Politiški pregled. * Delegaeije bodo sklicane najbrže dne 25. septembra v Budimpešti. * Lalil t Istri se prav živo pripravljajo na bližnje deželnozborske volitve. Ustanovili so osrednji odbor, ki bo vodil volitve. Obračajo se zlasti proti nameri Slovencev in Hrvatov: postaviti kandidate tudi v takozvanih lašk;h volilnih okrajih. Lahi so složni, liberalci in klerikalei ?si so obrnjenile proti Slovanom. Znamenje, da naj bo tako tudi pri Slovanih. * NižjeaTstrijski deželni zbor je razpuščen. — Nove volitve se bodo vršile od 26. oktobra do 12. novembra t. 1. Koncem leta se zbor snide na kratko zasedanje, da se konstituira io odobri proračuDski provizorij za 1909. leto. * Koroški deželni zbor bo sklican na daa 14. septembra ter bo zboroval do konca oktobra, nakar bo razpuščen. * ŠtHjersko prebivalstro leta 1907. je štelo, kolikor je mogoče dognati na podlagi preseljevalnega koeficienta, 1,415.620 duš; Kranjska je štela 518.956 duš, Primorska 810.903 in Koroška 374.928 duš. Vsa avstrijska državna polovica 27,725.649 duš. * Deželni zbor goriški bo sklican 20. septembra. Slovenski goriški klerikalci ne ma- rajo zbližanja s slovenskimi naprednimi poslanci, * Kranjskl deželnl zbor bo sklican baje šele koncem decembra meseca t. I., a le za par dni, da reši deželni proračun za prihodnje leto. Nam se ta ukrep vlade zdi jako čuden in povsem neumesten. V resnici že dve leti ni zboroval kranjski deželni zbor, aaj tistih dveh letošejih sej zaradi daželne volilne reforme vendar ne moremo sraatrati kot zasedanje. Že dve leti leže nerešene sila nujne, kričeče važne ia za razne atanove, zavode, za občine i. dr, uprav vitalne prošnje. Deželni odbor pašuje in vlada povsem absolutistiško. Nihče ga ne nadzira, nihče ne priganja, nego dela, kar hoče in ne dela, kar ni všeč temu ali onemu odborniku. Seveda odloča pri vsem strankarstvo. Pet mož ima ves blagor dežele y žepu brez vsake kontrole. To so pravcate turške razmere y naši deželi, a vendar vae časopisje molči. Kvečjemu čitaš kakšne osebne zbadljaje, a za interese dežele, občin, deželnih zavodov i. dr. se ne meni živ krst. Načrt volilne deželne reforme je že davno sklenjen, a dopolnilne yolitve se bodo vršile vendarle šele m e s e c a novembra! Ne mudi se ministrstvu, ne mudi se deželini vladi, ne mudi se nikomur. Pri tem pa vse propada, usiba in poginja. Mrtvilo vsepovsod! Nič se ne gane, vse stoji, ničesar se ne more zidati, podpore se ne izplačujejo itd., a deželni zbor se snide le za par uric koncem leta! Zares muogo gnilega je y tej državi danski. * Gribanje Nemcev v Galiciji in BukoTini. Poljakom sovražni pozuanjski in berlinski listi poročajo, da se gališki Nemci v zadnjem času začenjajo živahno gibati. BZveza krščanskih Nemcev", ki šteje že 80 podružnic. je začela te dai delo na gospodarskem polju, da loči gališke Nemce od Poljakov. V zadnjem času so bile tudi ustanovljene nemške posojilnice in hranilnice y Brigidnu, Novem Sonču ia Knihininu pri Stanislayoyu. BZveza kršž. Nemcev" namerava tudi ustanavljati šole in čitalnice v nemških naselbinah. V ta namen so se ustanovile že podružnice BScbulv«reioa" v nekaterih galiških mestih. — Tudi y Bukovini so se začeli Nemci gibati. Pred desetimi leti se je tam ustanorilo nemško društvo, ki ima sedaj že 32 podružnic s 5500 člaui. * Ogrski Slorencl prebivajo kompaktno v županiji železni, zaladski in šomodski. Sosedi so jim na severu in zapadu Nemci, na vzhodu Ogri, le na jugu se dotikajo Hrvatov in štajerskih Slovencev. Najzanimivejše pri ysem je pač to, da njih število raste. ker so se poinnožili za kakih 3000 duš od 1. 1890.—1900. Tako je torej v teh treh županijah preko 64.000 Sloyeucev. — Eaztreseni so potem še y raznih drugih stolieah Ogrske; precej jih je na Beki in preko 6000 v Zagrebu. * Volilua reforma na Ogrskem. V Kossuthovem glasilu ^Biidapesf piše državni poslauec Burdyan, da je sedaj gotova styar, da se zgradi novi voliloi zakon Da temelju pluralnega sistema, ker bi sicer madjarstvu ne bila zagotovljena vodilna vloga. Po uspehih miaistrskega sveta se predložitev volilne reforme zopet znatno zavleče. * Madjari o hrvs.ško-srbski koalicijl. BAz Ujsag" piše glede vesti, da hrvaško-srbska koalieija kraalu razpade: Škodoželjno razglaša Hrvatom nenaklonjeno časopisje, da se Supilo in Zagorae pobijata, in iz tega boja pričakujejo, da bo končno izšel mirovui angel, ki bo rešil hr?aško-madjarski konflikt. Toda to smo tudi pri nas doživeti, da se je Jjudska stranka pretepala z neodvisno stranko, in vendar je ostala koalicija skupaj do današnjega dne. Tako se zgodi tudi s hrvaško-srbsko koalicijo. Naj ylada prepir, niti Zagorac niti Supilo ne izstopi iz koalicije, temveč bo hrvaško-srbska koalicija svoje funkeije tudi nadalje držala skupaj. * Razmerje med Nemčijo in Knsijo. Nemškemu cesarju dela mnogo skrbi, ker se je začela Eusija zaradi prijateljstva z Anglijo Nemčiji očitno odtujevati. Nedavno je imel cesar Viljem razgovor z ruskim poslanikom v Berlinu. Cesar je naglašal, da je po japonski vojni nastalo med Nemčijo iu Eusijo boljše razmerje, ker je Nemčija nastopala lojalno, dočim druge države, n. pr. Anglija, niso izkazovale Japoncera le platonične ljubezni. Zadnji čas pa se je razmerje med Busijo iu Nemčijo nekoliko ohladilo zaradi agresivne politike ruskega časopisja in ker delajo na to vplivni ruski politiki. Cesar je imenoval tako postopanje neopravičeno, ter prosil poslanika, naj deluje na to, da rusko časopisje opusti protinemško agitacijo. * Rnska vlada protl grofa Tolstemn. Zaradi Tolstovega članka BNe morem yeč molčati-1 so bili kaznoyani vsi časopisi, ki so članek priobčili. Obenem je vlada vsem mestnim zastopom atrogo prepovedala prirejati slavnosti o letošnji pisateljevi 80 letnici. Kazansko vseučilišče je nato nalašč imenovalo Tolstega za častnega člana, nakar je naučno rainiatrstvo opozorilo po okrožnici vsa vseučilišča, naj se ne ozirajo na to imenovanje. Kuratorju kazanskega vseučilišča je ministrstvo naročilo. naj uvede preiskavo ter dožene, kateri profesorji so sovražui vladi. * Turčija. Sultan je izdal poseben irade, v katerem objavlja, da se bo držal konstitucije; vse izjemne zakone je anuliral. — Diete turških poslancey bodo znašale približno 1100 kron na raesec, člani seuata bodo dobivali še enkrat toliko. * Bosenska sroboda se iraenitno zrcali y ravnanju vlade s časopisjem. .,N. Fr. Pr." je zadnjič objavila članeka, v katerem pravi, da bi bil sedaj primeren čas, dovoliti Bosni ustavo. Prograra vlade za Bosno in Hercegovino, ki se je zasnoval pred tridesetimi leti, je za one čase lahko veljal kot sijajna izjema, a časi so se izpremenili ia kar je bilo nekdaj mnogo, je sedaj raalo. BNeue Freie Presse" je v snovi in obliki zmereu list. Olanek, ki izide v tem časopisu, gotovo ni radikalen, kajše revolueionaren. Sarajevska ,Srpska Eiječ" ga je ponatisuila v prevodu. Zato je bila k o n f i sc i r a n a , urednik je pa v preiskavi. Ce mislijo avstrijski mogotei, da se na ta način dobiya naklonjenost ljudstva, kažejo res nenavadno kratkovidnost. * Srbska sknpščina je sprejela državni proračun za leto 1908. z 79 glasovi proti 27 glasom. * Jezlkorni poizkns pri armadi. Po želji poveljnika ogrske deželae brarabe, Klobučarja, se bo pri letošnjih velikih mauevrih v okolici Vesprima zapovedovalo y treh jezikih. Požunskemu in zagrebškemu voju se postavita nasproti dunajski iu mešani voj. Zapovedovalo se bo uemško, madjarsko in hrvaško. General hoče s tem dokazati, da uvedba madjarskega poveljevanja ne more vplivati neugodno na enotnost armade.