Nove jaslice
I iste stare lanske jasli Niso jasli več nobcnc, Nove bomo naredili .. . Ali kakšne? Čujte mene!
Bukev tni je darovala Ves zeieni lepi mah, In stezica mi je dala Svoj sneženobeli prah.
Leska mi je naložila Drobnih šibic polne rame, In  pšenični so mi snopi Obljubili mehke slame.
Rosa pa je ponudila Biserov mi celo pest; Lučke si bom  izposodil Od rumenih božjih zvczd.
Kamenčki so šli za mano, Da iz njih bi hlevec zgradil, Travice so me prosile, Da bi jih pred hlevcem vsadil.
In ovčic bo dala trata, Kar jih duša poželi. A pastirčki? dragi moji — No, pastirčki boste vi.
Kje pa vzeli bi najdražje? Kje je sveta družba naša: Jezusček, Marija, Jožef? To se slednjič resno vpraša!
. Te pa mora, dragi moji, Vsak nositi v srcu sam ! Oj, če ne vam novih jaslic Še napraviti ne znam . . .
Silvin Sardenko