Etnolog 18 (2008) OBLIKOVANJE SODOBNEGA POTROŠNIKA O spremembah v preskrbi in pridelavi živil na Slovenskem Maja Godina Golija IZVLEČEK Preskrba z `ivili je ena osnovnih dejavnosti ~loveka. ^eprav se sodobna preskrba in pridelava hrane mo~no razlikujeta od oblik v preteklosti in je na{a hrana vedno bolj odvisna od kupljenih in `e pripravljenih `ivil, z etnolo{kega vidika sodobne oblike preskrbe z `ivili {e niso bile raziskane. Avtorica v ~lanku obravnava glavne zna~ilnosti preskrbe in pridelave `ivil na Slovenskem od za~etka 20. stoletja do danes, na~ine kupovanja in priprave `ivil, konzerviranje `ivil in pripravljanje njihovih zalog in dele` sredstev za nakup `ivil v dru`inskem prora~unu neko~ in danes. Ključne besede: preskrba z `ivili, pridelovanje `ivil, prehrana, trgovina, dru`inski prora~un ABSTRACT The provision of food is one of the basic activities of man. Even though modern food supply and production greatly differ from past forms and our food increasingly depends on bought and prepared food products, modern forms of food supply have not been researched yet from an ethnological viewpoint. The article deals with the principal characteristics of the food supply and production in Slovenia from the early 20th century to the present, the ways of buying and preparing food, food conservation and preparation of food stocks, and the share of expenditure on food in the family budget in the past and today. Keywords: food supply, food production, food, trade, family budget 95 Maja Godina Golija Uvod Preskrba in pridelava `ivil sta bili v ~love{ki zgodovini v vseh kulturah osnovni gospodarski dejavnosti, katerima so bile podrejene vse druge prakse skupnosti. Zato je zanimanje raziskovalcev, zlasti arheologov, antropologov in etnologov za to podro~je ~lovekovega bivanja razumljivo. [tevilne {tudije obravnavajo tradicionalne oblike gospodarstva in pridobivanja `ivil ter preskrbo z njimi, manj je del, ki bi obravnavala sodobne oblike preskrbe s hrano. Vendar raziskovalci prav na tem podro~ju, podobno kot na drugih podro~jih predmetnega sveta, zaznavamo znatne spremembe. Neko~ so predmeti imeli lastno, druga~no `ivljenje, ki se je kon~alo, ko so bili iztro{eni. Mnogi predmeti so se hranili, ker bi se lahko porabili ob kateri drugi prilo`nosti, predelovali so se in spreminjali ter uporabljali v zelo razli~ne namene, danes pa jih zavr`emo 96 mnogo prej, {e neizstro{ene, le tisti, ki imajo estetsko vrednost ali so pomembna pri~a preteklega `ivljenja, dobijo mesto v muzejih (Köstlin 2005: 22). @ivila, ki jih danes zavr`emo kot stara, so veljala neko~ kot {e dobra in uporabna, pripravljali so jih za vsakodnevne obroke. Plesnivi kruh so obrezali in ga nadrobili ter prelili z vro~o juho, kavo ali mlekom ter s tem dobili mo~niku podobno jed, ki so jo u`ivali zlasti za ve~erje in zajtrke. Kruh so tudi posu{ili ali ga porabili za cmoke, nadeve, pe~enjake in kipnike. Podobno kot druge predmete so tudi hrano sku{ali porabiti do konca. “Hrano se je spo{tovalo!” je pogosta izjava informatorjev, ki se spominjajo druga~nega odnosa do `ivil in pripravljenih jedi.1 Danes pa se, npr. kruh, pogosto znajde v smetnjakih in postane (kako nepri~akovano!) sredstvo politi~ne manipulacije – kot da za `ivila ne veljajo s sociolo{kega vidika dobro raziskane zakonitosti potro{nje dobrin. Po njih je prese`eno stali{~e, da je potro{nja prakti~no avtomatski odgovor na kapitalisti~no produkcijo ali ustvarjanje umetnih potreb z ogla{evanjem. Potro{ni{ka kultura je sicer nelo~ljivo povezana z mno`i~no kapitalisti~no produkcijo, vendar to ne iz~rpa celotnega pomena potro{ni{ke kulture. Potro{nja je osrednja moderna kulturna praksa in okrog nje se vrti cela vrsta ~lovekovih motivacij, upanj, ambicij in aspiracij. Pri tem se pojavlja vpra{anje: kaj so naravne in kaj umetne potrebe ~loveka? Ve~ina razprav na to temo namre~ predpostavlja, da obstajajo naravne ~lovekove potrebe in konstruirane, umetno ustvarjene la`ne potrebe. Sodobna industrija naj bi s pomo~jo ogla{evanja in drugih medijev, ki so namenjeni kultiviranju potro{nje, ustvarjala umetne potrebe, ki so dru`beno konstruirane, odve~ne in zmanipulirane (Luthar 2002: 245). In vse navedeno seveda velja tudi za potro{njo hrane. Prav `ivilska industrija je danes izrazito proftno naravnana, prehrambeni proizvodi so eni izmed najbolj pogosto reklamiranih in trgovina s prehrambeni dodatki (tudi prepovedanimi) je v razvitem svetu ena izmed najbolj cveto~ih. Pri~ujo~a razprava `eli podati etnolo{ki vidik glavnih zna~ilnosti preskrbe s prehrano na Slovenskem v 20. in na za~etku 21. stoletja. Nagle spremembe, ki se 1 Terensko delo v podeželskem in urbanem okolju v letih 1995–2007 je pripeljalo do podobnega zaklju~ka: pred obdobjem ve~jega dviga življenjskega standarda v drugi polovici 60. let 20. stoletja je bil odnos do hrane zelo spo{tljiv, tudi v okoljih zelo bogatih družin, kot je npr. družinah tovarnarjev. Za hrano se ni po nepotrebnem zapravljalo denarja, gospodinje so morale pokazati svojo spretnost in skrbnost tudi z zelo premi{ljenim tro{enjem denarja za nakup živil, mnogokrat se je pri hrani var~evalo denar za druge izdatke. Oblikovanje sodobnega potro{nika vrstijo tudi na tem podro~ju `ivljenja, pa zahtevajo, bolj kot do sedaj, dolgotrajnej{e raziskovanje te problematike z vidika razli~nih dru`boslovnih in humanisti~nih znanstvenih disciplin. Preskrba z `ivili na Slovenskem v zadnjih sto letih Ve~ina slovenskega prebivalstva je na za~etku 20. stoletja `ivela na pode`elju in se ukvarjala s kmetijstvom, ve~ja mesta in industrijska sredi{~a so bila redka ter so s svojimi dejavnostmi zagotavljala dohodek manj{i skupini Slovencev. Kljub postopni industrializaciji de`ele, zlasti po prvi svetovni vojni, je bil dele` agrarnega prebivalstva {e vedno zelo visok: leta 1921 je bilo v Sloveniji {e 66 % agrarnega prebivalstva, leta 1931 59,9 %, leta 1940 pa nekaj nad 50 % (Cvirn 2000: 339). Le nekatera mestna sredi{~a so imela ve~je industrijske obrate, npr. Ljubljana in Maribor, z ve~ kot tiso~ zaposlenimi, ki so pospe{evali njihov nagli razvoj in izgradnjo delavskih predmestij, v katera se je preseljevalo zlasti okoli{ko pode`elsko prebivalstvo, ki je na{lo delo v tovarnah. Pomembna so bila tudi nekatera rudarska in `elezarska sredi{~a, npr. Idrija, Trbovlje, Me`ica in La{ko. Ve~ina kmetijskih dejavnosti je bila pred drugo svetovno vojno povezana s samopreskrbo prebivalstva, zlasti preskrbo z `ivili in kurjavo, manj je bila pomembna prodaja kmetijskih pridelkov. Med najpomembnej{imi kmetijskimi dejavnostmi je bila pridelava sve`e in konzervirane hrane za lastno gospodinjstvo (Lo`ar 1944: 98). @ivila ve~inoma tudi niso bila predmet menjave, ampak so slu`ila lastni uporabi. Njihova pridelava je bila odvisna od velikosti kmetij in njihove geografske lege ter s tem povezanimi naravnimi pogoji kmetovanja. Gojili so zlasti tiste kmetijske pridelke, ki so na posameznih obmo~jih Slovenije uspevali in so dajal zanesljivi pridelek, zato se je tudi prehrana prebivalstva v tem ~asu regionalno {e zelo razlikovala (Godina Golija 2006: 51–52). Spremembe so v prehrano prodirale postopoma, povezane so bile zlasti z ve~jo mobilnostjo pode`elskega prebivalstva in la`jim pretokom dobrin. Pode`elski prebivalci, ki so se zaposlili v mestih ali so tja zahajali zaradi zaslu`ka samo ob~asno, so spoznavali nova `ivila in jedi, prevzeli so tudi nekatere mestne prehrambene navade in jih prena{ali v pode`elsko okolje. Z bolj{imi cestnimi in `elezni{kimi povezavami je trgovina z `ivili dosegla tudi bolj oddaljene kraje, kme~ko prebivalstvo je vedno bolj kupovalo nekatera `ivila za vsakdanjo prehrano v trgovinah, sestava jedilnih obrokov se je postopoma zelo spremenila. Del pode`elskega prebivalstva je iskal zaslu`ek tudi v bolj oddaljenih krajih, dnevno so se vozili na delo v industrijska ali rudarska sredi{~a in del dohodka porabili za nakup `ivil v mestih. Hrana je postala vedno manj odvisna od doma~ih pridelkov, zaradi kupljenih `ivil tudi vedno bolj poenotena in manj regionalno pestra (Godina Golija 2006: 53). Vendar so se ve~je spremembe v preskrbi z `ivili in pripravi jedilnih obokov za~ele {ele po drugi svetovni vojni, zlasti konec petdesetih let, {e bolj pa v {estdesetih letih 20. stoletja, ko se je `ivljenjski standard ve~ine prebivalcev v socialisti~ni Jugoslaviji izbolj{al in se je pove~ala tudi do tedaj skromna kupna mo~ prebivalstva. Preskrba z `ivili mestnega prebivalstva na Slovenskem je bila pred drugo svetovno vojno odvisna od okoli{kih agrarnih produktov. Mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Novo Maja Godina Golija mesto in Trst so imela bogato kmetijsko zaledje, iz katerega so kmetje dnevno prina{ali v njih prodajat svoje pridelke. Tako lahko zapi{emo, da se je ve~ina mestnega prebivalstva na Slovenskem vse do srede 20. stoletja preskrbovala z `ivili in kmetijskimi pridelki iz bli`nje agrarne okolice (@idov 1994: 23). V mestih so bile tudi trgovine, ki so prodajale uvo`ena `ivila in `ivila ter za~imbe iz bolj oddaljenih de`el in kolonij. Imenovale so se trgovine s kolonialnim blagom, a je bila cena `ivil v njih znatno vi{ja, zato so bila ta `ivila za ve~ino prebivalstva predraga in so jih kupovali le ob redkih prilo`nostih (Godina Golija 1996: 34). Ob tr`nih dnevih pa so v mesta prihajali tudi kmetje iz bolj oddaljenih krajev in preprodajalke kmetijskih izdelkov, ki so pripotovale z vlakom, na vozovih ali pe{, npr. [avrinke, prodajalke kmetijskih pridelkov iz Istre. Te so pe{a~ile v Trst tudi ve~ dni, 98 sproti na kmetijah odkupovale {e njihove pridelke, npr. jajca, ter jih v mestih prodajale po domovih in na tr`nicah (Ledinek 2000: 25–27). Mestno prebivalstvo, ki je bilo v prehrani odvisno zlasti od kupljenih `ivil, je trpelo ve~je pomanjkanje med prvo svetovno vojno, pa tudi pred za~etkom druge, med njo in po njej. Kljub uvedbi kart za `ivila med prvo in drugo svetovno vojno je bila preskrba z njimi slaba in neredna. Mariborski pravnik dr. Avgust Reisman je v svojih spominih na prvo svetovno vojno zapisal, da so bile fronte tudi doma, predvsem pred trgovinami, mesnicami in pekarnami, {e prej pa pred uradi za karte (Reisman 1939: 61). Kot so pripovedovali informatorji, ki so do`iveli prvo in drugo svetovno vojno, je bila preskrba gospodinjstev, kljub uvedbi kart, odvisna zlasti od naklonjenosti trgovcev z `ivili, pekov in mesarjev, kajti karte same po sebi niso zadostovale. Mestno prebivalstvo je v vojnem ~asu prizadelo zlasti pomanjkanje moke, zato je pogosto prihajalo tudi do protestov izstradanih me{~anov (Godina Golija 1996: 35). Me{~ani so si v vojnem ~asu sku{ali izbolj{ati preskrbo tudi z nekaterimi kmetijskimi pridelki, ki so jih dobili od sorodnikov in znancev na pode`elju. Ti so jih kljub strogim prepovedim in omejitvam trgovanja uspeli skriti in so jih prodajali ali zamenjevali za druge artikle na ~rno. Zapisi in spomini na prvo svetovno vojno govore, da so med njo cele procesije ljudi iz mest ob nedeljah hodile na pode`elje in da se celo najbolj gosposke dame niso sramovale nositi natla~enih nahrbtnikov z `ivili v mesto (Reisman 1939: 62). Kmalu po prvi svetovni vojni, `e konec leta 1918, so se razmere v preskrbi prebivalstva z `ivili za~ele izbolj{evati. Novembra leta 1918 so bili po slovenskih mestih ustanovljeni mestni prehranjevalni sveti, ki so skrbeli za redno oskrbo prebivalstva z `ivili. Narodna vlada v Ljubljani je dolo~ila cene za osnovna `ivila: p{enico, r`, je~men, oves, proso, ajdo, krompir in f`ol. Sprostila je tudi klanje pra{i~ev in promet s sadjem in zelenjavo. Ukrepi so bili uspe{ni in pisci v tedanjih ~asopisih so ugotavljali, da `ivil `e po nekaj mesecih na trgu ni ve~ primanjkovalo in da je bila njihova cena primerna. Poleg kupovanja `ivil je bila tudi za mestno prebivalstvo pomembna njihova lastna pridelava. Ta se je ohranila v manj{i meri vse do danes. Do sredine {estdesetih let 20. stoletja in ve~anja kupne mo~i tukaj{njega prebivalstva je bila pomembna predvsem pridelava vrtnin, nekatere zelenjave in sadja ter gojitev malih `ivali, zlasti perutnine, pra{i~ev in zajcev. ^eprav je bila zna~ilna zlasti za revnej{e mestno prebivalstvo, ki si Oblikovanje sodobnega potro{nika je na tak{en na~in sku{alo izbolj{ati gmotni polo`aj in zmanj{ati `ivljenjske stro{ke, pa lahko pridelovanje lastne zelenjave in sadja zasledimo tudi v najbogatej{ih mestnih dru`inah. Te so imele zaposlene hi{ne posle, zlasti slu`kinje in kuharice, ki so poleg drugih hi{nih opravil pogosto morale skrbeti za nego in obdelovanje zelenjavnih vrtov (@agar 1986: 30). Pridelke z vrtov so tudi vlagale oz. konzervirale ter tako pripravljale doma~e zaloge hrane za gospodarjevo dru`ino za zimo. Kljub bolj{emu gmotnemu polo`aju prebivalstva na Slovenskem se je konec 20. stoletja ponovno pove~alo zanimanje za obdelovanje zelenjavnih vrtov in pridelavo lastne zelenjave in sadja. To lahko pojasnimo tako z navezanostjo velikega dela slovenskega mestnega prebivalstva (zaradi svojega kme~kega izvora) z va{kim na~inom `ivljenja kot tudi z `eljo po pridelavi lastne, bolj zdrave zelenjave in sadja. 99 Z vse ve~jim poznavanjem zdravih na~inov pridelave hrane in propagiranjem razli~nih oblik biodinami~nega vrtnarjenja se ve~a tudi {tevilo ljudi iz mestnega okolja, ki del svojega prostega ~asa pre`ivlja ob gojitvi vrtnin na doma~ih in najetih vrtovih v mestu in bli`nji okolici. Po podatkih pridobljenih iz literature in z lastnim terenskim delom2 lahko sklepamo, da ima kar dve tretjini Slovencev zelenjavni vrt, na katerem prideluje zelenjavo in sadje, od tega je ena petina mestnih gospodinjstev. Na pode`elju je pridelava sadja in zelenjave usmerjena v pridelavo ve~jih koli~in, zlasti krompirja, f`ola, solate, paradi`nika, kumar, zelja, paprike, korenja, jabolk, hru{k, breskev, ~e{enj in jagod. V mestih pa na vrtovih pridelujejo najve~krat manj{e koli~ine zelenjave in sadja za sprotno porabo, npr. solato, radi~, paradi`nik, papriko in jagode. Spremembe v preskrbi z `ivili na Slovenskem Spremembe so v preskrbo prebivalstva z `ivili in v njihove vsakdanje jedilnike vnesle zlasti svetovni vojni, obdobja regulirane preskrbe prebivalcev po njiju in vi{anje `ivljenjskega standarda v obdobjih gospodarske rasti. Ve~je novosti so v prehrano Slovencev po drugi svetovni vojni vnesli tudi UNRRA paketi3, njihova vsebina in posamezna `ivila so se {e danes zelo `ivo ohranila v spominu informatorjev. Prvi paketi so bili na Slovenskem razdeljeni novembra leta 1945 in so vsebovali naslednja `ivila: prepe~enec, konzervo pre{ane {unke, konzervo pre{ane slanine, posu{eno polenovko, rumen in rde~kast sir, za katerega informatorji ne vedo imena, zavitek prave kave, zavitek ~aja, konzervirano mleko, pra`ene ara{ide, kikirikijevo maslo, mleko v prahu, marmelado ali d`em, `ve~ilni gumi, zavitke ~okolade ali kakava, sladkor v kockah in zavitkih. Posebej so med prebivalstvo delili tudi ribje olje. UNRRA paketi so vsebovali tudi manj{e zavitke, po pet kosov, cigaret (Mlakar Adami~ 2004: 38). 2 Od decembra 2007 do marca 2008 je avtorica anketirala 40 naklju~no izbranih odraslih prebivalcev Slovenije s podeželja in mestnih sredi{~. Anketna vpra{anja so bila namenjena pridobivanju podatkov o lastni pridelavi sadja in zelenjave na Slovenskem, o kupovanju živil, o lastni pripravi in konzerviranju živil in o deležu dohodka, ki ga porabijo za nakup hrane. Prim. tudi Tivadar 2003:89. 3 UNRRA - United Nations Relief and Rhabilitation Administration (mednarodna pomo~ Združenih narodov beguncem in žrtvam vojne). Maja Godina Golija Za distribucijo UNRRA paketov je v prvih letih po drugi svetovni vojni skrbel zlasti Rde~i kri`, ki jih je razdelili po vrtcih, {olah in bolni{nicah. Posamezne dru`ine so dobile UNRRA pakete le nekajkrat na leto. Njihova velikost in vsebina sta bili odvisni od dejavnosti odraslih in {tevila dru`inskih ~lanov. Najve~je so dobili te`ki fzi~ni delavci, npr. rudarji, srednje velike profesionisti, npr. tesarji, klju~avni~arji, zidarji, male pa navadni delavci. Poleg na{tetih sestavin so UNRRA paketi vsebovali {e nekatera Slovencem neznana `ivila, npr. slane in sladke krekerje, koruzo v slani vodi, sadne plo{~ice in ribji puding. S pomo~jo teh paketov so spoznavali nekatera nova `ivila in se u~ili njihove uporabe pri pripravi vsakdanjih obrokov. Nad tistimi, ki so bila podobna doma~im proizvodom, npr. nad slanino iz konzerve, so bili navdu{eni, nad drugimi so bili razo~arani, okus 100 jim je bil zelo tuj in `ivil niso uporabljali za lastno prehrano, ampak so jih imeli za krmljenje pra{i~ev. Te`ave so jim povzro~ala nekatera `ivila v prahu, navodila za njihovo pripravo so bila v angle{kem jeziku, taka `ivila pa so imeli v kuhinji prvi~ in jih zato niso znali pravilno skuhati. Zlasti so imeli te`ave z uporabo mleka in jajc v prahu. Jajca v prahu, ki so jim bila popolna neznanka, so zato po ameri{kem predsedniku Harryu S. Thrumannu posmehljivo imenovali Trumanova jajca ter jih v svoji prehrani niso u`ivali (Adric 2004: 404). Mleko v prahu pa so zaradi nepoznavanja zme{ali z malo vode v gosto kremo in ga u`ivali na kruhu ali samostojno kot sladico. Pomanjkanje `ivil je trajalo vse do konca petdesetih let 20. stoletja, zato so `ivila iz UNRRA paketov tudi prodajali v tedanjih trgovinah. V {estdesetih in sedemdesetih letih se je preskrba z `ivili v skladu z ekonomsko rastjo dr`ave izbolj{evala. V trgovinah si v primerjavi z drugimi socialisti~nimi dr`avami lahko kupil ve~ uvo`enih `ivil, npr. agrume, banane, ~okolado, pravi ~aj in kavo, a je bila izbira posameznih `ivilskih proizvodov skromna. Nastanejo nove vrste trgovin – marketi, ki ponujajo lahko dostopna `ivila na policah, ki si jih kupci sami ogledajo in postre`ejo. Ve~a se tudi zanimanje za predelana, industrijsko pripravljena `ivila. Podobno kot drugod v Evropi ljudje tudi pri nas vedno bolj cenijo industrijsko predelana `ivila oz. proizvode `ivilske industrije, npr. konzerve mesa in mesnih proizvodov, rib, zelenjave in industrijsko izdelane pija~e (Cockta, Ora, stekleni~ene mineralne vode), pudinge in ju{ne koncentrate. Britanski sociolog Beardsworth ugotavlja, da so v {estdesetih letih 20. stoletja ljudje hrepeneli po predelanih oz. pre~i{~enih `ivilih, danes pa jih zaradi dietetskih razlogov, ker predstavljajo le prazne kalorije, in njihovih simbolnih konotacij (umetna, mrtva hrana ...) zavra~amo (Beardsworth 1997: 158). Kupovanje tovrstnih `ivil in njihovo vklju~evanje v prehrano je pomenilo tudi ljudem v Sloveniji v {estdesetih in za~etku sedemdesetih let 20. stoletja dokaz vi{anja `ivljenjskega standarda in ve~anje kupne mo~i, pa tudi modernosti, ki je celo na podro~ju preskrbe z `ivili sledila zgledom iz bolj ekonomsko razvitih zahodnoevropskih dr`av. Toda razmere so se kmalu spremenile. Zaradi pomanjkanja deviznih rezerv, vse ve~je zadol`enosti dr`ave, visoke infacije in omejenega uvoza konec sedemdesetih in v za~etku osemdesetih let 20. stoletja za~nejo nekatera uvo`ena `ivila v na{ih trgovinah primanjkovati. Zlasti veliko je bilo pomanjkanje prave kave in ~okolade, pa tudi nekaterih drugih uvo`enih `ivil, npr. banan, ri`a, mandarin ipd. Ljudje so si pomagali tako, da Oblikovanje sodobnega potro{nika Reklame za `ivila, konec 60. let 20. stoletja Maja Godina Golija so `ivila kupovali v sosednjih Avstriji in Italiji ali od preprodajalcev, ki so skrbeli, da so ta `ivila pri{la tudi v bolj oddaljene kraje dr`ave. Stanje s preskrbo prebivalcev se je v nekaj letih izbolj{alo, zlasti z nastankom samostojne dr`ave Republike Slovenije leta 1991. Poleg doma~ih trgovcev se v Sloveniji raz{iri tudi mre`a tujih trgovcev z `ivili, ki poskrbijo za veliko pestrost, dostopnost in konkuren~nost `ivil proizvajalcev iz razli~nih evropskih de`el. Na~ini kupovanja `ivil Slovenija ima bogate kmetijske pokrajine, ki so v preteklih stoletjih nudile ve~ino proizvodov za prehrano tukaj{njega prebivalstva. To je zato le manj{i del `ivil kupovalo v trgovinah, na sejmih in tr`nicah. Kmetijski pridelki so bili tudi pomemben predmet trgovanja in izvoza Slovencev v sosednje de`ele. Kmetje so prodajali zlasti vino, olj~no olje, zelenjavo in sadje, svoje pridelke so prodajali v bli`njih mestih, izva`ali pa so jih z vlaki tudi v ve~ja evropska mesta, npr. na Dunaj in v Trst. Najbolj so slovele bri{ke ~e{nje, ki so jih izva`ali v Avstrijo, pa pomladna zelenjava iz Primorske (Sketelj 1998: 71) Nekaj `ivil so kupovali v branjarijah in trgovinah z me{anim blagom, tako imenovanih “{pecarijah”, ki so se ohranile do konca {estdesetih let 20. stoletja, ko za~nejo prevladovati nove vrste trgovin. “[pecarij” je bilo veliko zlasti v mestih in ve~jih krajih na pode`elju. Poleg teh so bile v mestih {e nekatere druge vrste trgovin z `ivili, npr. trgovine s kolonialnim blagom, ki so prodajale velik izbor uvo`enega ~aja, kave, za~imb in ~okolade; pekarne, mlekarne in mesarije. V mestih in industrijskih sredi{~ih so prodajale `ivila tudi nabavljalne in konzumne zadruge. Te od prodaje niso pla~evale davkov, zato so lahko svojim ~lanom ponudile izdelke po ni`ji ceni in so bile trgovcem z `ivili velika konkurenca. V zadrugah so kupovali `ivila ljudje z najni`jimi dohodki, npr. delavci in ni`ji uradniki, v nabavljalnih zadrugah dr`avnih uslu`bencev pa tudi uradniki vi{je uprave in celo `upanova dru`ina (Godina Golija 1996: 38). V konzumnih zadrugah je bilo raz{irjeno kupovanje na knjigo oziroma na “puf”, kot so imenovali kupovanje na dolg, tega so kupci poravnali ob izpla~ilnih dnevih ali {e bolj redko. Ob koncu leta so stalnim kupcem izra~unali tudi vi{ino letnih nakupov, ki so jih opravili pri njih, in jih za nakupe tudi primerno nagradili z manj{imi darili. Potrebno je omeniti, da so ravnali podobno tudi mnogi drugi trgovci v mestih in na pode`elju, saj je bila konkurenca med njimi velika in za kupce so se morali potruditi z razli~nimi ugodnostmi. Ve~ina gospodinj je do druge svetovne vojne kupovala enkrat tedensko ali enkrat na {tirinajst dni, pogosto ob pla~ilnih dnevih. Pri hrani je ve~ina dru`in var~evala, saj le-ta spada v intimno sfero `ivljenja, ki je omogo~ala, da so prihranjeni denar uporabili za bolj reprezentativne nakupe, npr. obleko, obutev ali stanovanjsko opremo (Wiegelmann 2006: 15). S tako redkimi nakupi so se `eleli izogniti vsakodnevnim nepremi{ljenim nakupom, zato so kupovali le najnujnej{a `ivila, tista, ki so tvorila osnovo jedilnih obrokov ob delavnikih, le tu in tam so kupili tudi kak{en pribolj{ek ali sestavino za bolj{o ali prazni~no jed. Najve~krat so nakupe sestavljala naslednja `ivila: moka, sol, koruzni in p{eni~ni zdrob, kava, sladkor, olje, kis, mast in nekatere za~imbe, torej `ivila, ki so jih pri kuhi najbolj potrebovali in so bila za nizko kupno mo~ ve~ine Oblikovanje sodobnega potro{nika prebivalstva najbolj dostopna. Cena `ivil se je gibala tudi glede na njihovo kakovost, sredi tridesetih let 20. stoletja je bila cena enega kilograma moke od 2,5 do 3,5 din, enega kilograma soli od 2,8 do 3 din, p{eni~nega in koruznega zdroba od 2 do 4 din. Prave kave po domovih v tem ~asu ve~inoma niso kuhali, zato so jo trgovci prodajali v zelo malih zavoj~kih, npr. od 3 do 5 dekagramov, ki so jo gospodinje dodajale h kavnim nadomestkom za bolj{i okus. Ti so bili sestavljeni iz pra`enega je~mena, cikorije in kavnih nadomestkov proizvajalcev Kneipp ali Franck. Najcenej{i sladkor je bil tisti, ki so ga prodajali v obliki sto`ca, imenovali so ga '{tokdeker', dra`ji je bil kristalni sladkor, ki je stal od 13,3 do 15 din za kilogram, najdra`ji pa sladkor v kockah, en kilogram je stal 16, 5 din (Godina Golija 1996: 39). Za sladkanje jedi in pija~ so kljub prepovedi uporabljali tudi saharin. Tega so kupovali v revnej{ih gospodinjstvih od preprodajalcev, ki so ga prodajali po hi{ah. Po obdobju regulirane preskrbe med drugo svetovno vojno in po njej se uveljavi bolj pogosto kupovanje `ivil po trgovinah, nekatera, npr. kruh, mleko in mle~ni izdelki, so kupovali tudi vsakodnevno. Na to je gotovo vplivala bolj gosta mre`a trgovin v mestih in na pode`elju, pa tudi vedno bolj{a kupna mo~ prebivalstva na Slovenskem. V {estdesetih letih 20. stoletja nastanejo v Sloveniji tudi ve~je trgovine z me{anim blagom oz. prvi marketi. Na policah ve~jih trgovskih podjetij, npr. Koloniale in Mercator, so bili ponujeni zlasti prehrambeni izdelki doma~ih proizvajalcev, s katerimi si je kupec postregel sam in zanje pla~al pri blagajni. V ~asu motene preskrbe z `ivili v sedemdesetih in na za~etku osemdesetih let 20. stoletja so nekatere dru`ine kupovale ve~ino `ivil tudi v supermarketih v sosednjih dr`avah. Po osamosvojitvi dr`ave Slovenije in ureditvi tr`i{~a s prehrambenimi izdelki nastanejo nakupovalna sredi{~a – hipermarketi, ki sku{ajo pritegniti kupce z razli~nimi akcijami. Podobno kot trgovci pred sto leti ponujajo dana{nji trgovci svojim stalnim kupcem razli~ne popuste ali pa jih obdarijo z manj{imi darili. Ugotovimo lahko, da je mre`a trgovin z `ivili na Slovenskem zelo gosta. V povpre~ju ima trgovino vsako tretje naselje. V ve~ini krajevnih sredi{~ in v majhnih naseljih prevladujejo trgovine z `ivili ali me{anim blagom, v ve~jih naseljih pa so poleg teh {tevilne tudi specializirane trgovine (Fridl 1998: 240). Kljub temu se je na~in nakupovanja `ivil v zadnjem desetletju mo~no spremenil. Ve~ina anketirancev odgovarja, da nakupuje `ivila le dva- do trikrat na teden, vsakodnevno nakupovanje nekaterih `ivil je opu{~eno. Najve~krat nakupujejo `ivila v marketih, v~asih tudi v hiper- ali megamarketih, ki zahtevajo, da se do trgovine pripelje{ in zopet odpelje{ z avtomobilom. Podobno ugotavljajo tudi slovenski sociologi. Zaradi priljubljenosti nakupovanja v hipermarketh propadajo in zapirajo manj{e trgovine v mestnih ~etrtih in na pode`elju. Sobotno in nedeljsko nakupovanje v nakupovalnih sredi{~ih postaja priljubljena oblika pre`ivljanja prostega ~asa Slovencev (prim. Ur{i~ 2003: 111–113). Angle{ki sociolog Alan Ward tovrstni na~in kupovanja `ivil povezuje z `ivljenjem sodobnih dru`in, v katerih je vsak dru`inski ~lan zelo vezan na svoj urnik. Ti so od dru`inskega ~lana do dru`inskega ~lana razli~ni in jih je zelo te`ko uskladiti. Za tedensko nakupovanje hrane v megamarketih dru`ine sicer ne porabijo veliko manj ~asa kot za vsakodnevne obiske lokalne trgovine, a bistvena razlika je, da nakupovanje ni potrebno vklju~iti v vsakodnevni natrpani urnik. Kupovanje zalog `ivil, pa tudi polpripravljene Maja Godina Golija hrane, sodobni dru`ini omogo~a, da pripravlja dru`inske obroke doma in da jih skupno tudi zau`ije, kar je {e vedno prevladujo~i dru`beni ideal (Tivadar 2003: 88). Priprava in uporaba konzerviranih in polpripravljenih `ivil Nekatera `ivila so si v gospodinjstvih na Slovenskem pripravljali sami. Zlasti je bilo to raz{irjeno na pode`elju, kjer so imeli mnogo lastnih pridelkov, ki jih je bilo potrebno konzervirati in kot zaloge pripraviti za zimo in zgodnjo pomlad, pa tudi v mestih. Dolgo ~asa je bilo raz{irjeno konzerviranje mesa in mesnih izdelkov z dimljenjem in su{enjem, ki ga je izpodrinila ve~ja uporaba zamrzovalnih skrinj in omar od srede sedemdesetih let 20. stoletja. Pra{i~ev niso klali le na pode`elju, ampak je bilo to do petdesetih let 20. stoletja v navadi tudi v mnogih gospodinjstvih v mestih in trgih. Doma~o in kupljeno slanino so spu{~ali v mast, iz nje izdelovali ocvirke in zaseko. Uporaba olja za kuho je bila manj{a, do srede {estdesetih let 20. stoletja je prevladovala uporaba svinjske masti. Poleg su{enja in dimljenja mesa so nekatere kose in klobase tudi popekli in jih zalili z mastjo ter jih hranili v posebnih posodah. Mesne izdelke, npr. klobase in salame, so tudi zavili v papir in jih hranili v `itnem zrnju (Ba{ et al. 2004: 232). Zelo raz{irjena je bila priprava kislega zelja in repe, ki sta bili najpomembnej{i zimski zelenjavni jedi. Informatorka iz Celja je pripovedovala, da so si za zimo vse do konca {estdesetih let 20. stoletja pripravili 100 kg tega `ivila, saj je bilo kislo zelje osnova vsakdanjih zimskih obrokov. Nekateri so za lastne potrebe izdelovali tudi jabol~ni in vinski kis. V maju in avgustu, ko je bilo veliko kakovostih in poceni jajc, so si pripravljali tudi zaloge le-teh. Konzerviranje sadja in zelenjave s sladkorjem in vkuhavanjem je bilo pred drugo svetovno vojno na Slovenskem manj uveljavljeno, raz{irilo se je zlasti po vojni. Verjetno je bila vzrok za to zlasti visoka cena sladkorja, ki je bil glavni konzervans in je bil za mnoga gospodinjstva predrag ter so ga uporabljali v zelo majhnih koli~inah. Za revnej{e dru`ine so bile predrage tudi posebne posode in kozarci, ki so jih za konzerviranje potrebovali. Zato so si pripravili za ozimnico le manj{e koli~ine marmelad in kompotov (Godina Golija 1996: 46). Nabirali so tudi maline in pripravljali malinovec. Ve~ina sadja se je na Slovenskem v tem ~asu posu{ila ali predelala v sadjevec. Od zelenjave so za zimski ~as konzervirali predvsem paradi`nik, izdelovali so paradi`nikovo mezgo, kumarice in peso, ki so ju vlagali v kis. Z raz{iritvijo zamrzovalnikov se je delno opustilo konzervirnje sadja in zelenjave z vkuhavanjem oz. pasteriziranjem, uveljavilo se je zlasti njegovo zamrzovanje. Anketiranci, ki so odgovarjali na anketo o preskrbi z `ivili, so poudarili, da {e vedno precej `ivil konzervirajo doma. Zlasti je raz{irjeno konzerviranje oz. vlaganje sadja, npr. ~e{enj, breskev, marelic in sliv, ter nekatere zelenjave: kumaric, pese, paprike in f`ola; na Primorskem pripravljajo tudi paradi`nikovo omako – “salso”. Kupovanje `e pripravljene mesne hrane, npr. gola`ev v konzervah ali drugih konzerviranih `ivil med prebivalstvom na Slovenskem pred drugo svetovno vojno ni bilo raz{irjeno. Najve~krat so kupovali ribje konzerve, vendar so bile te za ve~ino prebivalstva predrage, in so bile dostopne le premo`nej{im posameznikom, revnej{im pa le ob redkih Oblikovanje sodobnega potro{nika prilo`nostih. Tako se je informatorka iz dru`ine direktorja usnjarne spominjala, da so ribjo konzervo za ve~erjo razdelili {tirje dru`inski ~lani, ker je bila to v tistem ~asu draga in redka hrana, ki so si jo privo{~il le poredkoma (Godina Golija 1996: 48). Z razvojem `ivilske industrije po drugi svetovni vojni in vi{anjem `ivljenjskega standarda so postale tudi konzervirane jedi bolj dostopne ve~ini prebivalstva. Od srede {estdesetih let 20. stoletja se je pove~ala poraba mesnih konzerv, npr. mesne ali jetrne pa{tete in mesnega narezka, pa tudi ribjih konzerv. Zelo priljubljena je tudi uporaba konzervirane pese, kumaric, paprike, oliv in me{anih zelenjavnih solat. Sociologi ugotavljajo, da je v Sloveniji samopreskrba s hrano razmeroma visoka. Skoraj polovica gospodinjstev pridela zelenjavo za lastno prehrano, tretjina si pridela tudi sadje. Pribli`no v polovici gospodinjstev redno, vsako leto, vkuhavajo zelenjavo 105 in si na tak na~in pripravljajo zaloge; sadje vkuhavajo v dveh petinah gospodinjstev. Raz{irjena je tudi izdelava mesnin, ki jih pripravljajo v ~etrtini slovenskih gospodinjstev, v tretjini gospodinjstev zamrzujejo tudi ve~je koli~ine sve`ega mesa. Zamrzujejo tudi sve`e sadje, v ~etrtini gospodinjstev tudi zelenjavo (Kos 2000: 96). Kljub temu, da je med Slovenci precej{en odpor do vklju~evanja industrijsko pripravljene konzervirane hrane in napol pripravljenih `ivil v jedilne obroke, podatki o njeni prodaji ka`ejo, da ta strmo nara{~a. Dve tretjini odraslih prebivalcev Slovenije menita, da vsa umetna kemi~na sredstva lahko povzro~ajo raka (To{ in sod. 2000: 93), zato je nezaupanje v `ivilske proizvode in polpripravljeno hrano, ki vsebujejo kemi~ne dodatke, ter ve~je zaupanje v doma pridelana `ivila in iz njih pripravljeno hrano razumljivo. Ve~ja prodaja konzerviranih `ivil in polpripravljene hrane, ki se je samo v ljubljanskih hipermarketih v letih od 1999 do 2002 pove~ala kar za petkrat (Tivadar 2003: 89), izvira iz zaposlovanja `ensk in vse ve~je obremenjenosti dru`inskih ~lanov, ki pripravo sve`ih `ivil ote`uje, pa tudi iz nara{~anja malih gospodinjstev, ki {tejejo le enega ali dva ~lana. Seveda je, kot ugotavljajo raziskovalci, zelo pomembno tudi veselje do kuhanja in to, ali si za to vzame{ ~as ali ne, kar je zelo povezano z lestvico posameznikovih in skupnostnih vrednot ter s tem povezano razporeditvijo ~asa. Po Delovi anketi4 j e za Slovence {e vedno najpomembnej{i jedilni obrok kosilo, ki ga sku{ajo v dru`inah sami pripraviti in skupaj tudi zau`iti. To je zaradi dinamike dru`inskega `ivljenja {e posebej ote`eno na pode`elju. V mestu so skupna kosila bolj pogosta, na pode`elju pa je v dru`inah mnogo voza~ev, ki prihajajo domov iz {ol in slu`b ob razli~nih urah, zato najve~krat zau`ijejo kosilo po vrnitvi lo~eno od drugih dru`inskih ~lanov (Podkri`nik 2000: 12). Kupovanje hrane in dru`inski prora~un Izdatki za hrano znotraj dru`inskega prora~una do sedaj v slovenski etnologiji {e niso bili bolj obse`no obravnavani. Najve~krat so jih obravnavali kot del {tudij o prehrani posameznih skupin prebivalstva (Godina Golija 1996, Mlakar Adami~ 2004) ali pri obravnavi `ivljenja posameznih skupin prebivalstva (Godina 1992). Za etnolo{ke 4 Leta 2000 je dnevnik Delo izvedel telefonsko anketo o navadah Slovencev za mizo in me kot raziskovalko prehrane prosil za strokovni komentar. Maja Godina Golija raziskave je pomembna tudi obravnava knjig izdatkov posameznih gospodinjstev, ki zelo nazorno govore o porabi sredstev za hrano in o njihovi razporeditvi (Toma`i~ 1984). Na osnovi objavljenih {tudij in lastnega raziskovanja lahko zapi{emo, da so se izdatki za hrano v 20. stoletju zelo spreminjali. Do izbolj{anja `ivljenjskega standarda v {estdesetih letih 20. stoletja je bila ve~ina izdatkov, pa tudi dejavnosti, tukaj{njega prebivalstva povezana zlasti z zagotavljanjem zadostnih koli~in hrane, ki pa je bila skromna in enoli~na, sestavljena zlasti iz sezonskih pridelkov, mnogokrat pridelanih na doma~ih vrtovih ali njivah ali pridobljenih od sorodnikov, pa tudi iz nekaterih kupljenih osnovnih `ivil. Samopreskrba prebivalstva z `ivili je razumljiva, ~e primerjamo vi{ino dohodkov, ceno `ivil in splo{ni `ivljenjski standard. Ta je bil v primerjavi z bolj razvitimi evropskimi dr`avami nizek in ni dopu{~al obse`nej{ega kupovanja in uporabe kupljenih 106 `ivil v vsakdanji prehrani. Kupovali so zlasti cenej{a `ivila, npr. moko, p{eni~ni in koruzni zdrob, iz katerih so pripravljali jedi za vse tri glavne jedilne obroke. Na manj{e kupovanje `ivil je pomembno vplival tudi dele` mestnega prebivalstva in zaposlenost `ensk, ki sta bila v primerjavi z dana{njima mnogo manj{a, ve~je je bilo tudi {tevilo dru`inskih ~lanov, kar vse je vplivalo na preskrbo prebivalstva z `ivili. S pomo~jo objavljenih statisti~nih podatkov lahko ugotovimo, da je v letih pred drugo svetovno vojno povpre~en delavski dohodek na Slovenskem zna{al 800 din, od tega so ga ve~ kot polovico porabili za hrano. Stro{ki za stanovanje, obleko, obutev in druge izdatke so bili manj{i. Hrana je bila torej glede na tedanje dohodke draga, dru`ine so bile mo~no odvisne od samopreskrbe z `ivili. Za leto 1953, ko imamo na voljo `e bolj natan~ne statisti~ne podatke, lahko ugotovimo, da je povpre~na letna pla~a v Sloveniji zna{ala 18 503 din, od tega je slovenska dru`ina za hrano porabila najve~ji del dohodka, to je 8633 din ali 46,6 % dohodka. Ve~ji izdatek je bil povezan {e z nakupom obleke in obutve, in je zna{al 2898 din ali 16,7 % dohodka, drugi izdatki, tudi izdatki vezani na stanovanje, so bili bistveno manj{i (Statisti~ni … 1954: 310). Leta 1968 je povpre~na pla~a zna{ala 50 126 din, od tega so v dru`inah porabili za hrano 25 254, kar je 50,38 % dohodka. [tiri leta kasneje, leta 1972, je povpre~na pla~a v Sloveniji zna{ala 107 113 din. Od tega so prebivalci za hrano porabili 54 108 din ali 50,51 %. To je nekoliko ve~, kot so porabili Slovenci za hrano leta 1953 in leta 1968, kar ka`e tudi na ve~jo dostopnost `ivil in nekoliko manj{o samopreskrbo z njimi. V samostojni dr`avi Sloveniji je leta 2002 povpre~ni dohodek na ~lana gospodinjstva zna{al 111 8761 slovenskih tolarjev, od tega je bilo za hrano porabljeno 211 900 slovenskih tolarjev ali 17,4 % dohodka (Statisti~ni … 2004: 271). Dele` porabljenih sredstev za nakup hrane od celotnega dohodka se je mo~no zmanj{al, hrana postane v primerjavi z drugimi `ivljenjskimi potreb{~inami dostopnej{a. Lastna pridelava `ivil, ki se je tudi v tem obdobju ohranila, je povezana predvsem z `eljo, da bi priskrbeli bolj zdrava in okusna, pogosto biolo{ko pridelana `ivila za lastne potrebe, manj so pomembni ekonomski vzroki. Koli~ine porabljeni `ivil v 20. stoletju ka`ejo, da je hrana Slovencev temeljila zlasti na kruhu in mo~natih jedeh. Najve~ so zau`ili jedi iz razli~nih vrst moke in zdroba (kruh, mo~nik, `ganci, polenta, zlivanke …), manj so u`ivali mleka in mle~nih Oblikovanje sodobnega potro{nika izdelkov, zelenjave, mesa in sadja. Povpre~na dru`ina naj bi po izra~unih Dravske banovine morala mese~no leta 1938 kupiti naslednje koli~ine `ivil: 11 kg kru{ne moke, 2 kg koruznega zdroba, 1,60 kg govejega mesa, 0,40 kg svinjskega mesa, 12 l mleka, 10 jajc in 1,40 kg sladkorja. Sestava prehrane in poraba `ivil se ni spremenila tudi po drugi svetovni vojni. Statisti~ni podatki poka`ejo, da smo Slovenci najve~ zau`ili kruha in mo~natih jedi. [tiri~lanska dru`ina je v povpre~ju zau`ila na mesec 10,2 kg kruha in peciva in 31,1 kg moke in zdroba. Velika je bila tudi poraba krompirja – 28,8 kg, mleka – 33,7 litra in 30 jajc. Manj{a je bila poraba mesa 6,8 kg, zelenjave 13,1 kg in sadja 11,9 kg. Mese~na poraba sladkorja je zna{ala 5,3 kg (Statisti~ni … 1953: 311). Podobna je bila poraba `ivil tudi v {estdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Najve~ji dele` dohodka so na Slovenskem v za~etku sedemdesetih let porabili za nakup kruha in mo~natih izdelkov, mesa in mleka. Manj pa za nakup zelenjave, sadja, sladkorja in sla{~ic (Statisti~ni … 1973: 317). O nekaterih spremembah porabe `ivil in sestave jedilnih obrokov govore tudi podatki iz zadnjih dveh desetletij. Leta 2002 so v povpre~nem gospodinjstvu v Sloveniji porabili 3,4 % dohodka za nakup kruha in izdelkov iz `ita, 4,4 % dohodka za nakup mesa, 2,5 % za nakup mleka, sira in jajc, 1,3 % dohodka za nakup sladkorja, marmelade, medu, sirupov, ~okolade in sladkarij, 1,2 % za nakup zelenjave in 1,2 % dohodka za nakup sadja (Statisti~ni …. 2003: 271). Nakup `ivil in obseg njihovega vklju~evanja v vsakdanje jedilne obroke je bil v 20. stoletju odvisen zlasti od nizkih dohodkov in slabe kupne mo~i ve~ine Slovencev. Pred drugo svetovno vojno so dru`ine kupovale zlasti osnovna, za vsakdanjo prehrano nujna `ivila, ki jih same niso pridelale, ali so jih pridelale le v malih koli~inah. To so bila zlasti naslednja `ivila: moka, sol, koruzni in p{eni~ni zdrob, kava, sladkor, olje, kis, mast in nekatere za~imbe, torej `ivila, ki so jih gospodinje pri vsakdanji kuhi najbolj potrebovale in so bila glede na nizko kupno mo~ prebivalstva tudi najbolj dostopna. Cena `ivil se je gibala tudi glede na njihovo kakovost, sredi tridesetih let 20. stoletja je bila cena 1 kg moke 2,5 do 3,5 din, 1 kg soli od 2,8 do 3 din, p{eni~nega in koruznega zdroba od 2 do 4 din. Cene drugih `ivil so bile za ve~ino tedanjega prebivalstva previsoke in so si jih lahko le redko privo{~ili. Tako je bilo leta 1935 ob povpre~ni urni delavski mezdi (3 din) tedanjega prebivalstva potrebno delati za 1 kg kave 23,3 ur, za 1 kg svinjine 4,66 ur, za 1 liter namiznega olja 6,78 ur in za 1 kg sladkorja kar 5 ur. Naj za primerjavo navedemo, da je bilo za 1 kg krompirja potrebno delati le 0,33 ure in za 1 kg moke 0,83 ure (Godina 1992: 75). Ve~ja kupna mo~ prebivalstva in s tem povezana ve~ja dostopnost `ivil sta bili zna~ilni {ele za zadnja desetletja 20. stoletja. Tedaj se pove~a tudi nakup nekaterih dragih `ivil, npr. kave, mesa, mesnih izdelkov in sladkorja. Zaradi motenj s preskrbo nekaterih `ivil pride do ustalitve njihove ve~je porabe in nakupa zlasti od devetdesetih let 20. stoletja dalje. Jedilni obroki postanejo pestrej{i, mnogokrat pripravljeni iz kupljenih `ivil in tudi nekaterih polpripavljenih izdelkov. Evropska `ivilska industrija in pridelovalci `ivil skrbijo za pestrost preskrbe tr`i{~a z vedno novimi, “izbolj{animi” proizvodi, zaradi mnogokrat eti~no vpra{ljive pridelave sadja, zelenjave in zlasti mesa ter jajc pa tudi za ni`anje cen prehrambenih izdelkov. Maja Godina Golija Danes predstavlja nakup živil v velikih in dobro založenih trgovinah in hipermarketih eno od zelo priljubljenih dejavnosti Slovencev, kateri posvečajo mnogo prostega časa in tudi marsikatero prosto nedeljo. Pri tem ne gre le za oblike preskrbe z živili, ampak za mnogo več, za konstituiranje množice, ki je sama sebi namen. Kot je zapisal francoski flozof Baudrillard, izolirani potrošniki pridejo na take lokacije le sanjariti ali iskati proizvod - snov za sanjarjenje, vendar pa to ni dovolj za družbeni dogodek oz. socializacijo. Množičnost še ni zadosten razlog za pojav klasične urbanosti v mestu, ki v sodobnem svetu, po njegovem mnenju, ni več mogoča. Gre le za pojav posnemanja, simulacijo družbenega življenja izoliranih potrošnikov ali za proces naraščanja družbenega kot puščave (Baudrillard 1999: 94). 108 -------LITERATURA ADRIG, Iris 2004 Leksikon YU mitologije. Beograd : Rende ; Zagreb : Postscriptum. BAS, Angelos ... [et al.] 2004 Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga. BAUDRILLARD, Jean 1999 Simulaker in simulacija; Popoln zločin. Ljubljana : [OU, [tudentska zalo`ba. BEARDSWORTH, Alain; KEIL, Teresa 1997 Sociology on menu. London, New York : Routledge. CVIRN, Janez ... [et al.] 2000 Eustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana : Mladinska knjiga. FRIDL, Jerneja ... [et al.] 1998 Geografski atlas Slovenije. Ljubljana : DZS. GODINA, Maja 1992 Iz mariborskih predmestij : o življenju in kulturi mariborskih delavcev v letih od 1919 do 1941. Maribor : Obzorja. GODINA GOLIJA, Maja 1996 Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Maribor : Obzorja. 2006 Prehranski pojmovnik za mlade. Maribor : Aristej. KÖSTLIN, Konrad 2005 Novi smisao stvari u muzeju. V: Zavičajni muzej : osnovati ili spaliu / Nives Rittig Beljak (ur.). Zagreb : Zajednica Nijemaca u Hrvatskoj. KOS, Drago ... [et al.] 2000 Razvoj orodij in model za spremljanje rabe kmetijskih in živilskih proizvodov. Ljubljana : Fakulteta za dru`bene vede. LEDINEK, Spela; ROGELJA, Nataša 2000 Potepanja po poteh Savrinke Marije. Ljubljana : Slovensko etnolo{ko dru{tvo. LOZAR, Rajko (ur.) 1944 Narodopisje Slovencev. Del 1. Ljubljana : Klas. MLAKAR ADAMIG, Jana 2004 Teknilo nam jet. Trbovlje : Zasavski muzej. PODKIZNIK, Mirni 2000 Jemo in klepetamo, za televizijo nam ni mar : Slovenci za mizo. Delo 42, {t. 4 (6. januar), str. 12. REISMAN, Avgust 1939 iz življenja med vojno : avstrijska sodišča. Ponatis iz Delavske politike. Maribor : [s. n.] SKETELJ, Polona 1998 Več od srebra in zlata nam sadno drevje da___. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej. STATISTI G KI 1954 Statisučki godišnjak FNRJ. Beograd : Savezni zavod za statistiku. 1974 Statisučki godišnjak Jugoslavije. Beograd : Savezni zavod za statistiku. Oblikovanje sodobnega potrošnika STATISTIČNI 2004 Statisti~ni letopis Republike Slovenije. Ljubljana : Zavod za statistiko. TIVADAR, Blanka 2003 Prihraniš čas, zapraviš ljubezen : ambivaletni odnos do kupljene (pol)pripravljene hrane. Annales. Series historia et sociologia 13, št. 1, str. 87-102. TOMAZIC, Tanja 1984 Gospodinjski izdatki v meščanski družini : dnevnik Pavle R. od 1916-1950. Traditiones 13, str. 111-126. TOS, Niko ... [et al.] 2000 Slovensko javno mnenje : raziskava o okolju. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede. URSIG, Matjaž 2003 Urbani prostori potro{nje. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede. WIEGELMANN, Günter 2006 Alltags- und Festspeisen in Mitteleuropa : Innovationen, Strukturen und Regionen vom späten Mittelalter bis zum 20. Jahrhudert. Münster ... [etc] : Waxmann. Z AGAR, Janja 1986 Služkinje v Ljubljani. Traditiones 15, str. 19-49. ZIDOV, Nena 1994 Ljubljanski `ivilski trg. Ljubljana : Viharnik. Maja Godina Golija BESEDA O AVTORICI Maja Godina Golija, dr., univ. dipl. etnologinja in filozofinja. Od leta 1996 je zaposlena v sekciji za snovno kulturo In{tituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer se ukvarja predvsem z raziskovanjem prehrane, gospodarstva in mestnega `ivljenja na Slovenskem. Je avtorica {tirih monografj (Maribor 1919–1941: Oris dru`abnega `ivljenja, 1986; Iz mariborskih predmestij, 1992; Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, 1996; Prehranski pojmovnik za mlade, 2006) in {tevilnih znanstvenih ~lankov in prispevkov. Za Leksikon Etnologije Slovencev (Mladinska knjiga, 2004) je prispevala 164 gesel s podro~ja me{~anske in delavske kulture ter prehrane. Od leta 2003 je docentka za podro~je narodopisje Slovencev na Pedago{ki (sedaj Filozofski) fakulteti v Mariboru. Na podiplomski [oli za {tudij idej in kultur Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU predava predmet Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev. V letih 2003– 2008 je bila ~lanica izvr{nega predsedstva International Commission for Research into European Food History. Je tudi ~lanica Slovenskega etnolo{kega dru{tva, SIEF (Societé Internationale d´Ethnologie et de Folklore), International Commission for Ethnological Food Research in uredni{tva Histori~nega seminarja ZRC SAZU. V letih 2002 in 2003 je bila glavna urednica zbornika Traditiones, od leta 2006 je ~lanica mednarodnega uredni{kega sveta zbornika Bealoideas (Folklore Society of Irland). ABOUT THE AUTHOR Maja Godina Golija, Ph. D., has a BA in ethnology and philosophy. Since 1996, she has been employed with the Section for Material Culture of the Institute of Slovene Ethnology, SRC, SASA, where she mainly researches food, economy, and urban life in Slovenia. She has written four monographs (Maribor 1919–1941: Oris dru`abnega `ivljenja, 1986; Iz mariborskih predmestij, 1992; Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, 1996; Prehranski pojmovnik za mlade, 2006) and many scientifc articles and papers. Dr. Godina Golija contributed 164 entries from the feld of bourgeois and workers’ culture and food to the lexicon of the ethnology of the Slovenes (Leksikon Etnologije Slovencev, Mladinska knjiga, 2004). Since 2003, she has been assistant professor of the ethnology of the Slovenes at the Faculty of Education (now Faculty of Arts) in Maribor. At the postgraduate Institute for the Study of Ideas and Cultures of the University of Nova Gorica and SRC, SASA, she lectures the course The language of objects – Chapters from the material culture of the Slovenes. She was a member of the executive presidency of the International Commission for Research into European Food History in 2003-2008. She is also a member of the Slovene Ethnological Society, SIEF (Societé Internationale d´Ethnologie et de Folklore), the International Commission for Ethnological Food Research, and the board of editors of the Historical Seminar of SRSC, SASA. In 2002 and 2003, she was editor-in-chief of the anthology Traditiones, and has been a member of the international board of editors of the anthology Bealoideas (Folklore Society of Irland) since 2006. Oblikovanje sodobnega potro{nika SUMMARY THE FORMATION OF THE MODERN CONSUMER On the changes in the food supply and production in Slovenia Throughout the history of mankind, the supply and production of food have been basic economic activities in all civilisations, and all other practices practised by communities have been subordinated to them. Numerous studies deal with traditional forms of the economy and food production, and few address contemporary forms of food supply, but researchers have established important changes precisely in this feld. In the frst half of the 20th century, most of the Slovene population lived in the countryside. Agricultural activities were related to the self-supply of the population, in particular the supply of food and fuel, while selling agricultural produce was less signifcant. Changes gradually penetrated into the population’s foodways and they were mainly connected with the greater mobility of the rural population, employment in the towns, and faster circulation of goods in the 1960s. Until the mid 20th century, most of the 111 Slovene urban population supplied itself with purchased foodstuffs and agricultural produce from the nearby agrarian environment, and many people produced some of it on their own. This practice has been preserved to the present day: no less than two thirds of the Slovenes have a vegetable garden where they grow vegetables and fruit, and one ffth of these gardens is cultivated by urban households. In the 20th century, households in Slovenia conserved and prepared foodstuffs themselves. The respondents to our survey on food supply emphasized that they continue to conserve a lot of food at home, especially fruit and vegetables. We thus established that self-supply of food is still relatively common in Slovenia. Nearly half the households grow vegetables for own consumption, one third also grows fruit, and one fourth of Slovene households makes meat products. The share of income the Slovenes spend on purchasing food has greatly changed: before the Second World War, the average worker’s family spent more than half its income on food, in 1953 the average Slovene family spent 46.6% of its income on food, in 1968 50.38%, in 1972 50.51%, and the share had dropped to 17.4% by 2002. The biggest share of money spent on buying food was used on bread and four products, meat and milk, less on vegetables, fruit, sugar and sweets. Higher purchase power of the population and the greater access to food connected with it became common only in the last decades of the 20th century. Nowadays, purchasing food in big and well-stocked shops and hypermarkets is a very popular pastime with the Slovenes, to which much free time is dedicated, including many free Sundays. This is not just about forms of food supply, but much more - constituting a crowd.