fMWCB
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 20. JUL!J 1979
ŠT. 20
Občina Ilirska Bistrica
— SKLEP o sog!a$ju k cenam dimnikarskih storitev občine Hirska Bistrica
VSEBINA:
na območju
ODLOK o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstna v vrtnarskem podjetju Cvetje Portorož
Občina !zo!a
—	ODLOK o sprejemu dokumentacije, ki prikazuje potek oba!ne ceste preko območja občine Izo!a kot de! urbanističnega načrta za mesto !zo!a
—	ODLOK o spremembi in dopolnitvi zazida!nih načrtov Jagodje L in Jagodje !I
—	ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komu-na!nega urejanja zem!jišč
Občina Piran
—	OLODK o družbeni skrbi za udeiežence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske č!ane
—	ODLOK o spremembah in dopo!nitvah od!oka o meri!ih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v občini Piran
—	ODLOK o sprejemanju na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih
—	ODLOK o spremmbi odtoka o razporeditvi, začetku in koncu de!ovnega časa na področju prometa in zvez, prometa b!aga na drobno, gostinstva, turizma, obrti, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti v občini Piran
Občina Sežana
—	ODLOK o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
—	ODLOK o cenah za geodetske storitve geodetske uprave Skupščine občine Sežana
—	SKLEP o sprejetju grafične karte z namensko izrabo površin in načinom urejanja za naselje Kobjeglava
—	SKLEP o sprejetju grafične karte z namensko izrabo površin in načinom urejanja za naselje Merče
Krajevna skupnost Rakitovec
—	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve vaških poti v krajevni skupnosti Rakitovec
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper
—	SKLEP o dopolnitvah pravilnika o pogojih in merilih za določanje vrstnega reda za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini
!
OBČtNA tURSKA BtSTRtCA
Na podlagi 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 5. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14/73) je izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica na seji 28. junija 1979 sprejel naslednji
SKLEP
O SOGLASJU K CENAM DIMNIKARSKIH STORITEV NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
Storitve
1,
Ostruganje novih adaptiranih
dimnikov
Čiščenje:
a)	plezalnih dimnikov v zasebnih gospodinjstvih
b)	ozkih dimnikov
—	schund dimnikov
—	priključkov na schund dimnike
—	dimnikov centralnih peči do dveh stanovanj
c)	štedilnikov:
—	železnih ali zidanih z eno pečico in kotličem
*— zidanih ali prostostoječih č) peči:
—	lutz
—	lutz s pečico
—	trajno goreča peč **- peč na olje
—	navadna železna peč
*- navadna pekovska ali slaščičarska peč
(minut)	cena
40	48,00 din
32	39,00 din
16	22,50 din
16	22,50 din
17	21,00 din
31	37,50 din
24	30,00 din
40	49,50 din
25	31,50 din
31	37,50 din
44	52,50 din 63,00 din
29	37,50 din
53	61,00 din
— parna pekovska peč z eno
pečico	59	68,00 din
— parna pekovska peč z več pečicami	88	102,00 din
d) kanalov od centralnih kurilnih naprav — plezalnih	47	55,50 din
— neplezalnih	28	34,50 din
— cevi štedilnikov nad 25 cm dolž.		22,50 ditvht
e) centralnih kurilnih naprav — do 8 mi površine ogrevalnih teles oziroma peči do 35000 kal	59	69,00 din
— do 15 m2 površine ogrevalnih teles oziroma peči od 35000 do 100.000 kal	69	81,00 din
— nad 15 m2 površine ogrevalnih teles oziroma peči nad 100.000 kal	87	100,50 din
f) pralnih kotlov v zasebnih gospodinjstvih	14	18,7? din
g) prezračevalnih naprav v zasebnih		22,50 din
gospodinjstvih	17	
h) odpiranje in čiščenje iztočnic pri dimnikih (enkrat letno)		15,00 din
i) domačih ognjišč		66,00 din
Za tista dela, ki niso navedena v ceniku se zaračunava režijska ura		
80,oo din.
3.
Za dimnikarska dela, ki so združena z vročim ali nevarnim delom, sme dimnikar zaračunati k ceni še 25% pribitka, za delo po posebnem naročilu stranke pa 50% pribitka.
4.
Dimnikar sme zaračunavati za kontrolni pregled dimnikov, zračnikov, prezračevalnih naprav ter drugih dimnih in kurilnih naprav v poletnih mesecih od 1. 6. do 30. 9. 50% od cene za opravljeno storitev.
214
URADNE OBJAVE
20. julija 1979 —Št. 20.
5.
Storitve, ki jih opravi dimnikar za organizacije združenega de!a in skupnosti se zaračunavajo po režijski uri 80,00 din.
6.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 38-7/79-4/6
Ilirska Bistrica, 28. junija 1979	Predsednik izvršnega sveta
JANEZ KIRN, dipl. inž., L r.
OB&MA tZOLA
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 203. člena statuta občine Izola, je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1979' sprejela
ODLOK
O SPREJEMU DOKUMENTACIJE, KI PRIKAZUJE POTEK OBALNE CESTE PREKO OBMOČJA OBČINE IZOLA KOT DEL URBANISTIČNEGA NAČRTA ZA MESTO IZOLA
1.
Sprejme se dokumentacija, ki jo je po naročilu Republiške skupnosti za ceste izdelala Projektivna organizacija AR Koper-projektivni biro pod štev. 54/79 in ki prikazuje potek obalne ceste preko območja občine Izola, s priključki in objekti, kot de! urbanističnega načrta mesta Izola.
2.
Dokumentacija na 10 listih grafičnega prikaza podaja naslednje elemente I. etape gradnje obalne ceste na odseku Izola (Ruda — Strunjan):
a)	Trasa ceste, ki je usklajena s predlogom urbanističnega načrta za Izolo, poteka od priključitve na sedanjo cesto Koper — Izola, severovzhodno od objektov Jeklotehne, od tu zavije ob kompleksu Jeklotehne proti jugu, ter se postopoma dviga od obalne proti pobočju izza Meha-notehnike, se v loku izogne objektom Mehanotehnike ter se sledeč reliefu pod pobočjem Pivola postopoma dviga, prečka območje vinogradov, seka sedanjo cesto Izola — Dvori na oddaljenosti 870 m od križišča Prešernove ceste in Kajuhove ulice, od tu se ob robu proti severozahodu orientiranega pobočja izogne breskovim nasadom in se po terasastem terenu v loku postopoma dviga nad traso opuščene železniške proge in nad območjem zazidalnega načrta Jagodje, vse do »Jagodja pri spomeniku*, kjer se cesta v globokem useku prevesi proti Strunjanski dolini. V Strunjanski dolini se cesta spusti proti dolini Strunjanske rečice, v nasipu prečka dolino, poteka po strmem, proti severu orientiranem pobočju Strunjanske doline ter nato v loku prečka zaselek Dobrava v smeri proti predoru Dobrova — Lucija.
V tej etapi gradnje je predvideno, da se pri km 18 v Strunjanski dolini gradnja po trasi obalne ceste ustavi in od tu dalje uredi priključek proti Valeti oziroma Piranu in Portorožu.
b)	Priključki na obalno cesto.
Na obalno cesto so predvideni naslednji priključki:
Priključek Ruda, ki bo služi! za priključevanje na obalno cesto za severovzhodni prede! Izole in za prečkanje v smeri proti novi bolnišnici. Oblika priključka je polovična deteljica z dodatnim krakom v smeri Koper — Izola.
Priključek za cesto proti Dvorom, je centralni priključek mesta Izola, zasnovan je v obliki polovične deteljice. Priključek omogoča vključevanje v obe smeri in prečkanje proti Dvorom.
Priključek Jagodje, bo služi! priključevanju na obalno cesto za jugozahodni del Izole, za območje Dobrava, Jagodje in de! Strunjanske doline ter za prečkanje iz smeri Jagodja (slemenska cesta) proti zaledju. Priključek je zasnovan v obliki polovične deteljice.
c)	Prečkanje obalne ceste.
Razen na predlaganih treh priključkih je omogočeno prečkanje trase obalne ceste na naslednjih mestih:
—	nadvoz nad cesto v podaljšku sedanje ceste v industrijski coni v smeri proti jugovzhodu. To prečkanje omogoča dostop v območje doline Viližana ter za bodočo cestno povezavo v smeri proti bolnici oziroma proti Kopru,
—	podvoz v dolini Rikorva, kjer je predvidena možnost speljave dvosmerne cešte-za dostop v dolino Rikorva ter pretok hudournika,
—	podvoz v območje ob obalni cesti predvidene črpalke in gostin-
skega objekta, z možnostjo navezave na cestno omrežje Jagodja ter cestne povezave mesta in terasastega, proti severovzhodu orientiranega pobočja,
—	podvoz v Strunjanski dolini na mestu prečkanja Strunjanske rečice za povezavo obeh delov Strunjanske doline.
d)	Deviacije.
Za povezavo sedanjih objektov in odstop k parcelam bodo urejene naslednje deviacije sedanjih cest in poljskih poti:
—	dovozna cesta do stanovanjskih objektov in obdelovalnih površin v obmolju Polja, vzhodno od Mehanotehnike,
—	dovozna cesta za dostop do obdelovalnih površin na zahodnem pobočju Pivola, priključena na cesto proti Dvorom,
—	deviacija sedanje ceste proti Dvorom v dolžini cca. 480m (preusmeritev proti nadvozu),
—	deviacija dovoznih poti do objektov in obdelovanih površin zahodno od ceste proti Dvorom. Deviacija dovoznih poti južno od podvoza Rikorvo,
—	deviacija cest in poljskih poti ob priključku Jagodje,
—	deviacija cest in poljskih poti ob podvozu v Strunjanski dr ti,
—	deviacija dovoznih poti do objektov in obdelovalnih površr Dobravi.
e)	Faznost gradnje.
V I. etapi je predvidena cesta kot dvo-pasovna z dvosmernim prometom. in sicer severni pas ceste, temu primerna izvedba priključka pri Rudi in priključka Jagodje, realizacija vseh predvidenih podvozov pod obalno cesto, deviacija in nadvoz na cesti proti Dvorom ter potrebne deviacije dovoznih poti. Za realizacijo nadvoza v podaljšku ceste skozi cono mestne industrije ter priključka ob cesti proti Dvorom bodo podane možnosti naknadne gradnje, skladno z izgradnjo mestnega infrastrukturnega omrežja ter s potrebami prometa.
3.
Ta dokumentacija služi kot osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije za obalno cesto s priključki ob upoštevanju naslednjih pogojev:
—	Ob priključku pri Rudi mora biti omogočen peš promet iz Izole proti bolnici proti Kopru ter primerno locirano avtobusno postajališče za avtobusne proge proti bolnici, omogočena komunikacija med površinami na obeh straneh obalne ceste ter omogočen peš dostop do obstoječih stanovanjskih objektov v zaselku Polje.
—	Pri prečkanjih trase obalne ceste mora biti zagotovljen prostor za ureditev dvosmernega prometa, prehod za pešce, prostor za potek komunalnih naprav ter vodotoka.
—	Pri urejanju odtočnih razmer z območja trase obalne ceste je stremeti za združevanjem vodotokov z namenom, da se z urbaniziranega območja mesta izloči čim več strug hudournikov.
—	Pri izdelavi dokumentacije za realizacijo priključka pri Rudi je treba očuvati mal&imalno možno število dreves obstoječega drevoreda pinij.
—	Za celotno traso in priključke mora biti izdelana krajinska valorizacija, podan predlog hortikulturne ureditve območja ceste ter predlagani ukrepi, ki bodo v maksimalni možni meri omilili zahtevne posege v krajino (ob nasipih, usekih ipd.).
4.
Izvršni svet skupščine občine Izola je pooblaščen, da spremlja pripravo lokacijske in tehnične dokumentacije za realizacijo obalne ceste, za podrobno definiranje pogojev tega odloka ter za potrditev manjših odmikov od dokumentacije, sprejete s tem odlokom.
5.
Sprejeta dokumentacija je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, pri upravnem organu skupščine občine Izola, pristojnem za urbanizem.	^
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 351 — 3. 79
Izola, 11. julija 1979	Predsednik
BRUNO PODREKA, 1. r.
Na podlagi 12 in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju ^Uradni list SRS št. 16/67, 27/72 in &784 in 203. člena statuta občine Izola, je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela, zbor2 krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 197$ sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAZIDALNIH NAČRTO' JAGODJE I. IN JAGODJE II
20. julija 1979 — Št. 20.
URADNEOBJAVE
215
1.	č!en
Sprejme se zazidalni načrt »Spremembe in dopolnitve zizidave Jagodje«, ki ga je po naročilu Samoupravne komunalne interesne skupnosti — enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Izola pod štev. 7867 v novembru 1978 izdela! projektivni biro »STUDIO« Izola, s katerim se spremenijo posamezna območja zazidalnega načrta Jago^ dje (sprejetega z odlokom, št. 350 — 1/69, 25. februar 1969, Uradne objave, št. 4/69) ter zazidalnega načrta Jagodje II (sprejetega z odlokom,štev.350—&71,28.decembra 1971(Uradne objave,št. 18/71).
2.	člen
Zazidalni načrt »Spremembe in dopolnitve zazidave Jagodje« obravnava naslednje:
a)	sprememba dela zazidalnega načrta Jagodje II (vzhodna skupina, individualnih stanovanjskih objektov),
b)	razširitev območja zazidalnega načrta Jagodje II. proti jugozahodu (povezava z obalno cesto, motel in benzinska črpalka),
c)	razširitev območja zazidalnega načrta Jagodje I. proti jugozahodu (terasaste stanovanjske hiše),
d)	razširitev območja zazidalnega načrta Jagodje I. proti zahodu (počitniško naselje za otroški turizem ter individualne stanovanjske hiše),
e)	spremembo dela še nerealiziranega zazidalnega načrta Jagodje I. (lokacija oskrbnega centra in lokacija vzgojnovarstvenega zavoda).
3.	člen
Zazidalni načrt obsega tekstualni in grafični del. Grafični de! obsega naslednje prikaze:
—	celotno zazidavo, obstoječe stanje in sprejete zazidave, višinske kote objektov, prometno ureditev,
—	individualni stanovanjski objekti(konfiguracije terena, meja zazidave in etainost, višinske kote objektov, parcelacija, gradbene črte ih strehe, terasiranje terena, ozelenitev, prometna ureditev, tipizacija objektov, komunalno omrežje),
—	benzinsko črpalko in mote! (konfiguracija objektov, prometna ureditev, komunalne naprave),
—	terasasta zazidava (konfiguracija terena, meja zazidave in etaž-nost, višinske kote objektov, parcelacija in strehe, terasiranje terena, ozelenitev, prometna ureditev, komunalne naprave),
—	oskrbni center in vzgojnovarstveni zavod (konfiguracija terena, variantni predlogi zazidave, komunalne naprave), od katerih niso predmet sprejema vsi grafični prikazi, ki obravnavajo spremembe prometnih razmer v območju križišča Simonov zaliv — Jagodje.
4.	člen
Ta zazidalni načrt je osnova za pripravo lokacijske dokumentacije ter projektov komunalnih naprav za:
—	območje individualnih stanovanjskih objektov (spremembe zazidalnega načrta Jagodje II ),
—	oskrbni center,	1
—	vzgojnovarstveni zavod, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
—	zasnovo objektov I. faze izgradnje oskrbnega centra in vzgojnovarstvenega zavoda je prilagoditi sedanjemu stanju cestnega omrežja in pri zasnovi upoštevati racionalnost in ekonomičnost pri posegu v druge komunalne naprave,
—	proučiti je treba možnost ureditve prehodov za pešce v križišču in ob izvedbi oskrbnega centra prehode za pešce realizirati,
—	pri izdelavi projektov komunalnih naprav za območje individualnih stanovanjskih objektov je predvideti možnost alternativne prometne povezave na predvideni podvoz pod obalno cesto ter tranzitne vode za navezavo komunalnih naprav bodoče pozidave nad obalno cesto,
—	v individualnih stanovanjskih hišah je treba po presoji strokovnih služb o primernosti lokacije omogočiti ureditev poslovnih prostorov za take dejavnosti, ki ne vplivajo moteče na stanovanjsko okolje. Predlog lociranja poslovnih prostorov potrdi izvršni svet skupščine občine Izola,
—	zaradi enotnega oblikovnega koncepta stanovanjskega območja je možno objekte graditi le po tipskih načrtih, pnlagojenih tej zazidavi.
Za ostala območja je ta zazidalni načrt smatrati kot programskb osnovo za pripravo izvedbenih zazidalnih načrtov oziroma lokacijske dokumentacije za posamezne objekte, ki jih bo potrebno izdelati, upoštevajoč ekonomske možnosti realizacije, skladno s programom izgradnje komunalnega omrežja. To dokumentacijo mora pred realizacijo obravnavati in sprejeti izvršni svet skupščine občine Izola.
5.	člen
Detajlne smernic za izvajanje zazidalnega načrta bodo podane v pravilniku za izvajanje zazidalnega načrta, ki ga sprejme izvršni svet skupščine občine Izola.
*6. člen
Sprejeti zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu skupščine občine Izola, pristojnem
za urbanizem.	„
7.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri skupščini obalne skupnosti Koper.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št: 350 — 4/79
Izola, 11. julija 1979	Predsednik
BRUNO PODREKA, 1. r.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76, 8/78) ter 204. člena statuta občine Izola j skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne. 11. julija 1979 sprejela
ODLOK
O POPREČNI GRADBENI CENI IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ
1.	člen
Poprečna gradbena cena in poprečni gradbeni stroški urejanja gradbenih zemljišč, predpisani v tem odloku, se uporabljajo:
1.	za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča in objekte,
2.	za elemente za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodajajo občanom oziroma civilno pravnim osebam.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za kvad.m stanovanjske površine tretje stopnje opremljenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča, je 7.406 dinarjev.
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč so:
1.	za komunalne naprave individualne potrošnje 7,3%
2.	za komunalne naprave kolektivne potrošnje 10,7 % oziroma skupaj za komunalne naprave 18,0%
4.	člen
Poprečna cena za kvad. m stavbnega zemljišča je 66.00 dinarjev. Za osnovo za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina v višini 4,3 % od poprečne gradbene cene, zmanjšane za poprečne stroške komunalnega urejanja za stanovanjsko hišo v uporabni tlorisni površini 150 kvad.m, zgrajeno na stavbnem zemljišču (parceli) v površini 500
kvad.m.	„
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Izola (Uradne objave, št. 18/71).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 351-6/79
Izola, 11. julija 1979	Predsednik
BRUNO PODREKA, 1. r.
OBČtMA PtRAN
Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela spremembe in dopolnitve odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradne objave, št. 10/77) tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
URADNE OBJAVE
20. ju!ija 1979 — Št. 20.
216 j 
ODLOK
O DRUŽBEN! SKRBI ZA UDELEŽENCE NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN TER ZA NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE
1.	člen
Udeležencem narodnosovobodilne vojne, španskim borcem, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobro-voljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahke podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podel samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občint Piran.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do
15.	maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskemzavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma po 13. oktobru 1943, in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko
dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919, španski borci in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918;
6.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas aktivnega delovanja v narodnoosvobodilni vojni do 15. maja 1945 enojno vštet v pokojninsko dobo.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
L stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za šolanje otrok
5.	pomoč za zdravljenje
6.	zdravstveno varstvo.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 2. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidsken zavarovanju ne presega na osebo 80 % mejnega zneska.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se iteje 40 % katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. i 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. ter 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število vzdrževalnih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z upravičencem, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost^
7.	člen
Pravice do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
8.	člen
Uživalec stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega varstva za zavarovance-delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine.se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ skupščine občine Piran o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma lahko zadrži upravičenec priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
11.	člen
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se otroci uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se lahko podeli:
— za dijake srednjih in poklicnih šol do 60%,
za študente višjih ali visokih šol do 75 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20% nad merili iz prejšnjega odstavka.
Udeležena narodnoosvobodilne vojne, ki imajo udeležbo v NOV ^	trajanju, borcem za severno mejo v letih 1918 in
1919 m slovenskim vojnim doborovljcem iz vojn 1912 do 1918, star-
20. julija 1979 -Št 20
URADNE OBJAVE
Ì 217
in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodiine vojne, se !ahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje Izjemoma se !ahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni.
13.	člen
Upravičencem iz 12. člena tega odloka, katerim poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se za storitve zdravstvene preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek.
Upravičencem iz 12. člena, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem ^varovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača 50 % zneska računa. Upravičencem iz
12.	člena, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 180% vsakokratnega mejnega zneska naj-niijih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača 25 % zneska računa.
14.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki živijo sami, se kriteriji iz 13. člena tega odloka povišajo za 25 %.
15.	člen
Postopek za podelitev priznavalnine se uvede na zahtevo upravičenca ali na predlog krajevnih in občinskih organizacij ZB NOV Piran, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov.
Komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Piran odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinskih organizacij ZB NOV Piran, družbenopolitičnih organizacij krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini občine Piran in ji enkrat letnQ poroča o svojem delu.
16.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ skupščine občine Piran, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
17.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih oblik družbenih pomoči iz 4. člena tega odloka zagotavlja skupščina dobčine Piran v svojem proračunu.
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradne objave, št. 10/77).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1979 dalje.
St: 191-3/79
Piran, 25. junija 1979	Predsednik
ANTON MIKELN,! r.
Na podlagi 41. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 8/78), 11. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 221. člena statuta občine Piran je skupščina obcihe Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1979 sprejela
ODLOK
0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O MERILIH ZA RAZVRSTITEV OBJEKTOV, ZGRAJENIH BREZ DOVOLJENJ V OBČINI PIRAN
l.člen
2 členu odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez o voljenja v občini Piran (Uradne objave, št. 4/79) se doda tocca 6, kt se glasi:
- *Da so zgrajeni na zemljiščih, ki so po urbanističnem načrtu ali urbanističnem redu namenjena za kmetijsko izrabo in je zanje izdano soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti o spremembi namembnosti zemljišča (zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79).
*	2. člen
6.	člen se spremeni in se glasi:
*Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve mora razvr* stiti objekte zgrajene brez dovoljenj po merilih določenih v odloku o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v občini Piran, po predhodno pridobljenem stališču komisije za etapno urejanje problematike nedovoljenih gradenj in njihovo kategorizacijo, ki jo je imenovala skupščina občine Piran dne 27/3-1979.*
Vsi investitorji, ki so zgradili objekte brez predpisanih dovoljenj so dolžni v roku 2 mesecev po uveljavitvi tega odloka zaprositi za izdajo lokacijskega dovoljenja. Po poteku tega roka bo pristojni organ uvede! postopek prisilne legalizacije na stroške investitorja.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 351-10/77-79
Piran, 25. junija 1979	Predsednik
ANTON MIKELN, l.r.
Na podlagi 97. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1979 sprejela
ODLOK
O SPREJEMANJU NA PRENOČIŠČE IN HRANO PRI ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH
1.	člen
Občani lahko v svojih gospodinjstvih in počitniških hišah oddajajo sobe za prenočevanje in nudijo hrano gostom — turistom samó preko OZD s področja gostinstva in turizma na osnovi kooperacijske pogodbe.
2.	člen
Občani iz 1. člena tega odloka lahko opravljajo Jo dejavnost, če si pridobijo potrdilo o priglasitvi pristojnega organa občine.
3.	člen
Občani in organizacije iz 1. člena tega odloka so dolžni skleniti samoupravni sporazum o trajnejšem poslovnem sodelovanju, ki ureja:
—	pogoje za pridobitev pravice za sprejemanje na prenočišče in nudenje hrane gostom v zasebnih gospodinjstvih,
—	način odločanja o skupnih zadevah (določanje pristojnosti in števila predstavnikov sobodajalcev v organih samoupravljanja),
—	zadeve skupnega pomena, o katerih odločajo kooperanti in delavci (cene, propaganda, prodaja kapacitet),
—	osnove in merila za razporejanje skupaj ustvarjenega dohodka,
—	pogoje in način prenehanja medsebojnega trajnejšega sodelovanja,
—	skupen riziko pri poslovanju,
—	ostale zadeve.
4.	člen
Samoupravni sporazum z organizacijami iz 1 člena tega odloka podpiše v imenu zbora sekcije sobodajalcev pri Združenju obrtnikov občine Piran njen izvršni odbor do 30/9-1979.
V primeru potrebe po spremembah in dopolnitvah se !e-te ukvarjajo z aneksi, najkasneje do 30. 9. tekočega leta.
5.	člen
Na podlagi samoupravnih sporazumov so dolžni občani in organizacije iz 1. člena tega odloka skleniti kooperacijsko pogodbo.
6.	člen
Organizacije združenega dela iz 1. člena tega odloka so dolžne opravljati vse obveznosti v zvezi s prijavljanjem in odjavljanjem go-
s""'	7. člen
Kontrolo vršijo davčni inpšpektorji po pooblastilu davčne uprave in oddelka za notranje zadeve uprave občine Piran.
URADNE OBJAVE
20. julija 1979-Št. 20.
218
8. člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 4/74)
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati 9. člen odloka c ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradne objave, št. 20/73).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 332-4/78-79
Piran, 25. junija 1979	Predsednik
ANTON MIKELN, l.r.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1979 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O RAZPOREDITVI, ZAČETKU IN KONCU DELOVNEGA ČASA NA PODROČJU PROMETA IN ZVEZ, PROMETA BLAGA NA DROBNO, GOSTINSTVA, TURIZMA, OBRTI, ZDRAVSTVA IN DRUGIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI PIRAN,
1.	člen
Odlok o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti v občini Piran (Uradne objave, št. 14/78) se dopolni in spremeni tako, da se:
—	za besedilom 9. člena odloka doda naslednje besedilo: »Delovni čas prodajaln se lahko prenese na kasnejši čas v soglasju s pristojnimi organi uprave občine, vendar mora skupni delovni čas znašati najmanj toliko kot je določeno v 7. členu.*
—	besedilo dosedanjega 13. člena se črta in nadomesti z naslednjim: »Lekarni v Piranu in Portorožu morata biti odprti:
—	ob delavnikih od 7.30 do 19. ure
—	ob sobotah od 7.30 do 13. ure
—	ob nedeljah in praznikih je odprta lekarna Piran od 9. do 12. ure.
/
Zdravila na recept se izdajajo ob delavnikih do 20. ure, ob sobotah pa do 14. ure.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 14-7/78-79
Piran, 25. junija 1979	Predsednik
ANTON MIKELN, l.r.
Na podlagi 160., 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. julija 1979 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V VRTNARSKEM PODJETJU »CVETJE« PORTOROŽ
1.	člen
Ugotovi se, da se z odlokom o začasnem ukrepu družbenega varstva v Vrtnarskem podjetju »Cvetje« Portorož, niso bile odstranjene ekonomske težave in odpravljanje motnje v samoupravnih odnosih zato so podani pogoji za prenehanje začasnega ukrepa družbenega varstva in uvodbo postopka redne likvidacije.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o začasnem ukrepu družbenega varstva v Vrtnarskem podjetju »Cvetje« Portorož (Uradne objave, št. 6/79) in mandat začasnega organa.
3.	člen
Prenehanje mandata začasnega organa se vpiše v sodni register.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
Št.: 023-3/77-79
Piran, 9. julija 1979	Predsednik
ANTON MIKELN, l.r.
OBČtH A SEŽANA
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave , št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1979, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora, sprejetega na seji dne 13. julija 1979, sprejela
ODLOK
O ODŠKODNINI ZA SPREMEMBO NAMEMBNOST! KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ
1.	člen
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta, zato ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi, tako da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: odškodnina) po tem odloku.
\ 2. člen
Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.
Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ki se gradijo v naseljih, katerih zazidava se obravnava z odlokom o urbanističnem redu (Ur. objave, št. 10/68,*13/71 in 4/78) se kljub temu, da je parcela večja, vzame funkcionalno zemljišče v velikosti 600 kv. m, če je zemljišče manjše od 600 kv. m, pa dejansko površino. Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se vzame vsa površina koridorja in prek kmetijskih zemljišč za vsako stojno točko 25 kv. m, pri »A* drogovih nizke napetosti 10 kv. m, in pri ostalih nizkonapetostnih samo-stoječih drogovih 5 kv. m.
Za izkoriščanje kamna, mivke, gramoza, peska in gline se vzame celotna površina, ki je določena z dovoljenjem za koriščenje rudnin.
3.	člen
Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč, ter znaša za:
njive, vrtove, sadovnjake,	1	11	111	IV	V	VI	VII	Vili
vinograde	45	35	26	20	17	14	13	12 din na
travnike pašnike,	35	26	20	17	14	12	10	10 din na
gozdove	15	13	11	10	10	10	10	lOdin na
Odškodnina za kvadratni meter zemljišča, določenega v 1. odstavku tega člena, se za gradnjo vikend hišic poveča za 100 odstotkov.
Za določanje kulture in katastrskega razporeda veljajo podatki iz zemljiškega katastra.
4.	člen
Odškodnina, določena v 3. členu tega odloka, se plačuje kmetijski zemljiški skupnosti občine Sežana, ki odvaja ustrezni de! te odškodnine, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih, zvezi vodnih skupnosti Slovenije.
5.	člen
Odškodnina, določena v 3. členu tega odloka, se valorizira vsaki dve leti v skladu s splošnim gibanjem cen in ustreznim sklepom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
20. jutija 1979 —Št. 20.
URADNE OBJAVE
219
6.	č!en
Odškodnino, dotočeno v 3. etenu tega odtoka, odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za tokacijske zadeve, ki izda odtočbo o odmeri. Odtočba mora vsebovati podatke o površini, kutturi in razredu zemtjišča, ki spreminja namembnost ter višino odškodnine.
En izvod odtočbe o odmeri odškodnine iz prejšnjega odstavka vroči upravni organ Kmetijski zemtjiški skupnosti občine Sežana.
7.	čten
Gradnja objektov za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hri bovitih predetov ter gradnja rasttinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega ati gozdnega zemtjišča.
8.	čten
Odškodnina se ne ptača v primerih:
—	kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemtjišča ati gozda za potrebe JLA ati za namene v okviru programa sptošnega ljudskega odpora,
—	kadar se na zemtjišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami,
—	kadar se na zemtjišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodtjivim detovanjem voda in erozije, varstvo vodnih kotičin in zatog ter varstvo kakovosti voda,
—	kadar se na zemtjišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi.
9.	čten
Z dnem, ko začne vetjati ta odtok, preneha ve! jati odtok o uvedbi prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega ati gozdnega zemljišča (Uradne objave, št. 4/74).
10.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 465-3/790-3
Sežana, 13. jutija 1979	Predsednik
BORIS BERNET1Č, t.r.
Na podtagi 155. in 159. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) in 16. čtena zakona o geodetski stužbi (Uradni tist SRS, št. 23/76) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. jutija 1979, na podtagi statišča družbenopotitičnega zbora, sprejetega na seji dne 13. jutija 1979, sprejela
ODLOK
0 CENAH ZA GEODETSKE STORITVE GEODETSKE UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA
1.	čten
Cene, dotočene v tem odtoku, se nanašajo na storitve občanom, državnim organom, temetjnim organizacijam združenega deta in drugim organizacijam za opravtjanje geodetskih storitev, ki jih izvršuje občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, izven rednega vzdrževanja zemtjiškega katastra.
2.	čten
Za storitve v zadevah geodetske stužbe se štejejo ztasti:
1.	parcetacija zemtjišč
2.	zakotičbe zgradb in objektov
3.	izdetava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in uporabna dovoljenja
4.	vzpostavljanje stanja na zemtjišču, tako, kot je evidentirano v ka-tastskih načrtih
5.	geodetska deta v zvezi z razlastitvijo, arondacijo in komasacijo zemtjišč
6.	razmnoževanje načrtov, povečanje in pomanjšanje načrtov in kart
7.	izdetava načrtov in kart o zemtjišču za posebne potrebe detovnih in drugih organizacij ter zasebnikov.
3.	čten
Cene geodetskih storitev, določenih v 2. čtenu tega odtoka, znašajo:
—	terensko deto geometra — ura po 160 din
—	pisarniško deto geometra — ura po 140 din
— delo katastrskega referenta in geodetskega risarja — ura po 80 * din
. — deto pomožnega detavca — ura po 70 din Stroški potrošnega materiata ter prevoza se zaračunavajo posebej v sktadu z veljavnimi predpisi.
4.	čten
Ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjati pdtok o cenah za geodetske storitve geodetske uprave skupščine občine Sežana (Uradne objave, št. 25/74).
5.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-9/79-3
Sežana, 13. julija 1979 \	Predsednik
BORIS BERNETIČ, t.r.
Na podtagi 2.a čtena odtoka o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 10/68, 13/71 in 4/78), 155. in 159. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podtagi statišča družbenopotitičnega zbora sprejetega na seji dne 13. jutija 1979, dne 13. jutija 1979 sprejeta
SKLEP
O SPREJETJU GRAFIČNE KARTE Z NAMENSKO IZRABO POVRŠIN IN NAČINOM UREJANJA ZA NASELJE KOBJEGLAVA
L	-
Sprejme se grafična karta z namensko izrabo površin št. 78-18/6 z datumom maj 1978, ki jo je izdeta! Invest biro Koper.
2.
Grafična dokumentacija, navedena v 1. točki tega sktepa, je sestavni de! odtoka o urbanističnem redu občine Sežana.
3.
Ta sktep začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-4/68-3
Sežana, dne 13. jutija 1979	Predsednik
BORIS BERNETIČ, t.r.
'
Na podtagi 2.a čtena odtoka o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 10/68, 13/71 in 4/78, 155. in 159. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podtagi star tišča družbenopotitičnega zbora, sprejetega na seji dne 13. jutija 1979, dne 13. jutija 1979 sprejeta
SKLEP
O SPREJETJU GRAFIČNE KARTE Z NAMENSKO IZRABO POVRŠIN IN NAČINOM UREJANJA ZA NASELJE MERČE
1.
Sprejme se grafična karta z namensko izrabo površin št. 78-18/4 z datumom maj 1978, ki jo je izdeta! Invest biro Koper.
2.
Grafična dokumentacija, določena v 1. točki tega sktepa, je sestavni de! odtoka o urbanističnem redu občine Sežana.
3.
Ta sktep začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-4/68-3
Sežana, 13. jutija 1979	Predsednik
BORIS BERNETIČ, t. r.
KRAJEVNA SKUPNOST RAK!TOVEC
Na podtagi 17. člena zakona o referendumu in drugih obtikah osebnega izjavljanja (Uradni tist SRS, št. 23/77) in 36. čtena statuta krajevne skupnosti Rakitovec je svet krajevne skupnosti Rakitovec na seji dne 11. junija 1979 sprejet
URADNE OBJAVE
20. julija 1979 — Št. 20.
220.
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA IN UREDITVE VAŠKIH POTI V KRAJEVNI SKUPNOSTI RAKITOVEC
1.
-.Za krajevno skupnost Rakitovec se razpiše referendum za uvedbo i&gBopnspevka v denarju in de!u za sofinanciranje asfaltiranja in uredi-t^poti v krajevni skupnosti Rakitovec.
2.
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje oziroma občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za krajevno skupnost Rakitovec in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih.
3.
Referendum bo v nedeljo, 5. avgusta 1979, od 7. do 19. ure v prostorih osnovne šole Rakitovec.
4.
Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
r Krajevna skupnost Rakitovec
.	glasovnica
Referendum dne 5. avgusta 1979 o uvedbi samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje asfaltiranja in ureditev poti v krajevni skupnosti Rakitovec.
Samoprispevek se uvede za dobo petih let, od 1. oktobra 1979 do 30. septembra 1984.
Zavezanci za samoprispevek so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti Rakitovec in ga plačujejo:
—	delpvni ljudje, ki imajo osebne dohodke iz medsebojnih delovnih razmerij oziroma nadomesti! od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil, po stopnji 4%;
—	delovni ljudje oziroma občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki so višje od 1.800 din mesečno, po stopnji 2 %;
—	delovni ljudje in občank ki so zavezanci davka in prispevka od dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za c(avek od dejavnosti in prispevkov SIS, po stopnji 4 %;
—	volilni upravičenci vsake hišne številke plačajo enkratni znesek 1.000 din;
—	lastniki osebnih avtomobilov na avtomobil enkratni znesek 300 din; -
—	lastniki traktorjev na traktor enkratni znesek 500 din;
—	lastniki kosilnic na kosilnico enkratni znesek 300 din;
—	lastniki kmečkih voz na voz enkratni znesek 500 din;
—	lastniki triciklov na tricikel enkratni znesek 150 din;
—	lastniki goveje živine na glavo enkratni znesek 150 din;
Samoprispevek v delu znaša 50 delovnih ur na družino in se lahko izpolni v denarju, in sicer v roku treh mesecev od uvedbe samoprispevka.
Samoprispevek v denarju se ne plačuje od socialnih podpor, in invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, pokojnine, ki znaša manj kot 1.800 din mesečno, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Za oprostitev samoprispevka v delu se uporablja določbe 10. člena zakona o samoprispevku.
glasujem
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo PROTI pa obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.*
5.
Svet krajevne skupnosti Rakitovec imenuje posebni strokovni odbor za izvedbo del, ki določi čas izvršitve samoprispevka v delu.
6.
Izvajanje refetenduma vodi volilna komisija za volitve delegacije za skupščino družbenopolitične skupnosti.
Volilna komisija ima naslednje naloge:
—	opravlja neposredno tehnično delo za pripravo referenduma,
—	določi glasovalno mesto, imenuje odbor za izvedbo glasovanja in nadzoruje njegovo delo,
—	ugotavlja izid glasovanja na glasovalnem mestu in razglasi izid referenduma.
Pri ugotavljanju izida referenduma se uporabljajo določbe 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja.
7.
Vrednost del, določenih v L točki tega sklepa bo znašala 700.000 din.	g
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti Rakitovec, če se večina vseh vpisanih glasovalcev krajevne skupnosti Rakitovec izjavi zanj na referendumu.
9.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so namenska in se bodo uporabila za asfaltiranje in ureditev poti v krajevni skupnosti Rakitovec.
10.
Za zbiranje sredstev samoprispevka bo neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Rakitovec, ki bo izvaja! tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
11.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
Rakitovec, 10. juti j 1979	Predsednik sveta KS
ANTON ROŽAC, ir.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE KOPER
Na podlagi 25., 26. in 27. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS št. 5-72), 2. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS šn 5-72) in 13. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na seji zbora uporabnikov dne 23. maja 1979 sprejela
t
SKLEP
O DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O POGOJIH IN MERILIH ZA DOLOČANJE VRSTNEGA REDA ZA DODELJEVANJE NAJEMNIH STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI
1.	člen
V	9. členu se pika za prvim stavkom drugega odstavka nadomesti z vejico in se doda naslednje besedilo:
*a!i na osnovi predloga strokovne službe socialnega skrbstva, drugim socialno ogroženim občanom*.
2.	člen
V	12. členu se v poglavju * Dodatni kriteriji*. Za stavkom druge alineje b) točke 2. točke doda nova c) točka, ki se glasi:
*c) za dobo stalnega bivanja na območju Obalnih občina
—	do dopolnjenih 5 let po 1 točko za vsako dopolnjeno leto
—	med dopolnjenimi 5 leti po 5 točk za vsako dopolnjeno leto
Po točki c) lahko pridobi prosilec največ 100 točk*
3.	člen
V	12. členu se v poglavju *Posebni kriteriji* na koncu druge alineje 1. točke doda naslednje besedilo:
*Za delovne organizacije, ki izvajajo sanacijski program se petletka doba reševanja stanovanjskega vprašanja prosilca podaljša za eno leto po zaključnem sanacijskem programu;*
-	4. člen
Sklep o dopolnitvah začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 06-98/2-79
Koper, 23. maja 1979	Predsednik zbora uporabnikov
ALEKSANDER ŠRAMEL, D