Dopisi. Iz Maribora. V prijazni okolici našega mesta bo letošnja trgatev po vinogradih kmalu dokončana. Menjši posestniki so precej prve dni oktobra začeli brati, ker se niso nadejali, da bo okoli sv. Terezijo prav lepo vreme. Z trgatvijo saiemo v obče zadovoljni biti, zlasti ako pomislimo, da drugod nimajo skoro nič, ker jim je toea vse pokončala ali pa spomladanska slana vničila. Zdatno grozdje tudi letos ni, vendar se naliva veliko več mošta, kakor lani, vino pa ni bo boljše od lanjskega. Most prodavljejo po 50—60 fl. štitinjak, muškatelec pa stane po 16 fl. vedro. Tukajšnji podvzetnik in fabrikant g. Ignacij Denzel je izumil izvrstno sostavo ali mešaoico iz peska in cementa za nadelovanje tlakov kraj bis, sten, potem za veže, kleti itd. porabno. Posamezne take plošeice, po 1 — 11/2 cola debele, se dajo kaj lebko in lepo polagati, so jako trpežne in stanejo po 15—20 kr. vsaka. Kdor si boče z takimi ploščicami nadelan tlak pogledari, ta se naj poda pred hišo g. Rapoca, železniškemu kolodvoru v graškeni predmestju ravno nasproti. — Revščina se prikazuje tudi v našem mestu eedalje bolj žalostoo na den; po petkih in tudi po drugih dnevih mrgoli beračev, da drug drugemu dveri odpira. Mali obrtniki pogrešajo dela in nimajo zaslužka, tudi so se letos ljudje, ki sicer Da to poprej še mislili niso, kar trgali za dijake; to je slabo znamenje! Pretečene dni je star mož v Dravo Sel, drugega 80 pa komaj na rnostu zadržali, da se ni v valove spustil. Pomanjkanje in obup žene ljudi v saniomor. — Bivši profesor tukajsnje gimuazije, g. J. Pajk, je dobil profesuro v Riedu v gornji Avstriji ter sc je tje podal v začetku šolskega leta. Toda sedaj je zopet tukaj. Podeljeno mu službo je pnstil in prevzel vodstvo svoje tiskarue, ker mu to bolje kaže. Iz Koroškega. Celovski mestni zastopniki, cisti liberalci in same prebrisane glave, Blavnemu mestu tako lepo gospodarijo, da so te dni morali od svojega denarničarja slišati čndno vest: mestna kasa je prazna in suha. Liberalni gospodje so se neki strašno debelo pogledovali. — Dežclni šolski svet koroški je precej novih učilnib raočij nastavil. Kot posebnost pa rnoramo povedati, da je Stevilo novib učiteljic prekosilo število učiteljev, prvih je bilo 8, slcdnjib pa 6. — V slovenskem Plibergu je majbna deklica niorala krave pasti. Ker jej je mrzlo postalo, si je na paši zakurila. Ncsrečni otrok se vsede tako blizn ognja, da se jankica užge in ga Imdo opeče; 3 dni poznej je deklica morala po groznih bolecinah unireti. — Sw roženkrančko uedcljo je vsako leto konec božji poti in svetim oj>ravilom na slovitih Višarjih. Čeravno je letos bilo slabo vreme in je višave že debeli sneg pokrival, se je vendar k sklepu bilo podalo veliko ljudi iz Koroškega in iz 3 sosednih dežel. Sploh pa je letos na svetib Višarjih kraljico uebeško poea^tilo izredno veliko romarjev; 18000 izmed njih je ondi prejelo sv. Resnje telo. — Železnico do italijanske meje pri Pontablu marljivo delajo in jo mislijo kmalu dodelati. Čudno je to, da so te dni prisli ruski podvzetniki in odpeljali iz Trebiža vse šinje v 200 vagonih za rusko železnico, katero stavijo od Sistova v Trnovo. Posestniki, katerim je železnica zemljišče odkupila, niso nič prav zadovoljni, ker se jim je le slaba eena izplačevala, vrh tega pa še zgubijo dosedanji easlužek pri vožnjab. Ljudstvo kraj železnic vidno aboža. Od Drave. Kmečki sinovi se med domobrance sicer tudi uvrstujejo, a najraje se jemljejo k pešcetn in kanonirjem, kjer morajo 3 leta cesarja služiti. Morebiti poreče kdo: nTri leta, malenkost! Ni še dolgo tega, kar je marsikteri k zbirki šel, a še le črez 8, 12, da cel6 črez 16 let kot doslužen vojak doruu prišel." Res, a takrat se nismo imeli postave, da mora vsakdo biez izjcme vojaško suknjo nositi. Takrat je kmet svojega sina še vendar vojaščine odkupiti smel. Takrat so še veiular pustili staremu očetu, osamelej materi sina, edino podporo starisem in domačiji, ki je potem skrbel, da kmetija ni prišla na nic &li celo na boben. A sedaj se malo ali nič ne zmeui za tn, če je sin doma krvavo potrcben ali ne; da dostikrat se cel6 za tehtne vzroke iu prosilna pisina ne briga; po dolgem in sirokem premerijo novinca ter mu omislijo belo suknjo na — tri leta. Ce oče ali mati ne moreta več gospodariti, če so drugi b.atjo premladi ali pa pri vojakili, in če tudi tega $ina, starišem zdatno podporo in edinega zmožnega gospodarja, k vojakom vzeuiejo na tri leta, ko vendar drugi, posebno mestni pontopači id laktomerci sarao 14 mescev pri domobrancih ostajajo, potem je razvidno, kako opravičene da so želje kmetskih ljudi, naj bi se, ako le mogoče in kedar bo prilika za to, prenaredi vojaska sedanja postava. Nekateii listi so že vedeli povedati, da se neka sprememba snuje. Vendar težko je ugibati, ali bodo spremembe, kakorsnih si kmečki človek želi!