I« koristi delsv-jjuostva. Delav-■k opravičeni do kar producira|o.
ifbie papcr i« devoted _ the Inter««!« of tK« working claa«. Work-Ill are entitled to all what tK«v produc«. %
):in«*r»<i %■« •»coudolaM n>att«r. [>•«•. 0, IV07, lb* pout offio* »» Chtoairo Hi- Bud«' lb* Ac» of C<>«tf'»*» ol March Ird. IM7V
Office: 587 So. Centre Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na itevilko v oklepaju ki •« nahaja poleg vašega naslova, prilepiti-nega spoda|ali na ovitku. Ako (11/1 j, |e Številka . . v ^ > tedal vam • prihodnjo Številko naSega liata poteče naročnina. Proal-mo ponovite |o tako|.
Slev. (No.) 93.
Chicago* III., 22. |unl|a (June), 1909.
Leto (Vol.) IV.
Od blizo in daleč
_ Dcneen, gubernator države lilije podpisal zakonsko predse nata št. 230, ki določa, da opi državni nadzornik za zava-nje pro:; vsaki" podporni jed-i, zvezi ali samostojnemu dru-Y državi Illinois, ki izplaču-bolniško podporo ali »mrtnino, ne Izplača bolniške podpore a-ismrtnine tekom treh mesecev, a-|t po enoletnem obstanku nima r državi tristo članov hvleček iz te* zakonske predloge priiiesli, da bodo vedeli slo-li delavei v državi Illinois, i čem da so, ko sem jim nove jednote in društva vsiljujejo na vsili »flih
•	e
*
i— Zopet je ameriški sodnik ču-il potrebo, da je izrekel ogorčenje iad bojkotom. Unije so prišle rail i ojkota ob veljavo, je menil šolnik; bojkot je protiameriško na-*lo, je nadalje žlobodni ta iiče-ijak. kterega ameriško ljudstvo p bo priznalo nikdar. Nekteri ameriški "učeni" go-podje se prav nič ne sramujejo, e prav na glas povedo, da zgo-lovine svojega naroda ne poznajo. [ Bojkot je ob zibelki ameriške re publike igral veliko ulogo, skoraj največjo. ko so očetje republike bi-i v navskrižju z Anglijo. Pa tudi Jotrfpers in tovariši niso bili obso-«ni radi bojkota, ampak radi pre-iranja sodnjiske prepovedi, ki se e glasila, da ne smejo bojkotirati Buck Stove Range družbo. [ Ta sodnik se je blamiral dvojno: K«? pozna zgodovine in ne razume načelnega bistva razsodbe, ki se je razglasila komaj pred nekaj meseci. Bratski list, ki ga dobivamo, je HdH v črno s temi besedami: > Ameriško ljudstvo, delavei,, kte-rih se tiče bojkot, so se premalo fmili v tem oziru. S tem pa še ne režemo, da so načelni nasprotniki bojkota, tega izbornega bojnega načina. Ravnodušnost in nezavednost sta glavna vzroka, da ne rabi-o bojkot v vsi sili. Vseeno je pa bojkot zvrnil že v mnogih slučajih flobre vspehe, kjer so druga sred-itva odpovedala obdržati ljndske iivljenske razmere na dostojni vihri. To dokazuje, da že danes ljudstvo v preeejšnem številu načelno priznava bojkot.
• Bojkot ni le vspešno orožje, ki je delaveem na razpolago v boju « kapitalisti, temveč zahteva tudi ia dotične, ki ga rabijo, posebno pa za voditelje pogum, požrtvovalnost izvežbanje in solidarnost ljud-Ae mase; brez zadnje je bojkot sploh nemogoč.
t Delavci ne smejo dovoliti nikdar, da se jim iztrga to orožje. Kar se je zvršilo. morejo popraviti."
e	e
*
! — Po Kondatovem zatrdilu se
bo zdaj ljubljanski "župan Hribar »rigal za inozemske delavce v A-
nieriki.
Pa menda ne tako. da bo sveto-Val ameriškim mestnim obe i na m, da
naj plačujejo inozemskim mest-■itn delavcem pri deseturnem delu po dve kronci (40 centov) na dan. kot je v Ljubljani, kjer Hribar pašnje.
r Za tako brigo in oskrbo se zahvalimo.
•	e
: — V Chicagi so zaprli Jožeta Graeserja. ker je poneveril pri j*North Ave." stavbinskeni in posojilnem društvn $191,35. Bil je se demnajst let tajnik društva in kradel je društvu skozi zadnjih de m let.
Hržavne in društvene preglednike je varal z falsifikaeijami . v njigah. Mbieli teden je pa oakfat prišel pomožni državni preglednik, Mparil je falsifikacijo in je dal takoj aretirati graeserja. ki zdaj v tnporn premišljuje, kam pride človek. če poneveri društveni denar, i Ako bi bili z zamorcem iz South Hfcatra storili isto tako. kterega (te \o prijel denar S N P J.. k prišli slepariji na sled. bi zdaj tu-di premišljal, koliko je vreden tist
papiif o kterem zdaj piše chicaški OUa i $ $ . Zadeva je šla na splošno glasovanje in člani S. N. P. J. so sodili milostno; za greh storjen na blagajni jednote so ga vrgli iz jednote. Vsakdo je mislil: s tem je stvar končana.
Ali sleparji se od milostnih in dobrih ljudi ne poalove tako hitro, ker se vedno upajo, da bodo ribarili v kalnem.
Zdaj vpije ehicaški Glas $ $ $ po znanem tatinskem reku: Prim i te tatu! Zamorec je nedolžen kot Lahov koš, krivci so tisti, ki so prišli slepariji na sled.
Upamo, da bo to slovenske delavce in male obrtnike v Ameriki izučilo, kako je treba postopati s sleparji v prihodnje, če stegnejo svoje prste po jednotinem ali društvenem premoženju.
e	e
s
V Nemčiji zdaj izganjajo in preganjajo ruske dijake, če le malce disc po revolucionarnem duhu.
Poročali smo že. da se snideta nemški cesar in ruski car v finskem zalivu. Ta preganjanja tvorijo nekakšno predigro tega sestanka. No, nemška justiea se je še vedno pokazala kot ponižna dekla vseh kronan ih postopače v.
•	s
*
—	V Bostonu so zaprli nekaj malopridnežev, občinskih očetov radi grabežtva.
Občinski oče McCullough je dobil dve leti, odvetnik James T. Cassidv pa eno leto ječe, ker sta okradla mesto za $200 pri nakupu zakonskih knjig. Občinski oče H. Bottis bo sedel tri leta, ker se je njegovih rok prijelo nekaj denarja, kterega je mesto odločilo za nakup daril za atletske igre.
To je vse v redu ! Ali imenik tatinskih meščanskih političarjev, kterih še niso prijeli, je mnogo daljši, kot imenik tistih, ki delajo pokoro za svoje grehe.
Ena lastovka ne prinese spomladi, par obsodb pa tudi ne reši deželo korupcije. Zistem je gnil. Za ta Agijev hlev bo pa moralo ljudstvo zvršiti Herkulovh delo, ako se noče pogrezniti v močvirju.
s	s
*
—	Stavka klobučarjev, ki je trajala 5 mesecev, je končala. Tako se poroča iz Danburv, Conn. Delodajalci so vporabili vsa sredstva napram stavkujočim delavcem. Izdalo ni nič! Delavska zavest in
solidarnost ste zmagali.
#	* #
—	Blizo Franklina, Va. straži eolninski parnik, kedaj odrineta na odprto morje parnika "Nan-tieoke" in Despatch da jn ustavi in zapleni. Vlada je zvedela po oglednhih, da sta parnika ukrcala 15 tisoč pušk-repetirk za ustajo v Venezueli.
s	s
s
—	V Honolulu so aretirali 17 stavkujočih poljskih delavcev Japoncev in jih pred veliko poroto obdolžili zarote. Aretirali so tudi Negoro. ured. japonskega lista "Jiji", ki je uložil takoj pritožbo pri ministerstvu zunanjih del v Tokio. Negoro pravi, da so preiskali njegovo uredniško sobo in zaplenili privatna pisma, ne da bi imeli sodnjisko dovoljenje v to.
Serif William Henrv ne zanika hišne preiskave brez sodnjiskega dovoljenja in se zagovarja s tem. da mu drugače ni bilo mogoče dobiti dokazov.
Se ve, kedar se gre za delavce, posebno pa za Japonce, se uradni ki ne zmenijo za pravice, ki so zajamčene v ustavi, naobratno pa vsakega zločinca milijonarja prije-mljejo z glaeerokavicani.
s	s
— Kakšni barbari smo še dandanes vzlic temu. da se povsod trdi. da smo civilizirani in kulturni ljudje, dokazuje tale dogodek: Ohajska država hoče obsojencu na smrt odrezati nogo, da bi ga obdržala do dneva nsmrtbe pri življenju.
Ali stvar ne gre tako gladko. Treba je. da obsojenec sam privoli v operacijo. Ako. tega ne zvrši in če ohajska drŽava na vsak način hoče imeti svojo žrtev, usmrtiti bo
morala nasilno na smrt bolnega človeka.
Res, daleč smo zašli, ko na vseh voglih pojejo slavo kulturi in civilizaciji.
s	s
s
—	Standard Oil družba raztega na vse strani svoje grabežke roke. V Nemčiji se je že precej utrdila, zdaj hoče pa še pograbiti naravne zaklade v Avstriji.
Ako se Roekefellerju posreči ta lov, potem bo v Avstriji vsaka revna šivilja, ki pri smrdeči petrolejki šiva pozno v noč, da si zasluži borni košček kruha, in vsak delavec, ki po delopustu čita časnik, plačeval davek ameriškemu kralju olja.
Rockefeller si hoče podjarmiti tudi vso evropejsko petrolejsko industrijo. Z Rothschildi, ki so gospodarji kavkaške petrolejske industrije, je sklenil pogodbo, tudi z herolinskimi bankami, ki lastnje-jo petrolejsko industrijo v Rumu-niji. je sklenil mir. Zdaj se je pa spravil še nad Avstrijo, da bo neomejen vladar v petrolejski industriji vsega sveta. In to je njegov načrt.
Zgodovina v petrolejski industriji, dokazuje jasno kot beli dan. kako se kapital osredotočuje v rokah posameznikov. Ta zgodovina nas uči spoznavati blaznost današnje človeške družbe, ker profitaže-ljen človek postane lahko lastnik naravnih zakladov. In ta zgodovina nas vspodbuja, da vstrajamo v boju. da naravni zakladi, ki so dedščina vseh, postanejo tudi lastnina vseh.
e	e
*
—	Papež je zadnjič podelil sedmim dunajskim socialistom svoj blagoslov.
Seve je to pomota, ktero so pro-vzročili širokoustni dunajski anti-semitje pod poveljstvom dr. Lue-garja. Dunajski mestni svet je poslal v Rim dr. Porgerja. podžupana in še nekega klerikalnega občinskega svetnika, da prisustvuje-ta pri proglašenju svetnikom nekega iiatra Klemena Hofbauerja. Podžupan se ni zadovoljil s tem, da bi govoril v imenu klerikalnih privržencev, ampak je govoril v i-menu nižje avstrijskega ljudstva. Na to je papež vsem dunajskim občinskim svetnikom podelil svoj a post oljski blagoslov.
V dunajskem občinskem svetu pa sedi sedem socialistov, med njimi eden. ki se aktivno vdeležuje protiklerikalne propagande in ki je že večkrat bil delegat na mednarodnih svobodomiselnih zborovanjih Ta je tudi s svojimi šestimi tovariši dobil papežev blagoslov. Ta ga bo dal nasoliti. da se mu na spridi.
Ali da pobožni antisemitje iz b<* žjega namestnika v Rimu brijejo take norce, je pa že malo preveč. Če pojde tako naprej, bo kmalu ves "kšeft" prišel na kant.
•	s
*
—	Petnajst dni sobnega zapora je dobil v Muehlhausenu ritmoj-ster grof Gersdorff. Ta šleva je an-tisemit. in je iz zlobjiosti šikaniral nekega židovskega enoletnega prostovoljca tako dolgo, da je prostovoljce obupal in končal svoje življenje s samomorom.
To ritmojsterskoš revo so posta vili pred vojno sodišče, ki ga je kaznovalo z dvema dnevoma sobnega zapora. Kasneje, prizivnim potom ie še le dobil 15 dni.
Ah, ironija!
Oče prostovoljca je občinski svetnik in večkratni tnilijoftar. ki je pred to žalostno afero, sedel ob strani ritmojstra Gersedorfa. ko se je vršilo slavnostno žretje ob prihodu lovskega polka v Muehlhau-sen. Na tem žretju je oče prostovoljca napil skupnemu in sporazumnemu delovanju vojaštva in meščanstva. Tableaux I
s	s
' ' *
—	Prosperiteta (dobri Časi) pomenijo za kapitaliste, da delavci, proizvajalci vseh vrednosti žive v kolibah ob slabi hrani in nosijo
strgano obleko in obnčo.
s	s
*
—	Pozabili so na vohuna Harrv
Orcharda, ki je hotel svoječasno s svojimi lainjivimi izpovedbamt spraviti odbornike "Zapadne zveze rudarjev in plavžarjev" na vislice.
"Miners Magazine" poroča, tla se danes istotako postopa z Or-chardom, kot z drugimi jetniki. O-bleči je moral .marogasti jetniški jopič in sleči gosposko obleko, odkar je nastopil službo nov jetniški ravnatelj. Tudi časi za vožnjo v avtomobilu in fine pojedine so proč za Orcharda, dasiravno je gubernatorja štel svojemu prijatelju.
Nobeden kapitalistov, kterim je Harry Orchard služil pošteno, se ne zmeni za njega.
Tako plačuje kapitalizem svoje
hlapec, vohune in kreature*
e	s
*
— Te dni je razglasil minister Fered paša. da je socializem pogu-bonosen za Turčijo, ko so se posvetovali o zakonu, ki bi imel dovoliti ustanovitev delavskih društev.
Tako govore vladni faktorji dru god in v Ameriki. Ali te govoran-ce ne izdajo nič. Družabno vprašanje trka danes povsod ob zavarovalni zid kapitalizma. In povsod se govori in agitira za socializem.
nik mu je dal ukor, na kar je Tfiorrie dejal:
"Ne bilo bi slabo, če bi ruski car dobil, kar zasluži, kajti on je zver!"
PRAVICA DO VELEIZDAJE
Svetoven pregled.
—	Iz Casablance se poroča, da so tuji legionarji radi poskušvne-ga lega. radi kterih je lansko leto prišlo skoraj do razpora med Nemčijo in Francijo, obsojeni v pet do deset ltttno ječo.
Ti beguni po narodnosti Nemci so iskali zavetja v nemškem konzulatu v Oasablanci. Konzulatni uradnik jih je spremil na nemški pam'.k. a na potu so mu jim s silo iztrgali francoski vojaki.
Francoski militarizem spregleda marši kaj legionarjem, dezerta cije pa ne oprosti, ker število le-gionarjev. ali takih ljudi, ki žele doživeti čudežne doživljaje v A-friki, še šinulalje bolj krči.
•	e
*
-ir V venezuelski zbornici je bila minoli teden rezka debata radi ameriških bojnih ladij, ki so priplule v La Guxiro.Padale so ostre besede in poslanci so imenovali dotične državnike, ki so provzro-čili prihod ameriških bojnih ladij.
izdajalce domovine.
s	•
s
—	Gomez, predsednik Venezuele, je razglasil, da se sme vrniti v Venezuelo Celestino Castro, brat odstavljenega predsednika, ako zroči vladi tiOOO puš, ktere ima
skrite v Colombiji.
s	e
l-	*
^ — Ruska vlada je naročila pri tvrdki Krupp v Nemčiji 500 brz-strelnih lestpalčnih havbic.
Sklicujejo se mirovni kongresi, prirejajo se mirovni banketi, in povsod se piše in govori za mir, vzlic temu pa nabavljajo vse države morilno orodnje najnovejšega zistema. Tako se vleče za nos vse
kulturne narode!
•	s
4.
—	Ruska torpedovka je streljala na angleški parnik. ki se je preveč približal zalivu, v kterem se je z vršil sestanek z nemškim
Viljemom in ruskim carjem, s	s
A
—	Nemška vlada hoče izprešati z novo davčno predlogo $35.000.-000 vsako leto več iz ljudskih žepov.
Vlada zahteva nove davke, položaj delavcev je pn z vsakim dnem tužnejši. Vzlic temu pa hočejo, da bi delavec ljubil "domovino" in se iz ljubezni do nje dal
obrati do kost i j.
e	e
.
—	V Adani v Mali Aziji so minoli teden obesili 0 mohamedan-ecv in 6 nem oh a m cd a nce v, ker so se vdeležili zadnjih izgredoV proti kristjanom.
e	s
s
—	Iz Londona se poroča, da je
William Jas. Thome socialistični poslanec govoril v nižji zbornici ostro proti sestanku angleškega kralja z ruskim carjem. Predacd-
O tem je te dni govoril v avstrijskem državnem zboru socialistični poslanec sodr. Pernerstor-fcr. Sodr. Pernerstorfer je bil pred nekaj meseci izvoljen drugim podpredsednikom državnega zbora in kot tak se je vdeležel avdijencije pri Francu Jožefu, avstrijskemu cesarju. Meščanski po-litičarji, ki se že pred vsakim policajem tresejo kot šiba na vodi in "would be" socialisti, kakerš-ne imamo tudi v Ameriki, ki poznajo bistvo socializma le po imenu, in ki sodijo vsakega človeka za tako slabega, nizkotnega kot so sami, so sodr. Pernerstorferja radi avdijence pri Prohaski obrali do kosti. Tem ljudem ne gre v glavo, da gre človek radi tega kot pravi ljudski zastopnik pred kro-nanega vladarja, da s svojo navzočnostjo protestira proti monarhiji, da iz njegovega molka lahko čuje: Č'as se bliža, ko civilizirani narodi ne bodo več redili krona-nih zajedalk. Da je to resnica, je dokazal sodr. Pernerstorfer s svojim govorom o veleizdaji. Dejal je:
"Kterega naroda v Avstriji že niso dolžili veleizdaje? Kteri narod v Avtriji nima pravice do veleizdaje, dokler se uiu ne dovoli v ti državi razvijati se, postati samostojen in živeti. Ako naj postane ta država nekaj več k°t domena ene vladarske hiše, potem je lahko dom svobodnih, neodvisnih narodov. (Ploskanje pri socialistih. )
Profesor Mayr, ki meni, da je pojem veleizdaje določen jasno v zakonu, je dokazal, da ni razumel, kar je profesor Masarvk hotel reči. Ali ne ve, da je zakon kodifici-ja misli, ki so že zdavnej prošle? In to velja posebno za Avstrijo! Na krmilu te države je bil odgovorni državni kaneelar g. Andras-sv, kterega so obesili v podobi. Da je predsedoval ti hiši čenč en predsednik Smolka. da je na mi-nisterski klopi sedel Ziemialkow-ski, in da sta bila oba obsojena na smrt 1
Tn če bi se res dokazalo da so Srbi propagirali tako zvano vele-izdajo, potem je treba vprašati najprvo: Kaj je neki storila ta država, da bi osrečila in zadovoljila srbsko-hrvatski narod. Pustite nas z veleizdajo.
Posebno na socialiste takšno natolcevanje ne more včinkovati. Dobili so dovelj lekcij. Nasičenje samih narodnih interesov seve ne zadostuje. Vse, kar se govori o patriotizmu, je nezmiselno. dokler imamo razredno vlado, ker širše ljudske mase smatrajo patriotizem za nekaj tujega.
Odkod naj bi se siromašen pro-letaree na vzel patriotizma? Ke-darkoli ga na potu njegovega življenja sreča država, je vselej v vseh formah in uniformah njegova sovražnica. Radi tega se ne strašimo tukaj zagovarjati načelo, kterega so v boljših časih zagovarjale tudi meščanske stranke: to je načelo eventuelne inaurekci-jn. punta, vstaje. Mi protestiramo, da bi ne smeli tu povzdigniti svoj glas za naše tlačene brate v drugi državi in zahtevali, da imajo vsi narodi pravico do samostojnega razvoja. Zakaj bi tega ne zahtevali za Srbe, o kterih je Goethe skoraj pred sto leti rekel učiti se bo treba srbščine, da bomo čitali njih pesni!"
i« i n. — #	.....
IZ STRANKE
Kirkov iz Sofije za Bolgarska; Bueliinger i/ Pešte za Ogrsko; dr. Rentier za nemško avstrijsko; Nč-tnec in dr. Soukup za Češko, Et-bin Kristan za jugoslovansko stranko. Zbor je otvoril sodrug dr. Nedeljko Košanin. Za predsednika je voljen Dragiša Lapčevif. Na gledališkem trgu pred spomenikom kneza Mihajla je bil včeraj velik shod, katerega se je udeležilo 3 do 4000 tisoč ljudi. Govorili so ob velikem navdušenju vsi zunanji delegati.
SOCIJALISTIČNA STRANKA
Srbski strankin zbor. — Bel grad 31. maja. Včeraj se je otvoril VII. ongres srbske socialno-demokrati-čne stranke. Navzočih je OS delegatov, ki zastopajo s 101 mandatom 39 organizacij. Od zunaj so navzoči sodrugi Cejcir iz Skoplja za srbsko sekcijo turške stranke.
okraja Cook naznaja, da ima za letošnjo letno sezono sledeče izlete: Dne 18. julja običajni izlet na ladji, in sicer letos v South Haven, Mich.; v nedeljo dne 15. augusta bo Piknik v 'Spachman's Grove; 10. septembra pa Labor day demontsracija s piknikom v Riverview Grove. Sodrugi, ki nameravajo posetiti eno ali drugo teh excurzij, naj nikar na te dneve ne prirede kaj druzega.
Stranka
Vsi oni slov. soc. klubi, kateri še niso prejeli pravil, naj se zgla-soji pri gl. tajniku, da se odpošljejo.
Ivan Petrič.
KNJIŽEVNOST.
Prejeli smo 5 in 6 zvezek "Svobodne Misli", ki ima zelo zanimivo gradivo. Med drugimi članki in raznim naj omenimo glavne: Prof. Dr. Fr. Krejči: L. N. Tolstoj. Filozof (konec); Dvomi in predsodki II.; Dr. Karel P. Draž-dal:: Prostogidaritvo (konec); — Poiuen Huso v za našo dobo; — Darwinizem; — Ivan Molek, Chicago: "Svobodna misel med ameriškimi Slovenci"; — Avstrijska organizacija Svobodne misli; — Zveza nemških svobodoinislecev;
—	Apel na meščanstvo in inteligenco; — Med revijami. — Tolstoj in njegovo poslanstvo, N.—n.
—	Moderni sužnji. — M. M. Man-gasarian: "Apolo in Jezus", prevod iz angleščine po Ivan Moleku, Chicago. — Voltaire: Pisma Atne-bedova: — Ladislav Kunte: Pogovori o veri. III. — Razno.
"Svobodna Misel" je v resnici dobra revija za vzgojo misli in znanja in je namenjena kulturnemu delu; revija je pred vsem za ljudi, ki »o za napredek in razi-skavanje. Mi jo priporočamo vsem globje mislečim delavcem, da se jo na roče. ker je res po ceni z ozirom na dobro gradivo, ki ga prinaša.
Stane le 4 K. za Ameriko in se jo naroči pri upravnistvu S. M. Vinogradi. Praga. Češka.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. K. v Clevelandu, O.—Upraša-te, kaj pomeni beseda revolveržur-nalist.
Čitajte edini slovenski revolver-časnik v Ameriki in našli bodete v listnici uredništva naslednjo re-volvernotico.
"Dopis ne priobčimo, je preveč oseben, in sicer je bil članek v G. N. preveden iz N. V. Volkszeitung. Pišite kaj druzega, občno koristnega in stvarnega, potem ste nam dobro došli. Zdravi."
Ta notica pa pomeni to le: (»las Naroda! "Proletarec" in "Amer. Slov" sta udarila po tebi. Ali dokler imafgo»p. Sakser oglas v našem listu, se ni treba bati, da ti storimo kaj Žalega. Ali gorje tebi. če g Sakser odpove oglas.
Časnikar, ki s takimi noticami slepi javnost, da zasluži denar, je revolveržurnalist.
Upamo, da razumete!
Kedaj so zadnja leta prinašali stvarne članke v "Gl. Sv."T
Listnica npravništva.
Izdajatelje "Glas Svobode" poživljamo, da nam ni treba več pošiljati lista v zameno, ker v nadalje ne bomo poslali na ur. "G. S." m>hencga " 1'roletarea" več.
V
i ifiiiM'?^aJ^ ..^ m	r
W <	....................******
_
■ -
- -
mm

PHOLETAREC
UST ZA INTEKESg DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
i	Lutoik in i«U)at«lj:
^Nfoilovanska dela t ska t it kotna družba v Chkifo. III.
Harotaina: Za Am«nco $130 c« celo Isto. 75c u pol i tU. Za Evropo $2 ja ctlo leto. $1 u pol 1«U
Oglati pe <lf*gvvoru /VI t prt m* tub i birallLHi J« polog aoioga *ot»a*Ui tuM UTAH I na«li>v.
PROLETARIAN
Owasd and published Evaav Tuesday by
South Slivk Workmen's Publishing Compan>
Chicago, MinoU. Joe Jesih, President;
John Petrlch, Secretary;
Frank Mladič, Treasurer.
LUascainiON hates: United State« and Canada, ». 50 a year. 7Sc lor half year. Foreign countries 13 a year, $1 lor half year. AOvaarisiMG hates on aftresmant.
NASLOV (ADDRESS)s
"PROLETAREC"
597 So. Centre Ave., Chicago, III.
»t
"Glas Svobode" in lastnik M. Konda razkrinkana!
On in njegov list nimata nič socialističnega na sebi.
Porodilo razsojevalnega odbora socijalistične stranke okrožja Cook, m.
"Glas Svobode", ki je — da se povrnemo k začetku naše zgodovine — po njegovem lastniku Martinu Kondu — postal po dobi druge konvencije SNPJ., (to je bilo takrat, ko je oblastno izjavil, da on ne bo tiskal člankov, ki mu ne ugajajo ih da je on boss lista) ko so ga zapustili socijalisti, nekaka mešanca, brez proprama in principov, podoben potepencu, klateč se v svoji zgubljenosti kot kužek ki je zgubil svojega gospodarja in naposled tudi marko z ovratnika, je dobil konečno zadnjo brco od slovenskih socijalis-tov v Ameriki in od angleške stranke še posebej. Kakor grintov kužek, kterega so ogiblje vse se bosta morala odslej* potepati on in njegov gospodar, in iskati zavetja med bazo svoje vrste.....
Naj gresta kamor hočeta, naj ju ščiti kdor hoče — socijalisti vseh narodnosti ju ne marajo več; in kdor bo le mogel, jima bo prismo-lil še eno brco, če bi ju slučajno naletel na potu v bližini, koder se bodo gibali socijalisti.
Dolgo je khrboval Konda s svojem potepenem zakrinkanim listom in varal slovensko javnost, ki ga še ni poznala, da je "Glas Svobode" prijatelj socijalistov in slovenskih delavcev, konečno pa je priznal sam, ker mu ni preostalo druzega, ker je bil moralično ba št. 1. v Chicagu, ki je bil tudi
ko smo uložili peticijo za dobavo	bode" would be a socialist pa-'2. razreda pošte. (Glej dotičnojper" as nonaocialistic, still tries
pismo v št. 90. "Proletarea".)	to ignore its unsocial is tic doings
Kako je nagajal in bljuval ta-	before the English Socialist Party
krat žveplo in ogenj iut slov. soei-	unfamiliar with language and
jaliste, ki so bili okoli "Proletar-	eharakter of the paper, and seeks
ea" ve pač vsak, kdor ae spomi-	the financial aid from the Party;
nja tistih časov.	Wheeras, the said paper "Glas
Ustanova "Proletarea" je pra-	Svobode" declared itself in No.
vzaprav pokazala, zakaj se je	43, dated Ost. t>3, 1908, as "free-
Kondu vedno šlo, — da se mu je	thinking and progresive paper"
šlo vedno le za dobiček, pa naj	but stifl tells to its readers how
je prišel od koder koli.	good friend he is to the working
Ko je Konda uvidel, da je za-	people so that workers would
igral srečo s socijalisti in da mu	hold the paper and therefore help
od te strani v bodoče ne bo nosilo i	to fill up the packets of its owner
nič več, se je udal usodi ter se	Martin Konda;
začel oprijemati časnikarskega	Resolved by members of South
potepuitva, o kterem je imel že	Slavonian Socialist Branch in
nekaj pojma še izza klerikalnega	10th Ward in Cook County, Chi-
Puebli. Da bi ne bilo to	cago, 111., in regulary meeting
Mira
potepuštvo tako nago in očividno ter sumljivo, ga je opremil s frazo "svobodomiselnost". Pod to opremo, krinko, je navadno od tedaj "rertomiral" gospodar Konda, in njegov list "Glas Svobode". Takoj po krstu pa sta se odpravila na potepuštvo — in od ti je sta se potepala oba pod to haljo.
Tako je našel človek v tem "svobodomišljenem" listu, lahko vsesorte: 'ženitvanjake ponudbe', "priporočila za prohibiste", 44priporočila za demokrate", "soei-jalne« stvari", "kritike", (teh največ), "oduševljenje za narodnost" in "za propagando socija-lizma." Pač, Midchen fiir alles. Takole je menil Konda, bo šel kšeft. Ali uračunil se je zopet pri socijalistih. Le-1 i so ga takoj prijeli in ugnali tako, da odslej v imenu socijalizma ne bo mogel delati nobenega kšefta več.
e	a
a
"Glas Svobode" je bil namreč do sedaj zaznamovan pri angleški soc. stranki kot soeijali-stičen list in je bil vsled tega vedno brezplačno poleg drugih listov oglašan v mesečnem glasilu: The Socialist Party official Bulletin", kterega izdaja glavni stan socijalistične stranke v Ameriki, 180 E. Washington St., Chicago. Skozi to reklamo pomaga glasilo raznim soc. listom do večje cirkulacije, nadalje pa deli gl. tajnik vsem tem listom tudi od časa do časa različne' tiskovine, prevaje i t. d., zlasti se to dogaja ob času volitev in ob konveeijah. Poleg tega pa imajo listi, ki so oglašeni v glasilu stranke še to prednost da lahko skozi kako lokalno organizacijo prosijo stranko za posojilo v svrho tiskovnega fonda Na ta način imajo vsi narodi, ki imajo soc. liste odprto pot za ape-laeije v podpori.
Ker je Konda to dobro vedel, se je v jeseni po volitvah tudi on hbtel poslužiti te privilegije in je po enem .angleškem sodrugu pro sil stranko za $200 podpore. Ža-stopnik slov. socialističnega klu-
ugnan! — da je grdo lagal in far-bal ljudi, ker njegov list ni delavski list, ne socijslističen, ampak — čujte! svobodomišljen; to
na seji pričujoč, se je pa uprl temu in zboru pojasnil, da je "Glas Svobode" v jeseni, ko so se vršile predsedniške volitve delal
r	^--.	I —	ur.ai
se pravi: potepensk. Ko je prišel1 propagando za demokrate in pro-iz Pueble, Colo., je obljubil, da bo hibiste. Naravno je ta izpovedba list aocijalističen, če ga bodo pod-1 naredila razočarujoč utis na zbor pirali in pisali socijalisti. Soeija~ angl. sodrugov, ki so živeli v pre-listi so mu vrjeli in so res poma- pričanju, da je "Glas Svobode" gali listu na vse načine; zlasti,|dober socijalističen list, kakor jih ker Konda ni imel pojma, ne o je pač svoječasno poučil Konda. časnikarstvu, ne o pisavi, in kaj S to izpovedbijo se je zaenkrat do šele o socijalizmu — so mu poma-'seglo, da zbor o zadevi njegove gali v vseh zadevah. Toda kakor j podpore ni hotel razpravljati, za-hitro je videl, da gre dobro biz- stopniku slov. soc. kluba, pa naro-nis se je pa -prevzel in hotel ko- čilo, naj preskrbi dokaze, da je mandirati soci jaliste kot kake ne-."Glas Svobode" v resnici delal
assembled on this date December 26th 1908, that said "Glas Svobode" is no more worthy of any moral or financial support from any existing Socialist Party or from Socialists at large, and therefore is put on the unfair list of all Socialists and class conscious workers; be it further
Resolved, that copy of this resolution be sent to the Executive Committee of Cook County Socialist Party for adoption and trough this direction to the National Secretary of Socialist Party of U. S. for distribution to every socialist paper or magazine for purpose to give the same a wide publication as possible. Chicago, 111., December 26, 1908 (Seal)
Chairman:	Secretary:
Mike Kulovec, • Frank Podlipec. V slovenskem se glasi:
RESOLUCIJA. Ker se je "Glas Svobode", ta-kozvan "sočijalističen list", kterega izdaja v slovenskem jeziku lastnik Martin Konda na 597 W. 20. Str.. Chicago, 111., z mnogimi članki, beležki in točkami, zlasti pa v člankih priobčenih v številki 43 z dne 23. oktobra 1908. v katerih je priporočal v izvolitev za governerja države Illinois demokratičnega kandidata — izkazal kot nesocijalističen in izdajski za aoeijal i stična načela, platformo in zasoeijalistično stranko sploh;
ker se "Glas Svobode' v štev. 43. z dne 23. oktobra 1908 z besedami: "Mi nismo nikdar trdili, da bi bil "Glas Svobode" socijali
Čke Straže" sodr. Milan Glumae Jurišič.
Konda je prijeljal seboj Mayer ja in svojega advokata, kar je bi lo očividno znamenje, da se lioč resno pripraviti — in da je point nilo za njega bizniss. Slov. soc klub je najel stenografa, tako je storil nato tudi Kondov zagovor nik.
Stenografični zapisnik, kterega bomo ob priliki priobčili, presega 75 strani tiskopisa.
Tukaj naj samo omenimo, da sta morala Konda in njegov advo kat semtert j«* ruti niarsiknko grenko, ko sta hotela opravičiti nesnačajnost "Glas Svobode' Kondov zagovornik (advokat) je skušal na vse načine dopovedat da je "Glas Svobode" prijaze list socijalistični propagandi in vedno spominjal, koliko denarja da je že Konda potrošil za izda janje lista. Navsezadnje je pripo ročal, naj se pregleda, češ, da se bo poboljšal, in da bo spet dober
Sodrug Fr. Petrič pa je deja da tu ni prostor za razgovarjanje kako more kdo voditi njegovo pri vatno podjetje in da socijalisti ne dajo nič na prijateljstvo, oni po znajo le socijalistična načela sodruge, ki se ne nazivljajo soci jalisti le z gole sebičnosti. Deja je, da je to atentat na saciali stični karakter. Dobro je karakteriziral "Glas Svobode' sodr. M. Glumac-Jurišič, urednik hrv. soc. lista "Radnička Straža" Rekel je, da tacega lista sploh še ni videl pod solncem; da je pisan v takem tonu, da bi se angl. soci jalisti zgražali, če bi ga umeli.
Da Kondu ni za socijalizem, je najjasneji dokaz to, —:pravi — ker je Glas Svobode že osmi let nik, a nima še niti enega soc. klu ba za seboj.
To, — pravi — kar piše "Glas Svobode" je nekaj nečuvenega nekaj strašnega, podivjanega in zlobnega; Glas Svobode je vstanu napasti na najostudnejši način najnedolžnega človeka, tako, da mu je jokati, če nima srca oc kamna.
Istotako je ožigoasil nesramno Kondovo delo z njegovim listom "Gl. Svobode" gl. ta j. sodr. J Petrič. Rekel je,da ne mine teden, ne da bi na najgrji način in z vse mogočnimi priimki ne blatil slov soc. organizacijo, nje člane in njih delo. (Konda ne ume ničesar, za
stičen list" — odkrito priznava Javlja pa čez vse, kar se mu ne za ne sočijalističen list, a kljub P|,8ti izkoriščati. In ker se mu temu skuša ignorirati svoje neso- niso pustili socijalisti izkoriščati cijalisttfno delovanje pred angle- blati tud* nj»h.) ško socijalistično stranko, ktera I Istotako je povedal sodr. Fr. ne pozna ne jezika ne značaja	<*a Konda le slepomišari
tega lista in išče denarno pomoč jn dela. z njegovim listom le vodo od stranke;	»lepi javnost. Enako so izpove-
ker je imenovani list "Glas daIe	Pri*e« R*»«>dba
Svobode" v štev. 43. z dne 23 I* zasllibe bl1« P0*«1™ prečitana oktobra 1908 sam pojasnil, da je dne.13-iuniia 1 na "svobodomiseljn in napreden' " C™k Countya, Chicago, 111.,
' 180 E. Washington St.,
To poročilo razsodbe, ktero je sprejel zbor soglasno, se glasi v angleškem jeziku doslovno,:
To The Oook County Delegate
Comittee:................
Grievance Committee Report in the Case of 10th and 11th Ward
.1
list", a kljub temu se vedno pri poveduje svojem Čitateljem, kako je dober prijatelj delavskih slojev, zato, da bi bili delavci na klonjeni listu in torej pomagali polniti žepe lastnika Martina Konde;
Sklenemo člani jugosl. socialističnega kluba v 10 wardi, Cook Branches of the South Slovenian
County; BL, zbrani na svojiredni Organisation vs. Glas Svobode.
mesečni seji dne 26. decembra 1908, da imenovani "Glas Svobode" ni vreden sploh nobene ne
Comrades
The Evidence submited to the Grievance comittee is to the effect
Domača oštarija.
Podpisani naznanjam, da togi« turno domače vino in dobro piju Na razpolago imam tudi proatoq
DVORANO
V slovenskem se glasi:	I Slovensko-angle^ka Kloi
Odboru delegacij socijalistične 8iov< anf?, tolmač in angl stranke okrožja Cook, Chicago. za ,amo $1 _ { v j K Poročilo, razsojevalnega odbora vi . ... <A J tr Vl zadevi - slovenskega socijalistič-[9 Albany 8t- N«w	V. 1
nega kluba 10, in 11. okraja,	-
(Chicago), napram "Glas Svo- Dr. W. C. Ohlendorf, M.
bod(jM'	Zdravnik ca notranje bol«*
Sodrugi:	ln ranocelnlk.
Dokazi, predloženi razsodišču,	i,dravailka preiskava brezno
opravičujejo razsodbo, da "Glas	čati je le zdaviia. 647 in tuyBiuu
Svobode" NI SOČIJALISTIČEN At®;< O*?"«* QZa 4Od 14
t ran	popol. Od 7 do 9 zvečer. Izven CM,
j živeči bolniki naj pitalo slov« ^
Njegov upravnik in laatnik, Martin Konda je sam priznal, da je list n< odvisen in svobodomiseln in da on ni član socijalistične stranke.
Ker imenovani list "Glas Svobode" uvažujejo — in ga vsled strankinih priporočil podpirajo ostala strankina glasila, naglaša
mo mi, člani razsojevajnega odbo-1	za ,vatbe in
ra, na podlagi nepobitnih doka-1 Za obilen obl,k ,e ^oro* zov, da list ni sočijalističen s stališča, na kterem stoje drugi soci-|R6g g0 centre Ava jalistični listi (vzlic temu, da se je kazal zadnji čas prijaznega ini --podpornega socijalistični stranki), HlllO, JfOnttv! priporočamo vsled tega da .e ta Kje si pa bil vfiera dejstva izroče socialističnemu kjer je največ zabavc> JAli ^ ^ časopisju in dalje, da krajevni da je največ zabave v gostilni tajnik izroči prepis tega odloka - t ^ . osrednjemu (National) tajniku JOllll KOSlCCk, socijalistične stranke Zed. držav, \etxr. - . da jo tudi on odda socijalistične 590 SOJCcntre Ave., Chicago, I
mu tisku.	---——■^
Za razsojevalni odbor:	MODNO OBUČO
L. W. Hardy, J. W. Born, A. | *a moike, ženske in otroke dobil v«i Fishman, A. A. Patterson, Jas. P. Larsen,
Podpisano in sprejeto na seji v odboru delegacij socijalistične
stranke v okrožju Cook, Chicago, | Najve*jft trgovina z obučo na upii
FRANC CEH,
oua
po najnižjih cenah pri
dne 13 junija 1909. (Pečat).
G. T. Fraenckel, kraj. tajnik.|
a	e
strani,
cor. West 18th k Wood Sta, Chicago, EL
S tem odlokom zaključujemo i aw. * j..	. j
i , ,.	,	Aka hočeš dobro naravno vino si
vsako nadaljno polemiko z "Gl.	o^iaai se pri
Sv." glede socijalizma. Slovenski
in angleški socijalisti so povedali J OS RFRNAPH stem javno, da "Glas Svobode"	. ,
in njeni ljudje niso socijalisti, 620 Bluc Island Avenue marveč navadni koristolovci, kte- Telefon Canal 842	CHKUI
re vsak zaveden delavec prezira.
Sodruge po Širni Ameriki pozi- Pri	dobiš najbolja kalifora
vljaino steni, naj o tem odloku I ska in importirana vina. pouče vse svoje tovariše-delavce,
naj jim povedo, da 4'Glas Svobo-.... . ...	^
de" ni sočijalističen list, niarvečl J ^ n»jimejse ODieas Potepensk: to je brez programa, brez cilja in brez značaja.
Vseh razrednozavednih delavcev deviza pa naj bo v prihodnje:
z Glas Svobode dol!"
Med zvezdami.
so po nizki ceni na prsi
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted
Velika zaloga klobukov,, čepic, vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, d darilo.
Podpisani naznanjam ro
C h leap
financijelne. ne moralne podpore that the paper "Glas Svobode" is od kteresibodi socijalistične stran- not a Socialist Paper.
£
ke ali socijalistov sploh, ter vsled tega postavljen MED NI VREDNE LISTE za socijaliste in razred noža ved ne delavce:
nadalje sklenemo, da se prepis te resolucije pošlje izvrševalnemu
zavedne pastirje. Hvaležnost je za	tako reklamo.
čel kazati v obliki preobjednoati V prilog tej zadevi je dne 26. ________________________..................
in arogantnosti. Mislil si je pač,	dec. 1908 slovenski socijalistični	odboru socijalistične stranke za
da bodo socijalisti tako zabiti, da klub št. 1. v Chicagi sprejel so-1	Cook Count v. Tli., da jo adoptira
jih bo on poljubno šikaniral m še	gl«8no sledečo resolucijo, ki je	in po tej poti odda osrednjemu
povrhu izkoriščal gmotno in duše-	bila odpofdana uradnim potom	(National) tajniku socijalistične
vno. Socijalisti pa so se kratko-	na okrajno organizacijo v Cook	stranke v Ameriki, da jo razdeli
malo uprli m pustili ošabnega ne-	Countvu. 111.	mod vse socijalistične liste in re-
olikanca na cedilu z njegovo 'caj- y anffi^kem jeziku se resoluci- vije z namenom, da ji preskrbi ko-tengo'; storili so pač tako — ka- ja	I n------v
kor store to zavedni delavci, kte-i'
re je izkoriščal domišljavi lastnik'	RESOLUTION,
orodja, kterega sam ni zmožen ra-| "Whereas "Glas Svobode', the biti, pa jih hoče vendar siliti, da socalled "socialist" newspaper, delajo zanj: — šli so na štrajk.1 published at 597 W. 20th St., Chi-S štrajkom pa se je rodil " Prole-1 cago, 111., in Slovenian language tarec". Kako je bil potem "Pro- and owned by Martin Konda. letaree" na potu lastniku "Glas prove itself through many artic-Svobode", ni treba razlagati na les, notes and paragraphs-speci-dolgo in Široko. Konda se je pri-'ally through the certain article, zadeval pač na vse načine, da bi published in its number 43, dated ubil vse od kraja; zakaj jezilo ga Oct. 23. 1908, in which it recom-je, da ne more on bossati socija-1 mended democratic candidate for liste, ki so si ustanovili svoje gla- election as nonsocialistic and silo. Kakšnih umazanih sredstev j treasonable to the Socialist prin-se je posluževal, da bi uničil vne ciples and platform and to the skupaj, dokarnje najjasneje nje-1 Socialist Party at large; govo pismo, kterega Je naslovil na' Whereas "Glas Svobode" ad-tret jega poštmojstra 2. razreda'mitted in No. 43 dater Oct. 23rd pošte v Washington, D. C., češ, da11908 frankly itself with words: nismo imeli dovolj predplačnikov,1 "We never said, that "Glas Svo-
likor mogoče obširno publikacijo.
V Chicagi Illinois, 26. decembra 1908.
(Pečat) Mike Kulovec, predsednik.
Frank Podlipec, tajnik.
Ta resolucija je bila začetkom februarja t. 1. prečitana na odboru delegacij okrožja Cook in izročena razsodnemu odboru v za-slifcbo.
Dne 2. aprila se je vršila v prostorih 'Chicago Daily Socialist a' zaslišha in razsodba. Pričujoče so bile obe stranki. Slovenski soc. klub sta zastopala sodr. F. Petrič in Fr., Udovič, ktera sta imela tudi priče seboj. Poleg sta bila tudi gl. taj. slov. soc. organizacije Mbr. Petrič in ured. hrvatskega socialističnega tednika "Radni-
.. Its Manager and Owner, Martin Konda admited that it is an In dependent and Free Thought advocate, an that he is not a member of the Socialist Party.
Now therefore, as said "Glaa Svobode" has been listed by other will established Party organs and also supported by and through Party commendation, and in view of the above unquestioned evidence, we, the Grievance committee, find that said Paper is not a Socialist Paper in the sense tl^at other papers od the Socialist Party are, (althought it has in the past shown an apparent frien-ship and support to the Socialist Party), and therefore recomend that the County Sec'y be instructed to send a copy of this to the National Secretary of the Socialist Party to be by him given to the Socialist Press. Fraternally Submited
L. W Hardy, J. W. Born, A. Fish-man, A. A. Patterson, Jas. P. Larsen, Committee.
Indorsed and acxepted by the Delegate Committee Socialist Party of Cook County, 8ession held on June 13th, 1909.
(8«*1)
G, T, Fraenckel, Sec'y.
Svobodaii se jeze, ker "Pro-etarec" prezira otrobe v "Gl. Sv."
Ali so Svobodaši še res tako kom v Chicag* ^ okolici, d naivni, zabiti in neumni, da ne ve- ^111 odPrl novi salootl i do, da se poštenim ljudem ni treba 825 Bluc Island Ave. Todil zagovarjati pred goljufi, sleparji, dobro pivo, vino in dobro tatovi, cigansko navihanimi konj- sko.	Se pri]
skimi mešetarji, šufti in denun- i *	m** «•«
ciantif	John Mladič
Ako bi se pošteni ljudje zago-| 835 Bine Island Av. varjali pred takimi izvrški Človeške družbe, bi pomenilo samih sebei w dJr Bljm m v m ponižati na stopinjo lopovov in	J J[
malopridnežev.	^^
URAR
— Svobodaii perejo zamorca iz 1336 w* 1Bth Bt-
South Chicage, ki je z obema ro- ime reč jo zalogo ur, kama globoko zagrabil v blagajno nov in drugih dragotin.
S. N. P. J. Naročili so 10 ton žajfej veakovrttna popravila v podobi divjih člankov. . Ali je to kaj izvanrednega. Nič! Saj gliha vkup štriha!
Chlcasa
, veriftie, prti a. Izvrtaj* M v tej sirski M
—	Gorje hudodelci! Svobodaški zaprisežen državljan kolovrati po Illirioisu. Pazite se, da vas ne po-lovi kot šintar pse s struno.
a	e
*
—	Svobodašem se kar naenkrat smilita sdr. in sdra. Petsche. Ej,] ej, kdo bi mislil, da imajo ti ljudje kratke pameti tako mehko srce, ko so pred 3 leti v zvezi z zamorcem iz South Chicage prega-
zelo nizki eeoi.
Obiščite gal
Društvene regalie, kape, prekc bandera itd.
za slovenska društva najbolje pi
Emil Bachmai
580 So. Centre Ave., .Chicago,:
Leopold Saltiel
ODVETNIK
v kazenskih in civilnih
njali ju in sicer ob času, ko so ko- Auto Phone 0OW.
vali svoje črne ovaduške naklepe glede "Proletarea".
a	a
a
—	Zakaj ovadba glede "Proletarea" na poštni urad ni imela vspeha T
Za to, ker zakon ne predpisuje, koliko naročnikov mora imeti časnik, ki prosi za drugi razred.
Tega pa ovaduhi niso vedeli in še danes ne vedo. Za to jih tudi ni sram hvaliti se ovaduštva javno!
a	e
a
—	Radi priznamo, da v uredništvu "Gl. Sv." ni nobenega, ki bi govoril ali pisal 5 jezikov. To dokazuje časnik, ki je pisan v enem samem jeziku — v oslovskem.
Office Phone Main 3065 Reaideoee Phone Irwiag
URAD: 27 METROPOLITAN
Severozap. ogal Randolph in La Salle nliee Stanovanje: 1217 Sheridan RoaA
HALO! HA1
Kam pat — Na svete pivo is dobrega vina k
Frank Mladiču
611 S. Canter Ave.,
tam se bomo imeli po domač*" To je pogovor a eeste, ki prila • jem saloon u.




lak , lil ... k j

VPRAŠANJE NA KONGRESU.
(Konec.)
ik izključite podružab-naj bi izvršilo že da-_jrea ui zaključek, tem-uk za proučevanje k menija. Jarka, ki deli malega kmeta, nofcemo Na Francoskem ni re-frtmo tit lo iiidustriiiliiegii jg. Imeli smo kmečko pred delavskim gibau-jo akcijo na deželi mo-Mehoiua razširjati. Z Hervejevimi formu-prideiuo daleč. Metodično postopati, s premišljeno, jvarjajočo, v vse globo-la prodirajočo, propa-Kmeta, ki ga spravlja ve-neštetokrat v nevar-rodimo k politični in soci-
[e: Kako se more sociali-arjati na deželi? Glede na itne smo enega mnenja, moramo govoriti na prav tako kakor v mestu a dokazati, da nimajo noga upanja v družbi, v kateri delavna mo^ prodajno blago, len imamo drugi element: Ma-njemnik«', delne najemnike, pne. Tudi oni so brezposestni tudi zanje velja enaka metoda litaciji. Edini čin, ki jim mo-pomagati, je razlastitev kapita-ibega razreda in podružab-^■•iivajalnih sredstev. E-težki problem se tiče male Tukaj sta last in delo še v eni osebi in lastnik je lastni izkoriščevalec. Katoo ladržujemo napram tem milionom malih lastnikov, ai last iztrgana delu, tam imemo ekaproproirati. Mi smo jb vračat, ne pa krast. Kmetu Brno povedati: Ne socialna re-leija, temveč koncentracija Htala ti jemlje, kar imaš. Ka-I toomo gospodarji, te bomo ili bremen, dolgov, davkov iar bos spoznal vrednost ko-tiviatične (skupne) lastnine. M tam zahteval. Nas trud za ftvo kmeta ni v nasprotju I
0	revolucionarno propagando
1	goapodarekim razvojem. Ni-tor ne verjamemo, da bi veli akcije podržavljenja koristile ircu in malemu kmetu, ki ima-pUčati atroske, Nikakršne ko-I nimamo, če se poveča moč Ijatniške države. Socialistična laka mora vzgajati proletariat bovo družbo, ki jo bo imel, ka
l bo aam hotel.
Vedlogi, ki so bili vloženi c arnem vprašanju, ao ae odka i komisiji, pa bomo še poročanjih.
"R. P."
DRUŽABNE RESNICE.
aeoski spisal Pavel Lafargue.
L: Ako bi ne bilo delodajalcev i bi mi dal delo t I: To vprašanje so mi Nastavili Inigi tovariši; hočeš, da je presto malce. Za delo potrebuješ toieo, stroje in surovine. M Tako je.
I: Kdo je zgradil tvornico? i: 8tavbinski delavci. I: Kdo je izdelal stroje! U Mehaniki in strojniki. 1: Kdo je zasadil in čistil drev-f foadu, iz kterega zdaj izdelu-kdo je kopal rudo, ki je zda, ao, iz kterega tvoj sin kuje po bo orodje T Kdo je sejal lan jega zdaj predeta tvoja žena in
ao zvršili gozdni delavci, toji, mizarji, kovači, sploh deri kot sem jaz.
^ Iz tega sledi: Ti, tvoja žena, j tin in tvoja hči delate, ker Jnjgi delavci zgradili tvornico, dali atroje in nabavili surovine. M Seveda. Brez prediva ne mo-tooja žena presti in brez auro-l* Železa ne more* kovati moj
H: Srečen človek. Prihranil je
j en milijon, ne da bi mu bilo treba delati. Saj aploh drugim potom ne more pridobiti milijona, kot da dovoli drugim delati za njega. Tisti, I ki delajo pa zaslužijo toliko, da se I komaj skromno prežive. Ali povej j mi, kaj bi nastalo, če prenehate z delom ti in tvojo tovariši? Ali bi ne zarjaveli stroji in se pokvarile surovine 1
As Vse bi se pokvarilo, če prenehamo z delom.
Rs Torej s tvojim delom ohranjuješ stroje iri surovine.
As To jo resnica, tako daleč nisem še razmišljal.
Bj Povej še nekaj. Ali se tvoj delodajalec briga, kaj se vrši v tvornicit
A: Ne mnogo. Vsaki dan malo pogleda v tvornico, če delamo. Roke nosi v žepu, da jih ne zamaže. V predilnici, kjer dela moja žena, se le redko kedaj vidi kterega delodajalcev, dasi so štirje. V železarni, kjer dela moj sin, je pa še hujše. Tam še niso videli delodajalca ; delodajalec je nepoznana družba. Ti in jaz bi tudi lahko postala delodajalca v tvorniei, če bi inieli vsaki 5 tisoč dolarjev, za ktere bi kupila vsaki eno delnico. B: Zakaj pa ne kupiš delnico? As Nimam 5 tisoč dolarjev. B: Saj delaš. Zakaj jih nimaš? A: Plača zadostuje komaj za življenje.
B: Dasiravno vedno delaš, vendar ne moreš toliko prihraniti, da bi kupil eno delnico. Zdaj mi povej, kdo vodi železarno, ki je last družbe in kdo predilnico, ki ima iitiri delodajalce? A: Ravnatelj in delovodja. B: Ako delavci zgrade tvornico, izdelajo stroje, nabavijo surovine, če delavci s stroji, in če ravnatelj in delovodja nadzorujete vse, kaj pa delajo delodajalci? As Nič.
B s Ako bi imeli železnico na luno, ali bi ne poslali lahko delodajalca brez povratnega listka na luno, ne da bi bilo treba za en dan prenehati z delom v železarni in predilnici. Ti, tvoja žena, tvoj sin in tvoja hčerka bi lahko delali nadalje. ne da bi opazili odpotovanje delodajalca.
A s Skoraj verjamem; tako daleč še nisem razmišljal.
Bs Ali veš, koliko je tvoj delodajalec naredil v zadnjem letu dobička?
As Po našem računu kakih 50 tisoč dolarjev.
B s Koliko delavcev je v tvorni
cl.
A: Z ženskami in otroci kakih sto.
Bs Kakšne so plače? A: Ako vračunimo plačo ravnatelja in delovodje, tedaj pride povprek vsako leto, 500 dolarjev na osebo.
Bs To pomeni, da so vsi delavci v enem letu zaslužili 50 tisoč dolar jev; toliko, kot je potreba za skromno življenje. Tvoj delodajalec je pa dobil za postopastvo tudi 50 tisoč dolarjev. Od kod se je vzelo teh 100 tisoč dolarjev?
As To vem, da niso padli z nebes. Še nikdo ni videl, da bi deževalo dolarje.
B: Delavci v tvorniei so zaslužili plačo v znesku 50 tisoč dblarjev, kot so zaslužili s svojim delom tudi profit za delodajalca v znesku 50 tisoč dolarjev, od kterega zneska je nekaj vporabil za popravljanje starih in nakup novih stro jev.
A: To je resnica. B: Zaključek je tale: Delavci zaslužijo denar, kterega vporabijo delodajalci za nakup strojev in surovin. Boljše plačana ravnatelj in delovodja pa vodita in nadzirata produkcijo. Delodajalec nima dru-zega dela, kot da spravi dobiček v svoj žep. Kaj neki potrebujemo delodajalce?
A: Da izkoriščajo delavce. Zdaj nmevam. B: Tako hitro? Na svidenje. A: Da se kmalu vidiva. Ti imaš zdrave možgane. No. tako daleč Se nisem nikdar razmišljal.
žlindra, ki je bila ačiščena iz S. N. P. J. ne paše nikamor drugam,
kakor k Jed not i na Blue Ialand ceati. Tam ao že "knofpucarji",
"goljufi" in "kritikastri". Ko pride med nje se Klobučar (toda ne prej, dokler ga neopero) potem bo družba "komplet". Dober
tek Jednoti na Blue Island cesti! • •
*
"Glas Naroda", ki bi rad capljal za ljubljanskimi libepalci, a drugače pa kolekta za ribniške cerkve in objavlja inserate za Rafaelovo družbo, priznaje, da mu gredo tudi "zmerni socialisti" iz Chicage naroke. Ti "zmerni" so Ko uda, Mayercek in še par 'zmernih', kteri so pa s Sakserjem in Valjavcem vred «f— tudi "glih zmerni" v pojmovanju socializma. Veseli nas to priznanje. In sedaj, ko je ameriška socialistična stranka pokazala, da takih 'zmer-nežev' ne mara v svoji sredi, je najbolje, da chikaski in newyor-ški "zmerni" konstutoirajo novo stranko zmernih prohibi-demo-re-publikaneev z geslom: Vse za $! "Svoji k svojim!"
Torej ne daje dela takozvani dajalec, ampak delo dajo goz delavci, rudarji in strojniki. A * veš, kako ai je delodajalec ^ojil vae to, kar potrebuješ za
I!*«.,™,™*™!
Is Kdo mu je pa dal denar? L: Tega pa ne vem. Njegov oče je sapustil 10 tisoč dolarjev, to* jih ima, pa en milijon.
Ali je ta milijon zaslužil, da tal pri stroju in je prel in tkal? ii Nikar ne govori tako neum-Svoj milijon je zaslužil, da »je dovolil delati.
Pater Skazimir tudi ni dosleden s svojim: "Bog plačaj!" V nekem listu piše, "(la bi se moralo nekoga položiti na koleno pa hlače doli in — ". Ej, pater je pre->risan! Ni zaman hodil k jezuitom v šolo. Tolarje, ki mu jih dajejo rojaki, naj "plača ali nazaj povrne bog" — če pa kdo po njegovem mnenju zasluži klofuto, bi najraje sam tepel, in še celo hlače bi prej odstranil, na svojega boga se ne zanese nič, da bi ta kdaj koga "štrafal". Bah "oče" Skazimir!
• •
*
—Nekdo je kradel kokoši v Syracuse, N. Y., obsojen je bil v dosmrtno ječo.
Trustjani in drugi tatovi na debelo so pokradli že milijone dolarjev iz ljudskih žepov, vzlic temu jih pa ne more prijiti nobeno sodišče.
Da. da. Nemška narodna popevka se glasi: "Doeh wer gleich ganze Laender stiehlt, auf den
gibt Niemand aeht."
• •
*
- Ukrasti ao hoteli bivšega sul tana Abdul Hamida. A Mladotur-ki niso dovolili, da se jim ga u-krade.
Radi nas lahko ukrade, kdor ho če, vse kralje in cesarje. Ali s po trtim srcem priznamo, da nihče za nje nemara.
Johnstown, Pa. s Math. Gabre-nja.
Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec.
Chicago, 111.: Mike Kulovec.
MATH. VERTAClC, Box 107, Rockland, Mich, xa Rockland in okolico.
Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pobotne knjižice.
*
Umakni ae.
Pameten človek bo vedno skušal. da se umakne, ako zagleda bližajočo se nevarnost. Samo ena nevarnost se dostikrat prezre, nevarnost bolezni. Bližajoč se nam daje razna znamenja, kakor nenadno izgubo slasti in moči. Potem je čas preprečiti, da nam kako ne škodi. Začni takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in velika nevarnost obolenja projde. To zdravilo, sestavljeno iz čistega, naravnega vi-na in izbranih zelišč, je imenitna tonika. Zelo pospešuje prebavo hrane, nareja novo kri ter donaša moč telesu in duhu. Poostri ti slast in hitra olajša neprebavnost. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
VABILO
na piknik, katerega priredi pevski in dramatični klub v Conemaugh Pa., dne 27. junija t. 1. Vspored: 1. Jaz sem Slovan, Ivan Knahl, poje moški zbor. 2. Na planine, P. H. Sat t ne r, poje moški zbor. 3. Mladim, A. Hajdrich, poje moški zbor. 4. Zvezda, Dr. G. Ipavec, poje moški zbor.
II. Šaljiva pošta ter vseetran-ska dobra zabava. Začetek točno ob dveh popoldne v prostorih G. Sneidr-ja na Woodwale Height. Vtopnina za moške $1.00, dame proste. Pivo prosto. Za dober prigrizek bode skrbel	odbor.
Tem potem dobi se vsa cenjena društva v Conemaugh in iz Johns towna, da nas blagovole posetiti na dan 27. julija.	Odbor.
Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"? — Če jo še niste, stori te to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem Radničko Stražo"!
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR 1237-lst St., iLa Salle, 111
To« m, gostilni podrejeno pijafte inat priporoča rojakom za obilen obiak. Poatreiba točna in eolidna.
G.Vokoun
359 W. 18 St. Chicago.
Popravlja del-nike in pipe po primernih cenah.
Kadar se brijete stopite vedno ▼ brivnico 1. razreda, to j« pri
Louis Polka,
461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg.
CHICAGO, ILL.
Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Cinter Ai
Chicago, III.
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.,
567-69-71-73 Blue Island Ave.
• CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z mešanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
Naši zastopniki.
La Salle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. Rock Springs, Wyo.: Louis Pire.
St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kaf.
M, A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
885 So. Aahland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111.
OD ZVEZD.
Rokovnjači-Svobodaši hočejo oprati Klobučarja, — tistega človeka, kterega je SNPJ. vrgla ven radi primankljaja denarja. Klobučarja pa zelo potrebujejo pri Jednoti na Blue Ial. cesti,, ker ima pa na veeti primanjkljaj in ker je bil vržen iz SNPJ. ven, ga skušajo sedaj ražni Mayerji in Konde, čijih vreden kompanjon je Klobučar — oprati in tako vzeti notri.
Mi seveda nimamo nič proti temu; saj smo 2e nekoč rekli, da
Vabilo na veselico,
ktero priredi
društvo Bratstvo št. 6, S, N. P. J
dne 5. |ull|a v dvorani g. L. Kaučlča.
Zakar se najtoplije priporočimo vsim so-bratom kakor tudi sosednim društvom da na« posetijo v obilnem številu. Za izvrstno zabavo bo skrbel odbor.
Zatitik točno ol 2 vri popollan.
A. P., tajnik.
POZOR!
Mogoče kdo muli, da v Chicagi nI dobki taeega meta kot v etari domovini. Ampak ta
it- zmota!
Pri meti se dobi: domače klobase, domače suho meso, ti ve kokoii čiste kokoll in meso vse vrste. One najuižje, blngo najbolje.
MIHAEL LACKO VIČ. 376 W. 18th St., Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
aaman jasno, da iadalujemo ramo vratne
pl. p po najnovejšem kroju. Unijeko delo; trpetno in litao UUlVliCf v raiofli imamo tudi ratne^druge potrebščine, k epa.
zalogi
daji v delokrog opravo — oblak. Pridite in oglejte si naio ialoibo. Z reem apoitovanjem
•i*-
m"
Junij - mesee nevest.
Njih dom ni popoln samo s pohištvom, one morajo imeti tudi dobre slike.
izkušeni iotografist je poznat za dobre
ženitbene slike.
39I-39J BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 1883.

Slovenci Pozor! i!
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
JURAJ MAMEK, bllzo 18. ul., Chicago
Chicago
♦ »»»»»»»»♦»»♦»»♦♦♦♦»•♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦Ma* M »»♦»
ZEMANOVO "GRENKO VINO", i
je najboljše zdravilo avoje vrate, izvntno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zeliič.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zeliič tatran-f skega gorovja, zdravi živčne alaboati, podpira lahko prebavo želodčevo in ae je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vaeh slovanskih salnnih kakor tudi pri izdelovalen teh najboljših zdraviL
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijaka vina.
i R 7 P M X N 777 A,P°r' Street, |
;; D. Z^Dl'iAli, Chicago, III. f
MMMMHIMHHItttllM»M>«HMMIH>
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele £;f,RANJC
Ozdravim vsacega, kdot trpi na Varicoceli, Stricturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastru^enje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolez/ii tičočih se možkih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali le velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, po* kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspeino, da posedujem le jaz <edino SVedstvo, s kteflA zdravim vspeino.	*
Za nevspetao zdravljenje ni treba plačati—le za vspeino. Ozdravim pozitivno lelodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne moike bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, ftivčene onemogloeti, slaboet, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejfto metodo. ....Ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljanje in vse druge koine bolezni kakor priiče, ture, garje, otekline.—Močni tok i« druge bolezni. Preišče ln svetuje zastonj.
DR. ZINS. 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.)
Uraduje: od 8 ure sjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovlct. mineralne vode in raznih neopojnlh pijač.
•2-84 Flak 9«. Tel. Caaal 1405
DR. F. J. PATERA
Ordinnje: na sevrocap. voglu Ashland in Milwaukee Ave.

w -v..*...... FpW'/<"
■ i T", i.
AagU&ki -pisal Upton Sinclair z avtorjevim dovoljenjem prevaja IvssKsker.
(Copyright, 1M0S, 1906, bjr Upton Sinclair.) (Nadaljevanje )
Po mnenju »enatorjevem je ta sistem edini svoje vrste in je nekaka višja svetovna resnica ali |>a celo božje razodetje! Kuditcga je Kolumbija*) tudi žlahtni kamen y oceanu, in vsi njeni uadaljni uspehi, njena moč in ujen dober glas med narodi so odvisni le od požrtvovalnosti in zvestobe, s katero "dobri" državljani podpirajo one, ki se neprestano trudijo, da ohranijo na vrhuncu to slavno republiko!! In ta junaška zveza se imenuje "stara velika stranka"!
Tukaj je zagrmela vmes godba, in Jurgis je prestrašen planil pokonci. Kakor tudi bi se to čudno zdelo, Jurgis se je v resnici obupno trudil, da bi razumel senatorjev govor; poskušal je pregledati velikanski obseg razvoja Amerike, razumeti čudovito širjenje*ameriške veletrgovine in pogledati v bodočnost republike v Srednji in Južni Ameriki in vsepovsod, kjer jedi jo zatiranci. Vse to pa raditega, da bi si pregnal spanec! Vedel je, da bo začel smrčati, čim si dovoli zaspati, in tako se je trudil z zanimanjem poslušati. Toda obedoval je tako obilno, bil je tako utrujen, dvorana tako gorka in njegov sedež tako udoben! Kako bi se torej mogel premagati?! Senator jeva suhljata postava je postajala še bolj tanka in suha; zdelo se mu je, da raste in raste in da je začela plesati s številkami o izvozu in uvozu. Nakrat dobi Jurgis močan sunek od svojega soseda v rebra, skočil je kvišku in skušal napraviti nedolžen obraz; toda potem je spet zaspal. in drugi so se začeli jezno po njeni ozirati in nejevoljno mrmrati.
. Slednjič je prišel policaj, ki je Jurgisa prijel za ovratnik in ga spravil na noge. Nekaj poslušalcev se je ozrlo nazaj, da vidi, kaj je vzrok razburjenosti, in senator Spareshanks je celo prekinil svoj govor, toda šegav glas je zaklical: "Spustiti hočemo ven le žabo, govori le dalje!" Množica je bušila v krohot, senator je zmrdnil obraz in nadaljeval. Čez malo časa je zletel Jurgis med sunki in kletkami ven na prosto.
Poiskal si je strehe v neki vejU in se potipal. Ni bil ranjen, in niso ga zaprli! To je bilo skoro več, kar je imel pravico pričakovati. Preklel je sebe in svojo osodo. a potem je spet obrnil svoje misli na praktične stvari. Denarja ni imel in ne prenočišča, in moral je iti znova beračit. &el je stisnjeno naprej in drgetal je v mrzlem dežju. Ko je korakal po ulici, je srečal imenitno oblečeno gospo. Okrenil se je in stopil proti njej. "Prosim, gospa, ali bi mi hoteli podariti denar za prenočišče? Ubog delavec sem." Potem je hipoma utihnil; pri luči cestne svetilke je spoznal goepejin obraz: bila je Alenka Ja« zaitvte, najlepša izmed vseh na njegovi svatbi, ki je izgledala tako krasna in plesala s tako ljubkostjo z Juozasom Raziusem. Jurgis jo je pozneje le še enkrat ali dvakrat videl; kajti Juozas jo je zapustil radi drugega dekleta, in Alenka je odšla iz klavni,škega okraja. Ni-kdo ni vedel, kam je zginila. In zdaj sta se sešla. Ona je bila rav-notako osupnjena kakor on. "Jurgis Rudkus", je vzkliknila, "kaj pa je z Vami?"
"Jaz — jaz sem bil zelo nesrečen," je zajecal; "nimam dela, ne doma. ne denarja. In Vi, AJena, ali ste sedaj omožena?"
"Ne." je odvrnila, "nisem omožena. a imam dobro službo."
Stala sta tu in gledala nekaj časa drug v drugega.
Končno je spregovorila spet Alena in rekla: "Jurgis, jaz bi
, Vam rada pomagaliir-iui bi mogla; toda na mojo besedo, slučajno sem denar pozabila d orna in pri sebi nimam ne centa: ne morem nič storiti za Vas. — Toda čakajte malo, povem Vam lahko, kje bi se našla pomoč; lahko Vam povem, kje je Marija." Jurgis je osupnil.
"Marija?" je zamomljal.
"Da," je rekla Alena; "in ona Vam bo pomagala. lina službo in dobro ji gre; veselilo jo bo, da Vas spet vidi."
. Ni še poteklo eno leto. odkar je Jurgis ostavil klavniški okraj z občutkom, kakoršnega more imeti le oni, ki pride iz zapora. Pustil je Marijo in Elzbieto na cedilu, toda sedaj, ko je zaslišal le imeni teb dveh, ga je objela velika radost. Želel ju je videti, iti k njima; pomagali mu 'bodeta, prijazni bodeta ž njim. Po bliskovo je prevdaril položaj, imel je vendar dober izgovor, da jih je ostavil — žalost nad smrtjo svojega sina —, in imel .je tudi tehten vzrok, zakaj se ni vrnil — dejstvo, da so odšle od tam.
"Dobro, šel bom tja."
Dala mu je neko številko na "Clark Street" in pristavila: "Ni potrebno, da bi Vam dala tudi svoj naslov; Marija ve zanj."
Jurgis se je odpravil na imenovano ulico, in brez zamudnega iskanja je našel veliko hišo odlične zunajnosti, in potegnil je za hišni zvonec.
Mlada zamorka pride na vrata, odpre jih za en palec in ga sumljivo ogleduje. "Česa želite?" ga upraša.
"Ali ne stanuje tukaj Marija Berczvnskas?"
"Ne vem," odvrne zamorka. "kaj pa hočete od nje?"
"Rad bi z njo govoril." reče Jurgis; "moja sorodnica jo."
Dekle nekaj časa prevdarja. potem pa odpre.
"Stopite notri."
Jurgis vstopi in ostane v predveži.
"Poprašala boni; — kako je Vaše ime?"
"Povejte samo, da sem Jurgis," odgovori, in deklica odhiti po stopnicah. Čez eno ali dve minuti pride nazaj in reče: "Dotična je tu nepoznana."
Jurgisu bi srce kmalu padlo v hlače. "Reklo pa se tni je, da živi tu." je zaklical. Deklica pa je le z glavo odmajala in ponovno izjavila, da Marije ne pozna.
Postal je še nekoliko in premišljal; bil je žalosten in ni vedel, kaj bi, potem se je obrnil proti vratom.
V istem hipu zadoni zopet zvonec, in deklica gre odpirat.
Jurgis je zaslišal odmev bližajočih se korakov in krik zamorke.
V	naslednjem trenotku pridirja mimo njega, vsa prestrašena, skoči po stopnicah in kriči na ves glas: "Policija! Policija! Zajeti smo!" Jur-
- gis je bil trenotek popolnoma zbegan. Potem pa, ko je videl prihajati modro uniformirane postave, je planil za zamorko. Njeno kričanje je povzročilo zaroraj divjo revolucijo. ITiša je bila polna ljudij. in ko je vstopil, prhnili so na vse strani, moški in ženske, zadnje v samih srajcah, prvi večinoma napol slečeni. Na drugi strani je mogel Jurgis videti veliko sobo z zofami in blazjnastimi stoli; v sobi so stale mize polne natočenih kozarcev, in igralne karteso ležale po tleh; ena o<1 miz je ležala na tleh prevrnjena, in po tleh so se trkalile vinske steklenice, kojih vsebina se je razlivala po preprogah.
Neka mlada deklica je padla v nezavest, dva mlada moža sta jo podpirala. Več drugih ljudij se je gnetlo okrog prednjih vrat. Nakrat se zaslišijo po njih močni" udarci, in ljudje so se vsuli nazaj.
V	istem trenotku pridrvi dol po stopnicah debela dama z nalepotiče-nim obrazom in dijamantnimi uhani. "Nazaj, hitro!" Vodila je ljudi na zadnje stopnice. Jurgis je sledil. Dama je pristrsnila na električni gumb v kuhinji, in stena se je odprla na temen hodnik. "Brž, brž notri!" je kričala, in približno dvaiset do trideset ljudi se je gnetlo skozi odprtino. Komaj pa so se zadnji očem skrili, že so pri-dirjali nazaj prvi in pehali prod sabo preplašeno tropo, kričaje: "Tudi tukaj so. ujeti smo brez rešitve!"
"Brž po stopnicah navzgor!" je zaklicala babura. in množica se je vrnila navzgor: moški in ženske, preklinjaje in suvaje, in drug dru-
*) Amerika se če* t o imenuje "Kolumbija", in to po Krištofu Kolumbu: pogosto pa se rabi izraz Kolumbija ali Amerika v ožjem
pomenu tudi za Združene države, kar pa je mrpačno. — Opomba pre-lagatelja.
i gega odrivajoč za prvi prostor. Ene stopnice, še ene. in zyffet ene. Poleni je vodila lestvica na streho. Tukaj se je vse zajezil<{: eden je zle-' zel po lestvfci in se zaman trudil dvigniti samozaklopue duri. Ni jih bilo moči premakniti; in ko j* ženska spodaj zaklicala, naj jih s sekiro razsekajo, je odvrnil na vrhu stoječi: "So že razsekane, toda nekdo sedi na njih."
V tistem trenotku pa se že tudi začuje glas od spodaj: "Le mirni ostanite! Sedaj nam je enkrat resno I"
In niso se več trudili pobegniti. Kmalu nato prispe nekaj policistov, oziraje se na vse strani, da bi se jim kdo ne skril, in potem so si ogledali svoje ujete žrtve. Moški niso vedeli, kaj bi počeli, in silno so bili prestrašeni. Dokline pa so presojale vso stvar bolj s šaljive strani, kakor tla bi bile na take burke že navajene; toda če bi v strahu tudi pohledele, ne bi sc moglo tega opaziti radi nalepotiče-uja. Neka črnooka mlada deklica; ki je sedela vrh stopnic ua ograji, je s svojimi cipelicami poredno suvala ob klobuk spodaj stoječega policista, dokler je ta ui zgrabil za hedra in jo k sebi potegnil. V prvem nadstropju je sedelo na kovčegih zunaj na hodniku pet drugih deklic, in norčevale so se iz sprevoda, ki se je pomikal mimo njih. Bile so razposajeno vesele in dobre volje-, — oči vidno so bile pijane. Ena izmed njih, v svetlo rudečem negljižeju, je klicala in kričala z glasom,' ki je prevpil ves drugi t ruše v predveži, — in Jurgis, ki jo je nenadoma opazil, je osuplo zaklical: "Marija!"
Dna ga je čula, se okrenila, zdrznila in veselo poskočila.
"Jurgis!" je zavrisnila. Nekaj sekund sta si stala nemo nasproti.
"Kako prideš Ti sem?" upraša z začudenim glasom.
"Hotel sem Te obiskati."
" Kedaj ?"
"Prav set'rj "
"Toda, kako si vedel, da sem tu? Kdo Ti je povedal?"
"Alena Jazaitvte, ki sem jo srečal na ulici." Spet sta se molče pogledala. Druge, stoječe okrog, so ju motrile; in Marija se približa Jtirgisu, ki jo začudeno upraša: "Stanuješ-li tu?"
"Da." reče Marija, "jaz živini tu."
Klic od spodaj ju je vzdramil: "Glejte, da se oblečete, deklice, in pridite doli. Dobro bi bilo. da takoj začnete, sicer Vam bo žal; zunaj dežuje pošteno."
"Brrr!" se jih je nekaj zgrozilo. Deklice so zginile skozi razne duri, vodeče s hodnika.'
"Pojdi." reče Marija Jurgisu in ga vzame sabo v svojo sobo, tnal prostor z eno posteljo iti enim stolom, toaletno mizico in stojalom /a obleko^ na katerem je visela razna obleka. Vse mogoče je ležalo razmetano po tleh, povsod največji nered: tuhice za puder, parfemske stekleničice skupaj s klobuki; krožniki z ostanki jedi na mizi; dvoje cipelic in steklenica z žganjem je ležalo na stolu. Marija je bila le v negljižeju in nogovicah. Brez sramu se je oblačila pred Juriri.ioin, ne da bi zaprla duri. Med tem je 011 že uganil, v kako hišo da je prišel; kajti odkar je ostavil svojce, je marsikaj na svetu videl, marsikaj skusil, in ni se tako brž zgražal nad čem, — a vendar ga je to neprijetno dirnilo, da se Marija kar tako meni nič tebi nič oblači pred njim. Saj so se vendar doma vedli vedno jako spodobno, in bil je mnenja, da bi jo moral že spomin na stare čase obdržati v mejah sramežljivosti.
A potem se je smejal sani sebi. Kaj pa je on, tla bi mog<;l zahtevati dostojnost? —"Od kedaj pa si že tu?" upraša Jurgis.
"Kmalu bo leto," odgovori Marija.
"Kaj Te je gnalo sem?"
"Ker sem morala živeti," odvrne. "Otrok vendar ne morem pustiti gladu umreti!"
Molčal je nekaj časa in jo ostro opazoval. "Ali nisi mogla dobiti dela?" upraša naposled.
"Zbolela sem, in denar je pošel. Kmalu nato je umrl tudi Sta-nislovas."
"Sta nisi o vas mrtev?" se začudi Jurgia
"Čisto sem pozabila, tla nisi vedel."
"Kako da je umrl?"
"Podgane so ga požrle," je odgovorila mrzlo. Skonila se je, tla si zaveže čevlje, ko je pripovedovala sledeče:
"Delal je nazadnje v tvomiei za olje. ali vsaj bil je tam od delavcev nastavljen, da jim nosi pivo. Gotovo je včasih kaj pil, in nekega dne je pil pač piyveč ter je zaspal v temnem kotu, ne tla bi kdo vedel za to. Zaklenili so vrata, in tako je ostal čez noč v tvornici. in drugo jutro so našli mrtvega. Podgane so ga umorile in do malega požrle."
Jurgift je sedel tu. groze ves otrpel. Marija si je čevlje še vedno zavezovala. Kar pride debelušast policist na vrata.
"Glejte, da ste kmalu gotovi."
"Le počasi," ga zavrne Marija uporno, na kar vstane in se prične hlastno v korzet oblačiti.
"Ali so drugi še vsi jwi življenju?" upraša Jurgis.
41 Vsi."
"Kjeso?"
"Nr dule* tni tu: gre dobro vsem."
" Ati delajo?" jtflraša Jurgis.
"Elzbicta dela, kadar more," odvrne Marija; "sicer pa se ji ni treba dosti vbadati; kajti jaz zaslužim mnogo denarja."
Jurgis je nekoliko pomolčal. "Ali vedo, tla »i tukaj?"
"Elzbieta ve; ni mi dalo, da bi njo nalagala, in mogoče je, tla so sčasoma zvedeli tudi otroci. Ni se mi treba radi tega sramovati; ne preostane nam druzega."
44In Tamoszins, ve on?"
Marija skomigne z ramo. 44Kaj vem jaz!" reče; "že eno leto ga nisem več videla. Zastrupil si je kri in zgubil je en prst. Moral je vsledtcga pustiti goslanje, in odšel je."
Marija je stala pred ogledalom, da si zapne obleko.
Jurgis je sedel poleg nje ter jo z žalostjo ogledoval. Skoro ne bi verjel, da bi bila to še ista. katero je poznal v svojih prejšnjih dneh. Takt> mrzla je bila. tako brez srca! Bal se je skoro pred njo.
"Tebi se tudi pozna, da imaš za sabo žalostne dni," reče ona.
"Tako je," odvrne Jurgis: "ne centa nimam v žepu, in brez dela
»»
sem.
"Kje si bil ves čas?"
"Vsepovsod, ogledal sem se po svetu okrog, a vse zastonj: nikjer ni zaslužka. Potem sem šel tikoma pred štrajkom nazaj v klavnice." Molčal je nekaj časa in nato počasi nadaljeval, in nekako teško mu je šlo z jezika: "Uprašal sem po Tebi, a zvedel, da si odšla, in nikdo ni vedel, kam. Morda misliš, tla sem Ti .jo hotel potilo na brest i, ko sem te enostavno pustil na cedilu, Marija?"
"Ne," odgovori ona, "ne morem Ti zameriti. Mi Ti tudi nismo nikdar za zlo vzeli. Storil si, kar si mogel, a bilo je vse zaman." Umolknila je spet za hip in potem nadaljevala: 44Bili smo nevedni in neizkušeni, to je vse. Nismo porabili vsake priložnosti. Ako bi to vedela takrat, kar tfm sedaj, bi svoj namen že dosegli."
"Ti bi šla semkaj?" upraša Jurgis.
"Da, šla bi," odvrne Marija: "a nisem mislila to, marveč mislila sem na Tebe iti na to, kako vse drugače bi se obnašal potem napram Oni."
Jurgis je molčal. Na kaj takega ni nikdar mislil.
44Če je kdo na tem, da pogine lakote, naj bi prodal vse. kar ima kaj vrednosti." je rekla; "mislim, tla to resnico sedaj spoznaš, sedaj ko je že prepozno. .On« bi lahko v začetku skrbela za nas vse." Marija je govorila brez najmanjšega notranjega čustva, kakor kdo. ki prest);a vse s kupčijskega vidika.
(Dalje prih.)
— Ne oziraje se ua to, če se druga sredstva niso obnesla — Anchor Pain Expeller bo uspešen. Predstavlja največjo pridobitev v današnji znanosti. Za trganje, ne-uralgijo, bolečine na strani, prsa in sploh prchlajenje. 25c in 50c.
Joseph Kratky,
375 W. 17th St., Chicago, III.
Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste.
Na debelo in drobno.
Sveži kruh in fino pecivo dobite vedno v brvatiko sloveutki pekarni
Curiš i Rad&kovič
623 So. Throop Street Voai tudi na dom	CHICAOO.
V slučajih nesreče
izfljenja udov, ako skoti kost iz STojega ležišča itd. rabite takoj
Dr, R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno deina in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno tQa znamko sidrom na eti-^ T\ keti.
V vseh lekarnah po ^r 25 in 50 centov.
F.AD.RICHTER&CO.
215 Pearl Street,	New York.
POZOR! SLOVENCI!
SALOON
s modernim kegijittC|
Svete pivo v sodčkih in in druge raznovrstne pijač« t* irnodke. Potniki doba čed^ čiJče za nizko ceno.
Postrežba točna in lil Vsem Slovencem in drugi« •e toplo priporoča
MARTIN POTOKAI
564 BO. CENTEB ATE..
M. Lacko
97H West I St h St.,	c,
MODERNO OPREMLJENA 8KA TRGOVINA Z JE3TVH|j (GROCERUA.)
Najboljši ril, kava, čaj, ou>k», •ploh vsakovrstno domače in sko blago vedno svete po naj na prodaj.
Na zahtevo raz vatam blage dom, za kar nič ne ra&unim.
Naročite se
Slovensko-angleško sloi Slovensko-angleški tolmil Angleško-slovenski slow,
Vse tri knjige v eni stane $1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND Cd
9 Albany St., New York,
Primerno delo dobiš le, zmožen angleščine.
;

V
Kako so nastale vere in bogovi?
Po Ingersollovih spisih za Slovence prirečil Ivan Kakar.
CENA. KNJIŽIC I 3 O c.
Dobi se pri izdajatelju:
Ivanu Kaker, 629 Laflin St., Chicago, I1L
To vam najboljše in na jI preskrbi
Frank Udovi
EKSPRESMAR
539 W.-18th si
CHICAGO, ILL.
Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri nje«.
Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
Rabite premog?
--1-------------- ' ------------------. — IKL ■ ■■ - —
Rabite drva?
s__
Ali se selite?
SE LI BRIJETE SAMI?
M V rni oferiramo britev za $2.00 izd« - - *Hg:iVmHt«»ri.jrtlu. ki se prodaj« za
igoiavi m prinese 100 novih odj* k tinotVm družili, kterim smo prodajali «fl t > •!.'! N't pod tvrdU .!Kralj. \ •<> i/.na Ali, da ho na ie britve i 7. najboljši^ rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka Nritev je garantirana in mi damo v slučaja.i koma britev M volji, damo popolna dotičniku. Nihče ne more oceniti l»ritv« iii rabit Ker vemo, da mu naše hritve 4*1 lahko tudi garantiramo. Cena tem britn»j $2.00. Brusimo tudi stare britve, za kar ,	25c. za Chicago. Za izven
plačati 5c več za po&tnino.
JOS. KRA1
417, 419, 421, 423 W. 18th CHICAGO, ILL.
Učite se angleško!
Brez znanja angleškega jezika ni napredka v Ameriki; to ms Zlasti je neprecenljivo koristi za delavca, ki »e mora pri angleških ] boriti za svoj kruh.	J m
V Chicagu smo prod kratkim odprli slovensko angleško šolo, kjer na podlagi slovenščine pisaU, čitati in govoriti angleški jezik. Sols vsak pondeljek, sredo in petek od 7 do 9V2 zvečer na 587 So. Centr«
v nekdanjih prostorih slovenske čitalnice.
Šolnina stane $3 na mesec. Rojaki v Chioagu, kterim n .njka zafl gleščine, pridite in se vpišite. Učimo tudi ienske.
Za rojake irven Chicage imamo pieebni tečaj; učimo jih pismeni* in to po najnovejši in jako praktični metodi učenja. Natam neja y pošlemu vsakemu na zahtevo.	Rojaki, učite se angleško!
Slovensko-angleška-korešpodenčna šola,
Dr. Wm. A.. Lurle,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordlnuj*: Aod»'. I)rii(j Store, <>J1 S. Centre avt., od 11- Upe Druirl urad: 100 Stale St., Room 210, od 4—S ure popold ne, i«**
nedelje.
Stanovanji: 1346 W. 2?nd Street,
Telephone, Canal