ZAZIDALNI NAČRT ZA OBMOČJE RS-1 IN RS-2 — RUDNIK IZDELAL: — Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem, odgo-vorni projektant Roman Rems, dipl. ing. arh. — Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič — Komunalne organizacije PROGRAMSKI DEL ZAZIDALNEGA NAČRTA NALOGA Za območje RS-1 in RS-2, to je za predel, ki je po GUP-u name-njen stanovanjski gradnji, programirati tako zazidavo, ki bo pri ve-liki ekspanziji nedovoljene gradnje omogočila: — prostorsko kvalitetno in ekonomsko upravičeno novo stano-vanjsko gradnjo — funkcionalno vključitev nedovoljene gradnje v novo zaklju-čeno stanovanjsko sosesko — možnost navezave novih stanovanjskih enot, ki se odpirajo s premaknitvijo južne obvozne ceste, na skupen komunalni sistem in objekte spremljajočega programa, ugotavljanje skupnih potreb ter v ta namen zavarovanje določenih površin. Za dosego teh ciljev je bila predhodno izdelana: — Presoja ekonomičnosti organizirane graditve v stanovanj-skih soseskah RS-1 in RS-2 med dolenjsko železnico in Jurčkovo potjo (Komunalno podjetje Vič, 1975). — Mnenje o možnosti temeljenja objektov na območju RS 1/1, RS 2/1, RS 1/2 in RS 2/2 (Geološki zavod, 1975). — Hidrološka in hidravlična študija (Vodnogospodarsko po-djetje Ljubljana, 1976). — Programska izhodišča komunalnih organizacij (Kanalizaci-ja, Vodovod, Elektro Lj. -mesto, Plinarna, Javna razsvetljava PTT). Pri tem smo pregledali in upoštevali: — Prostorske razvojne možnosti širšega mestnega območja Viča in Rudnika — I. faza (Ljubljanski urbanistični zavod, 1976) — Idejni potek južne obvozne ceste (Republiška skupnost za ceste), ter konzultirali: — Meteorološki zavod SRS, — Inštitut za raziskovanje materiala in konstrukcij — Geološki zavod — Zavod za vodno gospodarstvo Pred določanjem osnovnih izhodišč smo izdelali še: — detajlno fizično inventarizacijo obstoječih objektov — in detajlno inventarizacijo zazidanih in zazidljivih površin. ŠIRŠA IZHODIŠČA Na osnovi vseh teh predhodnih študij in posameznih podatkov, posebno ob določenih spremembah GUP-a in cestnega sistema južne obvozne ceste terob predhodnih raziskavah prostora, smo ugotovili, da je smotrno obravnavati prostor med železnico in juž-no obvozno cesto celovito vsaj v tistih elementih, ki na program-skem nivoju vplivajo na obravnavano območje RS-1 in RS-2. Tako se je izoblikoval osnovni koncept: Celotno območje je nazapadni strani povezano s širšim rekrea-cijskim pasom Ljubljanice, na vzhodu pa s funkcionalno zeleno cezuro, ki deli stanovanjske od proizvodnih površin oz. bivanje od delovnih mest. Po sredini — od severa proti jugu — se vijugasto vleče osrednji pas, ki je namenjen javnemu spremljajočemu pro-gramu (sekundarni center, osnovne in srednje šole, vzgojnovar-stveni zavodi, trgovine osnovne preskrbe itd.), zelenim, športnim in rekreacijskim površinam ter se preko Dolenjske ceste navezuje na primarni center in rekreacijske površine na Rakovniku. Tako je ves spremljajoči program zasnovan in izračunan va-riantno: bodisi kot program samo za potrebe ožjega območja RS-1 in RS-2, bodisi kot program razširjenega stanovanjskega območja do rezervata južne obvozne ceste (RS-1, RS-2 in RS-4). V obeh primerih smo želeli poenotiti program tako, da bi vsi elementi, ki se pojavijo v RS-1 in RS-2 ustrezali tudi obema va-riantama oz. ne povzročili težav pri razširjenem stanovanjskem območju. Te predhodne študije, podatki in koncept za širši prostor so bile tudi osnova za DETAJLNEJŠA IZHODIŠČA ZA OŽJI PROSTOR RS-1 IN RS-2 — zaradi nesmotrne izrabe prostora z nedovoljeno indivi-dualno gradnjo predvideti čim gostejšo in racionalno, vendar hu-mano zasnovano nizko gradnjo. — skuša se v čimvečji meri ohraniti objekte nedovoljene grad-nje — zaradi goste nizke pozidave mora biti ta gradnja organizira-na, to je gradnja stanovanjske enote vsaj do dokončanja zunanje lupine; pri tem imajo graditelji možnost svobodne razporeditve no-tranjih prostorov. ZAZIDALNE ZASNOVE Za obravnavano območje RS-1 in RS-2 smo izdelali štiri zazi-dalne preizkuse. Ti preizkusi niso med seboj konkurenčni v smislu variant, ampak je z vrednotenjem (ki je posebej detajlno obrazlo-ženo) prikazan njihov relativni odnos glede funkcionalne oz. obli-kovne ter ekonomske vrednosti. V vsakem zazidalnem preizkusu smo zavestno uporabili le eno vrsto objektov (verižne hiše, atrijske hiše), čeprav so v določenem kompleksu izbrani tipi nesmiselni. Vendar smo želeli prikazati s tem le čimbolj razumljive in enostavne pokazatelje, ki so med seboj primerljivi. Vsem preizkusom je skupna: — širša prečna zelena cona, ki je namenjena javnemu sprem-Ijajočemu programu, športnim in rekreacijskim površinam terožji zeleni pas vzdolž Velikega Galjevca, ob katerem se nizajo manjša otroška igrišča, peš poti in zelenje; PROGRAMSKI OEL ZAZNACRUZAOBMOCJE RS-f Mi RS-2 (RUDNIK) KSl iit USSi inorilo 1100 verižiKt hišif varhmto M ATRIJSKE HIŠE 1605 TIPIHIŠ 1:100 mOjEKMNl EMONA PROJEKT LJ. MHOŠ LAF4JKE Oft MG «W 7+ 32 — cestni sistem, ki predvideva Jurčkovo pot in novopredvi-deno cesto ob železnici kot glavni zbirni in napajalni cesti, od prečnih pa povezovalne: Ižansko cesto, Galjevico in Peaizzijevo ulico. Ta sistem omogoča dosledno ločevanje motornega pro-meta od pešpoti, ker ostaja osrednja zelena cona namenjena izk-Ijučno pešcu; — jugovzhodno od prečnega zelenega pasu oz. javnega pro-grama je edina večja površina, ki je namenjena kompleksnejši or-ganizirani gradnji — na pretežno že pozidanih površinah dopolnilna individualna gradnja. Na osnovi rezultatov vrednotenja, ki operirajo z uporabnimi (oblikovnimi in funkcionalnimi) ter ekonomskimi (investicijskimi in eksploatacijskimi) kriteriji (skupno 21 kriterijev) je bilo v širšem krogu dogovorjeno, da se vzorčno prikaže sinteza teh preizkusov. Sinteza tako predstavlja kombinacijo več vrst tipov objektov (ve-rižne hiše, atrijske hiše), kar je bilo posebej vrednoteno. TEHNIČNI DEL ZAZIDALNEGA NAČRTA UVOD Programski del zazidalnega načrta z zazidalnimi zasnovami oz. preizkusi za območje RS-1 in RS-2 — Rudnik predstavlja osnovo za izdelavo tehničnega dela zazidalnega načrta in nadaljuje delo. Ker programski del predvideva na večjih prostih površinah gosto nizko zazidavo, je Zavod za urejanje stavbnih zemljišč skupno s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ljubljana-Vič-Rudnik razpisal javni natečaj za osnutke projektov objektov in po-nudbo gradbene operative za njihovo izvedbo. Tako je bil izbran projekt za verižno hišo, ki nudi s svojimi tipi veliko variant tako po različni strukturi stanovanj kot po raznolikem oblikovanju. Prav tako je projekt za atrijsko hišo upošteval več možnih tipov. ZAZIDAVA Osvojeni zazidalni preizkus »Sinteza« iz programskega dela je v bistvu že podal osnovni koncept zazidave s: — prečno zeleno cono, namenjeno javnemu spremljajočemu programu, športu in rekreaciji — vzdolžno peš cono ob Velikem Galjevcu, namenjeno peš-cem, otrokom, rekreaciji in manjšim igriščem — zazidavo, ki se veže na obodni cestni sistem, predvsem na Cesto ob železnici in Jurčkovo pot in se v sistemu »vilic« približuje osrednji vzdolžni peš coni. Sama zazidava je zasnovana na naslednjih principih: — manjše vrzeli predlagamo za dopolnilno individualno grad-njo — večje proste površine za organizirano gradnjo. bodisi kot verižno, ki je kombinirana pritlična in dvoetažna, bodisi kot čisto atrijsko. Večje stanovanjske grupe — stanovanjske četrti so zasnovane tako, da se ves promet ustavi na robovih. Garaže so predvidene ob vzdolžnih obodnih cestah (tudi kot protihrupna zaščita), parki-ranja pa vzdolž dovoznih poti. Med objekti pa so peš poti name-njene samo intervencijskemu dovozu (rešilni in gasilni avto). Zbirne peš poti se prečno navezujejo na glavno vzdolžno peš pot, tako da lahko pešci, predvsem otroci hodijo v smeri proti vrtcu, šoli, trgovini, ne da bi prečkali prometne površine. Seveda se to ne more striktno izvesti pri že pozidanih površinah. Ob srednjih peš poteh so grupirana igrišča za predšolske otroke (O2), med posameznimi vrstami hiš (sosedstvo) pa majhni skupni zunanji prostori (O1). Centralna igrišča so predvidena ob prečnem zele-nem pasu kot podaljšek šolskih igrišč (O3), zaščitena z oboje-stranskim nasipom kot protihrupna bariera proti stanovanjskim objektom; ti nasipi pa lahko služijo obenem tudi kot enostavne tri-bune. PROMET Obhodni cestni sistem predstavljata 7-metrski cesti Jurčkova pot in Cesta ob železnici. Prečne ceste: Ižanska cesta, Galjevica in Peruzzijeva cesta pa povezujejo obodni vzdolžni cesti. Ker bi ulica Galjevica prečkala železnico v postajnem območju, nivojsko križanje ni možno, izvennivojsko prečkanje pa zaradi prekratkih dolžin tehnično ni izvedljivo. Zato smo se skupno z ŽTP, SIS za ceste, Republiško skupnostjo za ceste in Uradom za promet do-govorili, da bo predlagano nivojsko prečkanje na Orlovi in Pe-ruzzijevi ulici, izvennivojsko pa na Ižanski cesti in v območju Vin-terce proti industrijski coni RP-2. Na Galjevici predvidevamo pre-hod za pešce. URBANISTIČNI PODATKI BRUTO ETAŽNA POVRŠINA, ŠTEVILO PREBIVALCEV, IZRABA, GOSTOTA Površina zemljišča: celotno 95,87ha, brez površin javnega programa: 85,23ha VRSTA ZAZIDAVE POVRŠINE — BRUTO m2 ŠTEVILO PREBIVALCEV OBSTOJEČEHIŠE: 30m2/preb: 3870 preb. x 30 116.100 3870 INDIVIDUALNE HIŠE: 109 hiš x 5 x 30 = 16.350 545 VERIŽNE HIŠE: 96.146 (544 enot) 171,24m2bruto oz. 76.917 (80%) 2720 + 5,50m2 bruto (ropotarnica) 176,74m2, od tega ca. 80% (različna etažnost) ATRIJSKE HIŠE: — velika: 160,77 m2 bruto 4.501 (28) 140 — mala: 139,30m2 bruto 21.730(156) 780 Skupaj 254.827 (oz. 235.598) 8055 Izraba i = 0,30 OZ. 0,28 Gostota 94,5 pr/ha Ostale ceste so stanovanjske, ki so bodisi: — dvosmeme, širine 5m z enostranskim ali obojestranskim pločnikom — enosmerne širine max 3,50m z enostranskim pločnikom 1 m do 1,50m, izjemoma 3,50m s 50cm pasom za pešce, ozna-čenim na vozišču. Garažiranje, parkiranje Garaže so predvidene praviloma ob obodnih cestah, delno tudi kot protihrupna bariera, parkiranja pa ob stanovanjskih, dovoznih cestah. Vsako stanovanje ima garažo in parkirni prostor s 5 do 10 % dodatne rezerve. OTROŠKA IGRIŠČA Kot že omenjeno, v zazidalnem načrtu striktno zasledujemo vse vrste otroških igrišč glede na njihov rang, in sicer: 01 igrišča stanovanjskega sosedstva (za cca 20 do 25 hiš) 02 igrišča stanovanjskih četrti (za cca 70 do 130 hiš) z igrali in plezali za predšolske otroke 03 igrišča soseske za igre z žogo, rekreacijo odraslih in starej-ših itd. (balinanje, badminton itd.) V sklopu osnovne šole predvidevamo veliko telovadnico dim. 44x28. JAVNI SPREMLJAJOČI PROGRAM — V programskem delu zazidalnega načrta je razvidno, da je širši center na Rakovniku namenjen tudi obravnavani soseski. Poleg tega predvidevamo pod Jurčkovo potjo sekundarnl center za potrebe nove soseske RS-4 in območja RS-1,2 ob Jurčkovi poti. Predvidena dvorana v sklopu šole bo služila tudi potrebam krajevne skupnosti. — Poleg tega predvidevamo 2 trgovini osnovne preskrbe, eno ob obstoječi vzgojnovarstveni ustanovi vzhodno od Orlove ulice, eno pa ob Cesti ob železnici v bližini Peruzzijeve ulice, prav tako skupno s predvidenim VVZ in servisi 0,1 kvad. nVpreb. = ca. 800 kvad. m, kar predstavlja dve trgovini osnovne preskrbe s ca. 400 kvad. m. — V obravnavani soseski predvidevamo 2 osnovni šoli a 600 otrok, od tega za potrebe soseske ca 80 %, ostalo za zunanji primanjkljaj (po programskem delu zazidalnega načrta). 12% od 8100 preb. = 972 otrok, tj. ca.80% od kapacitete 1200 otrok. — Vzgojnovarstveni zavodi: 3 VVZ, od tega poleg obstoje-čega 2 nova za 200 otrok; eden v sklopu šole, drugi ob predvideni trgovini osnovne preskrbe. 12 % od 8000 preb. = 960, od tega 60 — 70 % vključenih v var-stvo, to je ca.480 — 560 otrok. KOMUNALNE NAPELJAVE 1. KANALIZACIJA Kanalizacija predvidene soseske bo izvedena v ločenem si-stemu. Vsa odpadna voda se zbira v zbiralnik, ki poteka severno in vzporedno z odprtim odvodnikom Veliki Galjevec. Vsa me-teorna voda (strehe, ceste in drenažna voda) pa se direktno spe-Ije v odprti odvodnik Veliki Galjevec. V meteorno kanalizacijo je speljanih tudi nekaj manjših potočkov iz pobočja Golovca. Zbiralnik za odpadno vodo je programiran v takšni globini, da omogoča priključevanje kanalov z južnega dela pod dnom Ga-Ijevca. Ta zbiralnik se priključuje na obstoječe črpališče Galjevice in nato v zbiralnik B-2, ki gre dalje v temeljni zbiralnik A-o. Kanalizacija za odpadno vodo bo izvedena iz vodotesnih pla-stičnih cevi. 2. VODOVOD Na obravnavanem območju delno že obstaja vodovodno omrežje, vendar so razmere kritične in je oskrba z vodo pod nor-malnimi pogoji. Potrebno je zgraditi nov napajalni vodovod 0 600 (predviden do leta 1980) — kot del zunanje zanke vodovodnega sistema. Napajan bo iz nove vodarne Brest preko napajalnega vodovoda Brest — Vič — 0400. Povezan bo tudi s primarnim 0300 na Ižanski cesti, ki se bo gradil kot veja vodovoda 0350/0300 od Karlovškega mostu in ob Dolenjski železnici do prečrpalnice Rudnik. Vodovod 0 600 bo potekal iz smeri Viča po Cesti dveh cesarjev čez Mali graben in Ljubljanico ter po Jurčkovi poti do južne obvoz-nice na Rudnik. Na ta vodovod bodo priključeni primarni vodovo-di, ki bodo neposredno napajali potrošniško omrežje v soseski RS-1, RS-2 in RS-4. Primarni vodovodi potekajo skozi središče potrošnje ali ob ro-bovih, tako da je možno križno napajanje posameznih zazidalnih karejev. 3. ELEKTRIČNO OMREŽJE \z dosedanjega obstoječega omrežja, lahko računamo, da bo možno napajati samo začetno fazo izgradnje RS-1 in RS-2. Ko-liko stanovanj bo možno še priključiti na tem področju pred iz-gradnjo RTP Trnovo, bo odvisno od tega, kako intenzivna bo gradnja stanovanjske soseske VS-1 Trnovo. Dovod 10kV kabla na področju ob Dolenjski cesti je možen samo preko obstoječega Kariovškega mostu. Za bodoče pove-zave pa bi bila primernejša trasa direktno v smeri Trnovo. Zato bi bilo potrebno, da bi se pred pričetkom večjih gradenj na področju ob Dolenjski cesti zgradila mostova čez Mali graben in Ljubljani-co. Most čez Ljubljanico bo izredno skrajšal dovod 10kV kablov od bodoče RTP Trnovo do obravnavanih zazidalnih kompleksov. Po izgradnji RTP Trnovo in mostov pa bi bile praktično darte vse možnosti za izgradnjo ne le doslej predvidenih sosesk RS-1 in RS-2 ter industrijskega kompleksa, ampak tudi vseh predvidenih povečav stanovanjskih sosesk in industrijskih področij. Vse transformatorske postaje bodo predvidoma dimenzioni-rane z mbčjo 400 kVA z možnostjo zamenjave na 630 kVA. Vse nove TP so predvidene kot samostojni objekti. Ta tip transforma-torske postaje je še posebno primeren za soseske z individualno gradnjo. Tip transformatorske postaje omogoča, da jo zgradimo pred ostalimi objekti in ni potrebno graditi začasne TP za grad-bene provizorije, prav tako pa TP kot samostojen objekl ne moti ambienta v soseski z individualno gradnjo. Obstoječe nizkonapetostno omrežje na tem področju je veči-noma prostovodno. V večjem obsegu je kabelsko omrežje samo pri objektih organizirane gradnje na območju Orlove ulice. Danes je tudi obstoječe prostovodno nizkonapetostno omrežje v zelo slabem stanju, ker je bila gradnja na tem delu mesta neorganizi-rana in so objekti stihijsko rasli. Projektirano nizkonapetostno omrežje bo večinoma izvedeno s kabli in le izjemoma prostovodno. Tako naj bi se prostovodno omrežje gradilo samo tam, kjer so predvideni novi objekti kot plombe med obstoječimi, za katere pa je že zgrajeno dovolj kvali-tetno omrežje. Za tiste objekte, ki so tudi že priključeni na elek-trično omrežje, izvedba priključka pa ne bo ustrezala novemu konceptu omrežja in bo priključek treba spremenitl, naj se pred-vidi možnost prehoda tega dela prostovodnega omrežja v kabel-sko izvedbo. 4. PTT Telefonski naročniki na obravnavanem območju bodo vezani na ATC Rakovnik, ki je po Perspektivnem programu razvoja tele-fonije v Ljubljani predvidena v letu 1980 z začetno kapaciteto 2000 telefonskih priključkov. Kabelska kanalizacija in armirani kabli bodo potekali po ploč-niku oziroma zelenicah v globini 0,80m, posamezni prehodi čez cestišča pa na globini 1 m. Celoten razvod telefonskega omrežja do posameznih končnih kabelskih omaric bo izveden z zemelj-skimi kabli. Kabelsko omrežje na območju individualne zazidave ob Orlovi ulici je že zgrajeno, vendar pa ni nlkamor vključeno, zato je od ob-stoječega omrežja do ATC potrebni kabel obravnavan v tej do-kumentaciji. 5. PLIN Obravnavano območje bo možno opremiti s plinskim omrežjern za potrebe ogrevanja in gospodinjstev. Plinsko omrežje bi bilo navezano na zemeljski plin. Predlog lo-kacije plinske reducirne postaje RP in poteki tras plinovodov so prikazani v uskladitvenem načrtu vseh komunalnih napeljav, M 1:1000.