislim, trdni st volje in odločnost v dejanjih. Sodobna družba, pa je velik skupek nihanj, nasprotij in relativnosti.«
Yves ;e stegnil nogo s postelje, poredno je gledal in čakal na znamenje.
«Saj,» je rekel Lebon. «Stiri je, vem #
sanatoriju ni primerno za mlado dekle. In zrav**8 pozdrava od Arlette tudi pozdrav od nje, Josef" ( obenem da naj ji oprosti, aa ne sporoča nič leprt 11 Občutek izgubljenosti, k, ga je obšel, je pod z nepremično smrtjo v zasedi; neskončna pusti*1*9 gibnem brezglasju. In ni zdržal in je odšel v prav je zeblo in njegov dežr i plašč, ki mu ga je p Rdeči križ, ni kos prihajajoči zimi.
bo“
Sele zdaj je opazil, da se december pomik8 in da bo vsak čas božič A, čeprav se sili, ne *** ti, kaj bodo ljudje praznovali in nad čem se -vali, zaveda se samo, da je o božiču mraz. Če b* lette ob njem, bi iz vedrega razpoloženja reke ljudje veselijo, ker so ostali živi in vidijo v b skem detetu rojstvo novega upanja. Takč pa °9 samo resničnost o mrazu, ki bode v lica. In n8j
»»...v. iv.o.nv«iuat v uuaiu. ki Doae v lica, in * da niti taboriški svet zdaj ni pričujoča, edinstven8 s katero bi se ovrednotil. Ve samo, da je pred temnem gozdu lahko zaživel v nji. Zdaj st.rčijo v
„	--	    *•	o.-.--*
no nebo gole rogovile. Da zapustil je mrtvece 1
 _____________________ ^	VK
Ni je bil). V Josephminem pismu pa je bilo rečeno, da loži in da zavoljo tega ne more na pot, da pa tudi če bi mogla, bi se temu uprl oče, ki sploh pravi, da delo v
°...............  “•*	jc nii-* —
nično podobo njihovega konca, ker se je spet človeško družbe Zda, se m>. tudi ta odmika, '*er bil Arlette. Kajti izgubil jo je, o tem ni niogo^ In je brez moči. Oosoja njo, da je takč šibka.
In čuti da je vse zaključeno, a hkrati si ne sl1'e| predstavljati, da je n; več Kajti vsa je ob njem 0 dne ko mu je masiiala hrbet, do ločitve na prva noč. ko ga vodi skozi mesečino. Njeno živo ' otroški objem vse noči v gozdu In najdenje nehoteni ločitvi, skupna obojestranska zavest, d8 tek nepreklicne izgube obupen. Ko jo je pusti* samo in se jc sred, neči vrnil k nji in je P° vrati čakala črta svetiohe Njen prihod v njeg°v[ Parizu: ko se umiva in recitira, ko se nato bi ža P ima roke prekrižane pred prsmi, ker je pozabi*
Se
no«