Št-34 (2192) Leto XLII Novo mesto, četrtek 22. avgusta 1991 Cena: 28 din
'3 februarja 1975 je bil lisi odlikovan i redom SLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLiEJSM I3ST
EE3E33in
1 El® i EE ©E
1 EH!
* Cffl
H
H s
|p ~
H
B
1 s
LLi
Težki časi za naše gospodarstvo
Nadaljnje padanje industrijske proizvodnje v štirih dolenjskih občinah — Nelikvidnost vse pogostejša — Grozijo stečaji — Izgube večje od akumulacije
cof
NOVO MESTO — Čeprav Je zaradi spremenjene metodologije primerjava uspešnosti gospodarjenja dolenjskega gospodarstva v letošnjem prvem polletju z enakim obdobjem lani zelo težka, je jasno, da je položaj, v katerem seje znašlo gospodarstvo štirih dolenjskih občin, zelo resen in težak. O tem je beseda tekla na tiskovni konferenci prejšnji teden na novomeški Službi družbenega knjigovodstva.
a
Metličani na počitnicah
V RONKAH
V°|(V^^A — Pretekli torek je odšlo linij 0JZmenJave otr°k med pobrateno in ■ "r ”1' Metliko, avstrijsko Wa-l'evnr' ■ans*i‘m' R°nkami na 10-0lr°k i.^'tn'ce v Ronke 10 metliških vati bj n!JI" v°d' Anica Pezdirec. Leto-s° po*?0™1' s>cer že sredi j ulija, vendar »a želionwe žaradi razmer v Sloveniji in Pohvain ■ l''^anov prestavili v avgust, ■rijci koi°i]e’i ^ s° bili pri tem tako Avs-iani. y ji® zelo solidarni z Metli-dft/e 0l>kah imajo za svoje mlade Oije u ' Pravljen bogat program, med lav«., 'Hjsjtejde znamenitosti Furla-av« - Vanie '."“Jtpe,cucicici seveda *kov z italijanskimi in
Najbolj vzbuja skrb padanje industrijske proizvodnje. Že lani se je industrijska proizvodnja na Dolenjskem zmanjšala za 7,5 odst., v letošnjem prvem polletju pa še za 4 odst. v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. S tem je povezano tudi zmanjševanje števila zaposlenih, kije bilo v prvi polovici letošnjega leta za 8 odst. manjše kot v enakem lanskem obdobju. Stopnja pokritja
• Vsemu temu primerni, se pravi skromni, so tudi finančni rezultati. Učinkovitost poslovanja se je zmanjšala, odhodki so naraščali hitreje kot prihodki. Izguba se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem sicer zmanjšala, a še vedno močno presega akumulacijo. Izguba znaša 231,6 milijona dinarjev, akumulacija pa skromih 156 milijonov dinarjev, poleg tega pa več kot 40 odst. vse akumulacije odpade na IMV Revoz in Krko.
uz.voza z izvozom seje, gledano v celoti, poslabšala, če pa upoštevamo samo konvertibilno tržišče, se je izboljšala in
KOGOJ ČETRTIČ ZMAGAL
SEVNICA — Igor Kogoj, član Triatlonskega kluba Novo mesto, je med 89 tekmovalci 6. triatlona Lisca 91 dosegel najboljši čas 1:24,55 in že četrtič zapored zmagal. Pri ženskah pa je bila najboljša Nataša Nakrst-Kosmačcva iz Nove GoriceJ 1:36,32). Najboljši Dolenjec je bil Sentjemej-čan Janez Avsec na 8. mestu.
Danes v Dolenjskem list
^a strani:
na ?akai h°čejo Belokranjci regijo?
Iti
”a ^strani:	^
5a čisto in zdravo pitno vodo
* 5- strani:
na ^rent' n°čejo slišati ničesar
<V
m
% strani:
na y°da, motna kot kava
:a 7- strani:

hi
W
* nažilki kar 1.200 m2 za čiščenje
% strani:
„a j^kazni groze spet strašijo j fj '
""N
strani:
J)
na m * ie Novo mesto že odpisano?
* !*■ strani:	1	7 L
T° bo popolna razlastitev delavcev
!4i
. ULMSiMLU
TJAŽ TOMLJE!« Tako so vzklikali Matjaževi navijači na ^luh	; ki jo j e na progi od Podturna do Lukovega doma pripravil A vto-
Ch vinjske iz Dolenjskih Toplic in je pritegnila več kot 15.000 obis-najfVtreJsid‘rkač na tej progi. Matjaž Tomlje, je postal tudi %h^ior',°Va^ec' zaPtfemo, da je bil Matjaž s svojim očetom tudi glavni hrtm	Prir<jddve’l P°,em Sre za njegov dvojni uspeh. Več o dirki
je v prvi polovici letošnjega leta znašala skoraj 94 odst. Rast cen industrijskih proizvodov, cen na drobno in življenjskih potrebščin kaže, da se je inflacija spet prebudila in da že kar močno deluje; o tem govorijo tudi obrestne mere bank, saj so celo obrestne mere za dolgoročne kredite višje od rasti cen* na drobno.
Nelikvidnost je vse pogostejši gost pri dolenjskem gospodarstvu. Julija je imelo blokirane žiro račune že 30 pravnih oseb s skupaj 6800 zaposlenimi. Stečajni postopek pa po avgustovskih podatkih grozi 11 pravnim osebam, vendar sedaj vlada nekakšen »moratorij« za začetek takega postopka. Tudi v teh hudih časih pa se število podjetij v dolenjski regiji povečuje in se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo od 535 na 723, se pravi, da jih je
TRIBUŠKI VODOVOD IN »S« KANAL SE POTEGUJETA ZA REPUBLIŠKI DENAR
ČRNOMELJ — Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je januarja razpisal natečaj za sofinanciranje komunalnih investicij iz sredstev letošnjega proračuna Republike Slovenije. Iz Črnomlja so v najkrajšem možnem času poslali na natečaj programe komunalnih naložb, za katere so imeli zahtevano dokumentacijo. Črnomaljci so se potegovali, za repu-
nacijo komunalne deponije Vranoviči, vodovodi Nestoplja vas, Starihov Vrh, Brezje in Pugled, Dečina — Radenci ter Tribuče — povezava Črnomelj — Ad-lešiči in s kanalizacijo Črnomelj — povezava centralna čistilna naprava »S« kanal. V ožji izbor sta prišli le zadnji dve investiciji, torej vodovod Tribuče in »S« kanal, sicer pa bo razprava o naložbah na republiki šele septembra.
183 več. V glavnem gre za manjša zasebna podjetja.
Tečajne razlike so v veliki meri krojile (ne)uspešnost dolenjskega gospodarstva, saj so se negativne tečajne razlike povečale tudi za 22-krat. Finančno stanje dolenjskega gospodarstva v celoti ni dobro, vendar je to treba gledati diferencirano, saj je res veliko firm v zelo kritičnem stanju, so pa tudi take, ki stojijo dokaj dobro. Konec koncev sta na Dolenjskem največji slovenski izvoznik in najuspešnejše slovensko podjetje.
A. B.
ZA PRIZADETE V NEURJU
LJUBLJANA — Ob neuiju, ki je prizadelo predvsem občine Ormož, Lenart, Maribor in Ptuj, kjer je materialna škoda po prvih še neuradnih podatkih zelo velika, je Rdeči križ Slovenije odprl žiro račun št. 50101-678-51579 s pripisom »neuije na Štajeskem« kamor lahko, vsi ki so pripravljeni pomagati, nakazujejo denarne prispevke. Za prvo in najnujnejšo pomoč pa je Rdeči križ Slovenije občinam Ormož, Lenart in Mariboru za Pesnico že nakazal 400.000 din. Dodatna pomoč bo nakazana predvidoma v prihodnjih dneh.
Bo-Slovenija ostala brez papirja?
Tovarna Videm si vse teže zagotavlja les
KRŠKO — Zaradi težav pri dobavi celuloznega lesa je papirnica Videm ponovno prisiljena ustaviti proizvodnjo celuloze. Slovenski trg lesa ne omogoča zadostnih količin, še posebej zaradi manjše sečnje v zadnjih dveh letih. Lesa iz hrvaških gozdov, od koder je Videm dobival velike količine, zaradi izrednega stanja ni mogoče transportirati. Če bi Videm les pospešeno uvažal, bi se zmanjšala konkurenčnost njegovih proizvodov, hkrati pa bi devize zapravljal za surovine, ki jih je mogoče najti tudi doma.
V Vidmu načrtujejo, da bodo položaj v prihodnjih mesecih reševali s posebno akcijo odkupa celuloznega lesa, v kateri bi morali sodelovati vsi, ki imajo opraviti z lesom. V podjetju so že izpolnili prvi pogoj —redna plačila dobaviteljem lesa.
Dolgoročna rešitev oskrbe slovenske papirniške industrije z lesom pa je po mnenju Vidma v ustrezni gospodarski politiki slovenske vlade in sprejemu področne zakonodaje-	M. U.
NA PROCESIJO
Po slovesni maši ob 350-letnici Nove Štifte in prazniku velikega šmarna seje nadškof dr. Alojzij Šuštar odpravil na pot, ki so jo v pro-cesiji stoletja pred njim prehodili že nešteti slovenski romarji (Foto: T. Jakše)
Častitljiv jubilej Nove Štifte
Ena najpopularnejših dolenjskih romarskih poti, Nova Štifta priftibnici, praznuje _______letos 350-letnico — Maševal je nadškof dr. Alojzij Šuštar
NOVA ŠTIFTA — Na tisoče romarjev, ki seje prejšnji četrtek zbralo na jubilejni 350-letnici romarske poti na Novi Štifti pri Ribnici, je proslavilo priče-tek medmašja, časa med velikim in malim šmarnom, Marijinima praznikoma, ki sta slovenskim kristjanom še posebej draga. Zlasti velika maša ali veliki šmaren je postal eden največjih slovenskih cerkvenih praznikov, s katerim je povezana tudi dolga vrsta ljudskih verovanj in pregovorov. Ker je bil praznični četrtek, vsaj na Dolenjskem, lep in sončen, lahko upamo, da se bo uresničil vsaj eden od teh pregovorov: »Kadar na velikega šmarna sonce peče, tedaj dobro vino v sod priteče.«
V četrtek je bil z mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof dr. Alojz Šuštar, tudi vrhunec duhovnih prireditev, ki so spremljale pomemben jubilej, 350-letnico pričetka gradnje sedanje župne cerkve pri Novi Štifti. Z gradnjo je povezana legenda o kmetu Matiji Furlanu, ki naj bi se mu bila na tem mestu prikazovala Marija, zgraditi pa jo je velel grof Jurij Jakob Kizelj, kije še pred začetkom gradnje umrl. Cerkev so gradili v letih ixl 1641 do 1671. V starih virih je že leta 1478 omenjena Marijina cerkev, ki naj bi bila stala prav na tem mestu. O cerkvi in njenih znamenitostih, in teh nikakor ni malo, smo letos že pisali v eni od junijskih Prilog Dolenjskega lista, povejmo le to, da so skrb zanjo v začetku tega stoletja prevzeli frančiškani, ki so se skupaj z okoliškimi prebivalci potrudili, daje svoj jubilej dočakala res v vsem sijaju.
Dr. Šuštarje v nagovoru pričujočim romarjem in cerkvenim dostojanstvenikom poudaril pomembnost jubileja in praznika Marije Vnebovzete ter med drugim tudi rekel: »Letošnje romanje
doživljamo v zares zgodovinskem letu, v letu upanja, da se bodo uresničile stoletne želje in pričakovanja, v letu hude preizkušnje v vojni, v trpljenju in strahu, koliko bo še uničevanja in žrtev, koliko bo nasilja in koliko bo strahu za prihodnost. Doživljamo letošnje romanje, ko smo malo prej doživeli razglasitev svobodne Slovenije, potem pa dogodke, ki so postavili Slovenijo skoraj čez noč v sredino svetovnega zanimanja
in svetovnega dogajanja, pa tudi solidarnosti, povezanosti z nami povsod po svetu...«
Številni romarji, pravijo, da jih pri Novi Štifti že lep čas ni bilo zbranih toliko, so se odpravili na procesijo po hribu in prav zanimivo je bilo slišati, ko je vsa vzpetina, pred izgradnjo cerkve imenovana Brinov grič, kar drhtela od romarske pesmi.
T. JAKŠE
YU ISSN 0416-2242
Izzivanja in samovolja JA v Cerkljah
Ljudi je vse težje miriti
CERKLJE OB KRKI — Ob tem, ko umik JA iz Slovenije večinoma poteka brez incidentov, nekateri skušajo pokazati, da lahko nekaznovano izzivajo in vznemirjajo ljudi. To vsekakor velja tudi za dogodke okrog cerkljanskega letališča, kjer so se ljudje pomalem že kar navadili na nočne detonacije in skoraj vsakonočno streljanje, streljanje pa občasno poslušajo tudi podnevi.
Vse kaže, da se pripadniki J A nočejo umiriti, kar potrjuje tudi zadnji incident 13. avgusta. Okrog 13.30 so v pošto, ki je del večnamenskega objekta, vstopili trije oboroženi vojaški starešine. Poštnima delavkama so zagrozili, da bodo razstrelili zgradbo, če se bodo v njej še pojavili teritorialci. Ti so imeli v krajevnem uradu nad pošto kontrolno točko (vhod na letališče je le kakšnih 300 metrov proč), toda o tem je bilo obveščeno tudi poveljstvo garnizije. To sta poštni delavki tudi omenili oficirjem, a so se ti sprenevedali, kot da nič ne vedo o tem. Zaradi tega zastraševanja so pošto za pol dneva preselili v drug kraj. Zanimivo pri vsem tem pa je, da so očividci nedvoumno ugotovili, da je bil eden od nič kaj ljubeznivih obiskovalcev cerkljanske pošte celo komandant tamkajšnje vojašnice, podpolkovnik Milan Biga. Zanj pravijo, da že dlje časa ne obvladuje položaja na letališču in da je bolj lutka v rokah arogantnih niških specialcev oz. padalcev.
Predsednik brežiške vlade Ciril Ko-lešnik je na izredni seji IS SO 14. avgusta poudaril, da bodo od republiške vlade zahtevali, da najostreje protestira pri vojaških oblasteh in Predsedstvu SFRJ, o incidentih pa naj obvesti mednarodne opazovalce. Ti naj bi zagotovili stalen nadzor letališča, kajti očitno narašča število izzivanj, zastraševanj, groženj in demonstracije moči. Spomniti kaže, da so teden dni pred incidentom na pošti pripadniki JA že drugič vdrli v asfaltno bazo na Borštu, tam razbili barako in hoteli bazo zaliti z vodo iz hidrantov. Ob tem so povzročili za 180.000 din škode. In kar je morda še najhuje, vojska je ranila vaščana, ki seje s sorodnikom odpeljal s traktorjem na polje. II. avgusta je zamaskirani vojak sredi noči z rafalom razbil luč javne razsvetljave v Župeči vasi. Oboroženi vojaki se sprehajajo po vaških gostilnah okoli letališča in grozijo, zastrašujejo ljudi. Izza ograje letališča so streljali po strehah hiš vasi Zasap. P. PERC
ANDOLŠEK 6.
V OREHOVI VASI
OREHOVA VAS — V nedeljo, 18. avgusta, je bila v Orehovi vasi pri Mariboru druga letošnja dirka v motokrosu v razredu do 250 kubikov. Tekmovanje se je začelo v vročini, končalo pa v viharju in nalivu. Član AMD Novo mesto, Robert Andolšek, je kljub temu uspešno nastopil in sc uvrstil na 6. mesto ter je sedaj v skupni razvrstitvi za prvenstvo Slovenije na 5. mestu.
Do konca tedna bo sončno in vroče vreme, le jutri bo prehodno nekoliko več oblačnosti.
STRELA ZAŽIGALA V BELI KRAJINI
ČRNOMELJ — Minule dni je v Beli krajini dvakrat gorelo zaradi strele, obakrat v črnomaljski občini. 19. avgusta, malo po polnoči, je strela udarila na Hrastu pri Vinici in zažgala skedenj Angele Balkovec. Leseno poslopje je povsem zgorelo, v njem pa tudi za šest prikolic sena. Vaščani in gasilci so ogenj sicer pogasili, škoda pa je ostala. Ocenili so jo na 50.000 din. Nekaj dni prej, 12. avgusta, je požar, ki ga je zanetila strela med neurjem, skoraj povsem uničil ostrešje gospodarskega poslopja Alojza Starihe na Osojniku pri Semiču. Škode je za okoli 100.000 dinarjev. Da ni škoda še večja, gre zahvala krajanom in gasilcem, ki so hitro prišli na pomoč in učinkovito pogasili ogenj.
Otočec tone v senco
Dr. Šime Dodan, donedavni nekajtedenski hrvaški obrambni minister, je na javnem zborovanju, ne v gostilni dejal, da imajo njegovi nasprotniki, torej Srbi ošiljene glave, v katerih je malo prostora za možgane, vrhu tega pa merijo petnajst centimetrov manj v višino, kar naj bi bil dodatni razlog za njihovo človeško manjvrednost. Srbski jastrebi so mu seveda vrnili na enaki primitivni ravni, njihovi koljačipa so uprizorili masaker, v katerem so žrtve oropali še poslednjega človeškega dostojanstva. Ljubljanska televizija je prizor prikazala ob predhodnem obvestilu, naj bi otroke obvarovali pred pogledom na iznakažena trupla.
Taki so sado vi jeze in so vraštva, ki mu ni videti konca in ki vse bolj odmika razumno rešitev. Res, od militantnega nacionalizma do rasizma in barbarstva je samo še korak ali, kot je zapisal K. Kraus, je nacionalizem vrtinec, v katerem izgine vsaka druga misel Hrvaško-srbski spor, ki se še posebno izdatno hrani z velikosrbskim nacionalizmom, postavlja zdaj v drugačno luč tudi položaj Slovenije. Vse bolj se zdi, da ostaja Otočec ob Krki kot stična točka hrvaško-slovenskega osamosvojitvenega sodelovanja vse bolj v ozadju, saj ob takem razpletu jugoslovanske krize postaja očitno, da bo Slovenija sama lažje dosegla svojo suverenost, do katere ima vso naravno pravico. Odhod enot JA, kise pri nas končuje te dni brez večjih incidentov in odvzetega dosto- i janstva ljudi, vzbuja dodatno upanje.
M. LEGAN
Zakaj hočejo Belokranjci regijo
Zaradi centralizma Bela krajina v dolenjski regiji osiromašena — Izpolnjeni po-goji za samostojno regijo — Ze sedaj veliko skupnega med občinama
ČRNOMELJ, METLIKA — V črnomaljski in metliški občini so ponovno pripravili gradivo o oblikovanju Bele krajine kot regije, saj je bilo prvo deležno precej kritik tako med Črnomaljci kot Metličani. V novem gradivu so upoštevati zahteve delegatov obeh skupščin, sicer pa gre predvsem za sliko Bele krajine, kakršna je sedaj. V novem gradivu so še bolj poudarili vezi med obema občinama, dodali pa obrazložitev, zakaj pravzaprav želijo Belokranjci svojo regijo.
Belokranjci zatrjujejo, da dolenjska regija, ki je bila administrativno določena kot naslednica bivšega dolenjskega okraja, v praksi ni nikoli zaživela. Zatrjujejo, da lahko dokažejo, daje bilo veliko centralizma, s tem pa je bila Bela krajina osiromašena. Da bi se dežela ob Kolpi bolj uveljavila v republiških planih in dokumentih ter da bi jo pri uresničevanju le-teh dosledneje spoštovali, se zavzemajo za belokranjsko regijo kot vmesnim členom med republiko in občino. Menijo, da bi tako imeli več možnosti za uvedbo zborničnega sistema, samostojnejšega bančnega sistema in ostalih ustanov, ki jih zahteva policentrični razvoj Slovenije.
V vsakem primeru pa želijo imeti Belokranjci v novem slovenskem parlamentu svoje predstavnike. Če namreč ne bo več zbora občin, se zavzamejo za zbor regij in za svojega predstavnika v njem. Sicer pa po njihovem mnenju belokranjska regija že obstaja, bodisi na področju industrije, kmetijstva, itd. Sestavljala gradiva tudi poudarjajo, da izpolnjujejo vse zahteve, kijih teoretiki predvidevajo za oblikovanje lokalne skupnosti. To so določen ožji teritorij.
ljudje, ki prebivajo na tem teritoriju, potrebe, ki izvirajo iz skupnega bivanja, ter zavest o skupni pripadnosti. Ob vsem tem Belokranjci poudarjajo, da se z Belo krajino kot eno od slovenskih regij ne bi povečale administrativne službe in s tem stroški.
M. B.-J.
•	Resnica ni samo črna ali bela, pogosto in morda največkrat je siva. (Pečjak)
•	Največ se laže pred volitvami, med vojno in po lovu. (Bismarck)
•	Laž, ki se nenehno ponavlja, postane resnica. (Goebbels)
Slavko Guštin
Črni baron najboljši med temnimi pivi
Uspeh Pivovarne Union na Monde se-lection
Tudi na letošnjem mednarodnem ocenjevalnem tekmovanju Monde selection je dobila Pivovarna Union tri zlate medalje za svoje izdelke Črni baron pils original in Uni-brez alkohola.
Temno pivo črni baron je bilo nagrajeno z veliko zlato medaljo, kar pomeni, daje bilo to pivo tri leta zapored ocenjeno z najvišjo oceno in nagrajeno z zlato medaljo ter spada danes med najboljše tovrstne izdelke v Evropi.
Pivo pils original, ki je bilo lani nagrajeno z veliko zlato medaljo, je zadržalo visoko in priznano mednarodno kakovost in je bilo zato tudi letos nagrajeno z zlato medaljo.
Tudi osvežilna brezalkoholna pijača iz žit in hmelja, Uni-brez alkohola, je bila letos že drugič zapored
nagrajena z zlato medaljo za kakovost, kar nedvomno dokazuje viso-
ko kakovost tega izdelka, ki ga razen pivovarne Union v Jugoslaviji
ne izdeluje nobena druga pivovarna.
Pijača Uni-brez alkohola spada med najbolj perspektivne pijače na evropskem trgu, saj imajo brezalkoholna piva na evropskem trgu pijač danes že 5-odstotni delež, pred dvema letoma pa je bil ta delež komaj nekaj večji od enega odstotka.
Na letošnjem ocenjevanju je sodelovalo % evropskih pivovarn, ki so predstavile 275 svojih izdelkov v kategorijah piv in brezalkoholnih piv.
PRIDOBITEV ZA LOKVIČANE — Člani gasilskega društva na Lok vici so končno dočakali tudi povsem novo 800-litrsko motorno brizgalno, na katero so prav tako ponosni kot na urejen gasilski dom. Na fotografiji: boter Stanislav Pezdirc jo simbolično predaja poveljniku G D Lok vica Antonu Žuglju. (Foto: M. B.-J.)
Nova brizgalna za jubilej
Boter Stanislav Pezdirc je predal poveljniku Gasilskega društva Lokvica, Antonu Žuglju, brizgalno
LOKVICA — Na Lokvici pri Metliki so preteklo nedeljo proslavili 60 let svojega gasilskega društva z novo pridobitvijo, 800-litrsko motorno brizgal-
no, ki jo je poveljniku gasilskega druš-i Žuglju predal boter brizgal-
tva Antonu	__________
ne Stanislav Pezdirc. Predstavnifc-GŠsil-ske zveze Slovenije, Jože Pirkovič, je v imenu zveze društvu podeiil gasilsko odlikovanje II. stopnje za vesti,., j.k, , gasilski službi, društvo pa seje tako botru Pezdircu kot pokrovitelju proslave, metliški enoti ljubljanske IMP, oddolžilo z zahvalami.
Lokviško gasilsko društvo, ki združuje gasilce iz Lokvice in Trnovca, je bilo ustanovljeno po žetvi leta 1931. Povod za ustanovitev je dal takratni lokviški župan in prvi predsednik društva Martin Plut. Takrat je društvo Štelo 47 članov, že dve leti po ustanovitvi pa so kupili ročno brizgalno, ki je veljala dva para volov. Zanjo so zbirali vsi, mnogi so namesto denarja prispevali kmetijske
pridelke. V predvojnem času na lokviš-kem območju ni bilo omembe vrednih požarov, pač pa so nadobudni gasilci hoteli pomagati vaščanom Pilatovcev na Hrvaškem. Vendar seje njihova in-tevencija slabo končala, saj so jim Pila-~tOVci, ki so sporazumno požgali vas, prerezali gasilske cevi ter jim s tem pokazali, da njihova pomoč n* dobrodošla.
Slavka Guština ni več med nami. Žalostna vest, ki se je na začetku kot blisk razširila po Dolenjski, je naznanila veliko izgubo in napovedala vrzel, ki jo bo zelo težko zapolniti, kajti umrl je star komaj oseminpetdeset let, tako rekoč na vrhuncu kariere in bi lahko dal družbi, sodelavcem in družini še veliko. Prav zato je njegova nepričakovana smrt toliko bolj odjeknila. Umrl je nenadoma, zaradi nepredvidenih komplikacij po sicer uspeli operaciji.
Slavko Guštin je na Dolenjskem, po Sloveniji, Jugoslaviji in tudi marsikje v tujini poznan kot generalni direktor GIP Pionir. To podjetje, s katerim je ta-korekoč zrasel, saj se je prvič zaposlil v njem že leta 1954, je že dobro desetletje spretno in uspešno vodil skozi vse pasti, ki so v tem času ogrožale gradbeništvo, saj je ta panoga na gospodarska nihanja še posebej občutljiva. Prav tako pa je znan kot človek, ki mu ni mar le uspešnost lastnega podjetja, saj se je zavzeto loteval tudi nalog v poslovodnem odboru sozda Gipos, katerega predsednik je bil, ter dela v medobčinski gospodarski zbornici, kjer je bil prav tako predsednik. Njegovo aktivnost in sposobnost dokazujejo tudi članstva v komitejih, odborih, združenjih na republiški, medobčinski in občinski ravni. Povsod ga bodo sedaj še kako pogrešali. O njegovih zaslugah govorijo tudi številna priznanja, od katerih omenimo le državno odlikovanje »Medaljo dela«, ki jo je prejel leta 1975, in »Red zaslug za narod s srebrno zvezdo« iz leta 1986.
Slavko Guštin je bil Novomeščan, po rodu pa Belokranjec, doma iz. Drašičev. Tudi tam, med vinogradi na Vidošičih, kjer se je tako rad družil s prijatelji, ga bodo zelo pogrešali.
Mariborsko
pismo
IttSSBmSSSm
S|ii
\*Sš
mm
Klošarjeva smrt
Zakaj je novica iz črne kronike vznemirila Mariborčane
Mrtvi klošar ponavadi ni novica, ki bi vznemirila javnost, četudi gre za nasilno smrt. Smrt na pločniku ali zelenici je za človeka brez doma in s ceneno pijačo kot edinim pravim prijateljem že kar klasičen konec. Zakaj je potemtakem novica o mrtvem 40-letnem mariborskem klošarju, ki so ga nekega jutra našli na zelenici v parku, kjer se ti mestni znameniteži poleti redno zbirajo, v mariborski javnosti vendarle povzročila ogorčenje in vznemirjenost?
Zagotovo ne samo zato, ker je možakar nasilno umrl v strogem mestnem središču, le petdeset metrov od poslopja občinske skupščine, torej tako rekoč pred pragom mestne oblasti, kar naj bi tragičnemu dogodku dalo še nekakšno simbolično razsežnost. Sloje predvsem za to, daje ta pozornost mariborske javnosti, nekoliko olajšane po dramatičnih majskih (pekrski incident) in junijsko-julijskih dogodkih, vnovič usmeril v neko drugo vrsto nasilja — poulično, huligansko. Vnovič zato, ker seje Maribor iz. mirnega in varnega mesta začel v zadnjih letih
nevarno spreminjati v« prizorišče nekaterih škandaloznih nasilniških afer, v katere so bili zelo redko vpleteni delavci iz južnih republik in je šlo pretežno za dejanja domačih fantov (v nekaterih primerih celo deklet), tudi posameznih sinov iz »boljših« mariborskih družin.
Nedvomno najbolj razvpito je predlansko skupinsko posilstvo nekega dekleta, v katerem je sodelovalo kar deset mladoletnikov in ki je sprožilo kup umnih razprav, kaj je krivo za takšne divje izbruhe »velemestne dekadence« v štajerskem kotu. Tokratna tragika klošarjeve usode pa je v tem, daje bil prav on, skupaj s še tremi brezdomskimi kolegi, vpleten v še en znani mariborski incident novejšega datuma: ko je minulo zimo eden od klošarjev
zgorel v požaru, ki je v nejasnih okoliščin '	' '	'
linah zajel sobo, v kateri seje druščina grela. Zdaj ubiti klošar B. R. se je takrat izvlekel le z lažjimi opeklinami.
In kako je umrl? Pozno zvečer je še z dvema klošarjema kot običajno sedel na klopi in se opijal, ko je k njim pristopila skupina fantov od 11.(1) do 19.1etainjihiz.obojestno-sti začela pretepati — enajstletnik jim je celo na glavo zvrnil koš z odpadki. Dva sta jo odnesla z lažjimi poškodbami, nesrečni B. R. pa je zaradi notranjih krvavitev umrl. Storilce so sicer kriminalisti prijeli že naslednji dan, a to je glede na okoliščine, v katerih se je zgodil zločin, slaba tolažba. Mestni klošarji so zdaj celo javno zahtevali boljše varstvo policije, iz odmevov javnosti pa je razbrati, da mnogi Mariborčani to zahtevo podpirajo, očitno izhajajoč iz spoznanja, da je klošarstvo del mestnega utripa, ne nujno njegova sramota.
MILAN PREDAN
Med vojno je padlo kar 16 lokviških gasilcev. Pomembno leto zanje je bilo leto 1954, ko so kupili motorno brizgalno, lani seje prvič na gasilskem stoj-pu oglasila najmodernejša sirena, največ pa so v društvu naredili letos. Kolje na slovesnosti dejal predsednik društva Anton Pezdirc, so poleg motorne brizgalne nabavili še 14 paradnih oblek, uredili dom, na katerega so zelo ponosni, in njegovo okolico. Za to pa so porabili veliko denarja in prostovoljnih delovnih ur. Seveda pa so se ekipe lok-viškega društva, ki šteje danes 92 članov, od tega 7 žensk, in 36 pionirjev, udeležile tudi številnih gasilskih tekmovanj in večkrat osvojile prva mesta.
M. B.-J.
6. OKTOBRA SLOVESNOST
KOČEVJE — Poročali smo, daje bila spravna slovesnost pri grobiščih v Rogu načrtovana za začetek julija, kasneje pa zaradi vojne prestavljena za nedoločen čas. Zdaj je za to slovesnost že določen nov datum, 6. oktober. Za tisto nedeljo napovedujejo prihod Slovencev od vsepovsod, tudi iz Kanade, ZDA, Avstralije itd.
• Malenkost nas potolaži, kot nas tudi potre malenkost. (Pascal)
/O ljubljanska banka
Dolenjska banka d. d. Novo mesto
LETNE OBRESTNE MERE za sredstva občanov (veljajo od 1. 8.1991)
REVALORIZACIJSKA STOPNJA ZA MESEC AVGUST:
—	na letnem nivoju	203,9%
—	na mesečnem nivoju	9,9%
1) SREDSTVA NA VPOGLED PO HRANILNI
KNJIŽICI,	^	_	50% R
TEKOČEM RAČUNU IN ŽIRO RAČUNU	(4,95%)
2) VEZANI DEPOZITI
		R	+	r letno
1 mesec		R	+	0
3 mesece		R	-F	3
6 mesecev		R	+	5
nad 12 mesecev		R	+	7
nad 24 mesecev		R	+	9
nad 36 mesecev		R	+	11
3) TEKOČI RAČUNI
dovoljena prekoračitev nedovoljena prekoračitev
R + 20 R + 30
4) ŽIRO RAČUN
Vezani depoziti obrtnikov nad 50.000,00 din za nedoločen čas z odpovednim rokom do 3 dni, ki preko svojega žiro računa poslovno sodelujejo z banko,	R + 0
Naša anketa
Kakšna je cena stresa?
Tisti, ki bo nekoč analiziral, kakšne negativne posledice je prin*®! zadnja vojna Sloveniji, bo imel kljub temu, daje bil dejanski spopad P nas kratek, presenetljivo veliko dela. Izgubam človeških življenj, neP" sredni in posredni materialni škodi bo moral prišteti še nevidne in te?* izmerljive posledice, kijih ima na ljudi daljše in zelo intenzivbno stre*” obdobje, ko je tako rekoč življenje celega naroda vrženo iz normam*® tira in postavljeno v neko novo, nepredvidljivo stanje, kjer so, kot ra®* temu rečemo, vse opcije odprte, ljudje, ki smo v večini zavezani usjf ljenim navadam, se v tem težko znajdemo. Poglejmo samo, kako J®" tos z dopusti. Včasih smo dopust zelo poudarjali kot pravico in po*re ^ .vsakega delovnega človeka. V tem obdobju naj bi si človek nabraln vih moči, se »uskladil« sam s seboj in z okoljem. Se prerojen vrnil delo in dajal družbi kar naj večjo korist, družini pa nudil potrebno"*’ monijo in stabilnost. Toda iz vsega tega letos marsikje ne bo nič- N čisto vsem pokvarjenim oddihom neposredno ne botruje vojna, t(*r nekje v ozadju vendarle lebdi kot stresni element, ki moti štrene na* prepotrebne psihične in fizične konsolidacije, torej bo škoda tudi tUi** prav težko dokazljiva, velika.
BRUNO CIGLIČ, upokojenec iz K<#£ ja: »Letos nisem šel na morje predvsem radi tega, ker mi tega ne dopušča zd[*!£j Zaradi razmer na Hrvaškem bi bil tudi5',.

% \
Zaradi razmer na Hrvaškem bi bil tu—. malo bolj previden in bi se ustavil kjej1^

■JHsglfe
vec, vendar se mi zdi nespametno riniti vt^
i:
žave, če to ni potrebno. Kot dober PaW pa bi letos še najraje ostal v Sloveniji,n'jz magal domačemu turizmu in gospoda^ saj sta v krizi.«
STANE OBERSTAR, upokojeni obrtnik iz Rakitnice: »V času vojnih razmer sem sicer okleval, ko pa je v Sloveniji zavladal mir, sem se odpravil na oddih v Novigrad, kamor sicer hodim. Moram reči, da nisem doživel med potjo nobenih neprijetnosti, na morju pa je bilo želo mirno. Med turisti je bila večina Slovencev ter sem in tja kakšen Italijan ali Nemec. No, če bi se bilo treba odpraviti kam dlje na jug, bi seveda premislil, kdaj in po kateri poti bi se odpravil.«
FRANCKA MEJAŠ, kmetica iz Z*£J kovja pri Mirni: »Ko takole gledam, k** škodo nam je na poljščinah, v vinograd11' stanovanjskih hišah in gospodarskih slopjih povzročila toča, se res sprašuje*11' g neki tiči v nas, da še ostajamo v teh l>r* kjer nas že nekaj let zapovrstjo tepejo ^ ujme. Za nameček nam povzroča 5ko® divjad. Boli tudi to, da se nam lovci srncJ'J
češ, zakaj pa nimate zavarovano. Kd° ^
—
ko ob takih stvareh še pomisli na mol
ANTON MARINČEK, kmet iz Župeče vasi: »Ne vem, kje naj bi bil poleti drugje kot doma. Na kmetiji je vedno dovolj dela, zlasti pri živinoreji, s katero se ukvarjamo. Živine pa ne moreš kar tako pustiti komur-
trjr
• I
is#
koli. Na morju sem bil do sedaj samo en--------------------------------_ '' neki
________...________jtu. V tem času .mjj)
UJIJU WlSlO Ul ugc
krat, pa še to samo mimogrede na nekem | *
o tem, kam bi šel na dopust, kajti naša kme- ™ tija je bližnji sosed cerkeljskega vojaškega letališča.«
BRANKA POŽUN, uslužbenka ■ jpS niški občinski upravi: «Julija zaradi ni bilo možno izkoristiti dopusta, P,rl ({. pa moram, da tudi sedaj nisem d°cC ‘Y,|jli pričana, ali si bom lahko privoščila ^ oddih, kajti z možem gradiva hišo. G*"^ pa terja veliko časa, odrekanja in ,( Dopust koristim po posameznih dn« .ji ker vem, kaj hočem, mi ni hudo, da t° ^ biti sredi poletne vročine na delovna stu?
ADA KOVAČIČ, prodajalka M-Pre-skrbe na Senovem: »Možje bil en mesec pri teritorialcih in z oddihom ni bilo nič, nasprotno, bile so same skrbi. Sedaj, ko so se razmere pri nas umirile, bo verjetno'lažje.
Morda bova konec avgusta le šla na dopust na slovensko obalo, najverjetneje v Portorož. Dlje si v takih razmerah skorajda ne bi upala iti. Če v Sloveniji morje ne bo dovoj
čisto, se bomo kopali bazenih!	r	’ " n>
MILKA KREVS, administrator*^: Zdravstveni skupnosti v Novem »Naš dopust je vlaganje kiimaric^z’® ^o0. V borovnic in gob, delo pri hiši in P0"1’ sj rri teh časih in ob tem osebnem dohod (e .. ,	_ ne moremo privoščiti kaj več. L301 gj jil*
M »Sp	H letovali v naših sindikalnih hišica
H	ŠM imamo v Nerezinah in Poreču, *et.°*
se morju odpovedali še pred vojn gycr dopusta niti ne pogrešamo, težje p® J p-kom. Letos so se morali zadovoljit* to Francko.«
MIRA ŠPEHAR, administratorka v črnomaljski občinski upravi: »Vsako leto smo hodili na morje in tudi letos bi šli, a občinska uprava na morju nima počitniških zmogljivosti, Beltove, kjer je zaposlen mož, pa so bile precej drage. Tako smo se že pred vojno odločili, da ostanemo doma, sedaj pa vemo, da to ni le cenejše, ampak tudi bolj varno. Na dopustu sem že bila, a pravega počitka in oddiha ni bilo, delno zato, ker
sem bila doma, pa tudi zato, ker sem morala ^ .	.	j, .
dežurati v službi.«	N \	5gi te*1
ZLATKO BREZNIK, eko°Tpus*0? nik iz Metlike: »Načrtovali smo ijtiČO*'
hrvaški obali, a smo si zaradi PPj
r premislili. Nima smisla- vesč
razmer picimauu. n««**«*	^ fu
li. Bolje je biti doma v miru, ko F uU. V pust preživeti daleč od doma v teIri n pa bi dopustovali kje v SlovenU » smo premišljevali. Sicer pa ima v5e plo Kolpo in kar troje toplic dobro za ostale dopustnike, ki pliz® ^ od daleč, bo tudi za nas, ki živ

°DPRLI TRI TRGOVINE
aSvjE — Kmetijsko gospodar-tr^ . vJeje Pred kratkim odprlo kar gov ^°V*ne' Naj večja je prenovljena trio ’na>>K meto valeč«,v kateri prodajalo^ 7* vrtičkarje, čebelarje, ribiče, lrom ^ -uc*' ^P°rtne pripomočke, elek-treb^teriaU mnoge gospodinjske po-kinm ne Pa še mnoge pripomočke za ovalce in razne druge artikle. V so-hr»n prostoru so odprli trgovino s cesli°,n P>jačo »Delikatesa«. Na Roški ^ 1 v Prostorih bivše govedoreje pa so in m tr80v'no»v kateri prodajajo meso *®nc izdelke, ki bo tudi diskont.
; novomeške tržnice
že	malo drobnejše, se dobijo
juRj ’ d*n za kilogram, grozdje z kum •din za kilogram.-Poceni so 73 v'aganJe- Iz Brežic so 'n jv!].1 mesnate paprike za vlaganje Pom? -JenJe Vrečo 30 kilogramov gramJaj0 za 500 din, sicer pa je kilo-rJc PaPfike na drobno po 30 din. za ki]Paradižnika je dovolj po 25 din irn'y*n- Prvič smo opazili debele Ostaima lne P° 35 din za kilogram. 50din Cene: solata 50 din, stročji fižol 5o (in’ z,elJe 20 din, buče 20 din, pesa •ulw’ ar°mpir 15 din, jajca 4 din, P°kritCe din, sl‘ve din itd. V Delan' sf?Jnici Sadja in zelenjave ter deli(.i,,niJa so bile minuli tržni pone-°V\erLnaf*cc*nje cene (Deladinijeve v breskve 35 (30) din, grozd-PO) (j-	paprika 30 (30) din,
Pomar„ (*5)din, malancani(50) dih, naranče (50) din.
C* •	• \f
zejm/sca
'ktski ^	— Na sobotni redni te-
Ijali 2l«eiem Pra^‘čev so rejci pripevov : 'J?1n treh mesecev starih puj-Prt*lalioo arei5ih PraSiiev. Prvih so ŠO djn ° P° 50 din, drugih pa 32 po Za kilogram žive teže.
SEVNIČANIPRIČELI OBIRA Tl ZELENO ZLA TO — Sevniškihmeljarji letos sicer ne bodo pridelali načrtovanih 95 ton hmelja, bo pa pridelek, kljub hladni pomladi, po besedah direktorice profitne enote sevniikega Merkatorja, dipl. inž. Martine Koritnik, boljši kot lani, ko so na okrog 64 ha pridelali le kakih 60 ton hmelja. Letošnji pridelek je kar izdatno oklestila toča. in to v času cvetenja hmelja. Kotje povedal vodja obrata v Loki (od koder je tudi posnetek s pričetka obiranja preteklo nedeljo) in na Kompoljah. Ivan Možic, je samo v Loki 61 obiralcev in sušačev iz Hrvatskega Zagorja, 30 jih je na Kompoljah, tem pa se je pridružila še peterica domačinov, ki bodo delali v dveh izmenah po 12 ur, torej noč in dan, tako naj bi obiranje končali v dveh tednih. Hmeljišče v Šentjanžu pa bo obralo 16 delavcev sevniškega Jugotanina. Delavci dobijo od 30 do 36 din neto na uro in štiri brezplačne obroke hrane. (Foto: P. Perc)
Telice in potrgane vezi
Prekinjene poslovne vezi v Jugoslaviji zelo prizadenejo ze tako napol dotolčeno slovensko živinorejo
Slovensko kmetijstvo se pogreza v vse hujšo krizo in če se bo politika še naprej tako usodno mešala v gospodarstvo, razvitega sveta ne bomo nikoli dohiteli, niti vzpostavili resnične suverenosti Prva skrb slovenske oblasti zato ne sme biti orožje, ampak ekonomija, predvsem pa mora vlada preprečiti, da se ne bodo do konca potrgale gospodarske vezi med jugoslovanskimi republikami. Kmetijstvo bo pri tem prizadeto bolj, kot se misli
Kako je prizadela ukinitev prodaje plemenske živine ribniško zadrugo, smo že poročali. A ne le ribniško, prizadela je vso slovensko živinorejo. Še predlani so naši rejci prodali v druge republike nad 2.000plemenskih telic, letos pa komajda še 140. Če ne bi bilo Bosne in Hercegovine, ne bi prodali niti ene več! Podoben primer je tudi z mlekom in mlečnimi izdelki. V Sloveniji se kopičijo zaloge, Jugoslavija pa °nako kmetijske proizvode na veliko uvaža. Tujcem takoj plača, zato pa
Vbitem 'osiujvrdolzna* sc~£.u~ialv,-'n,Ur
od njih vendarle kupi Pri tem je Hrvaška najslabša plačnica, saj nanjo odpade več kot dve tretjini vsega dolga.
Še bolj kot pri prodaji pa je Slovenija odvisna od drugih republik pri nakupu kmetijskih pridelkov. Naša živilsko predelovalna industrija mora zunaj slovenskih meja kupiti kar 60 odstotkov vseh surovin. Obratovanja slovenskih oljarn, mlinov, predelovalnic sadja ipd. si ni mogoče niti zamisliti, če se bodo dokončno potrgale poslovne vezi in preskrbovalne poti,
ki so se vzopstavile na osnovi dolgoletnega sodelovanja in naravnega dopolnjevanja kmetijske pridelave na zaokroženem gospodarskem območju. Z uvozom se to ne bo dalo v celoti nadomestiti, pa četudi bi imeli dovolj deviz.
Seveda je zdaj priložnost, da se ozremo tudi po svetu in sprejmemo izziv za majhno slovensko ekonomijo, toda zakaj bi zavrgli vse tisto, kar smo v gospodarstvu že dosegli in imeli obojestransko korist?	\j. LEGAN
Kmetijski nasveti
^alni kamen popravi krmo |
<'*** v vsakem pogledu najbolj ugoden način prehrane, kar za Nnjl(|jjvKom ycdno znova ponavljamo, vendar ima tudi nekatere po-Si jnJs ostl- Naj omenimo le podrto beljakovinsko razmerje v premladi ""o poVpj1** Povezano bolezen tetanijo ter pomanjkanje soli, o čemer želi ^1,1 ■slih' ne^aj vei- besed v današnjih kmetijskih nasvetih, n "ova n ‘!?}arno kuhinjsko sol, natrijev klorid, brez katerega ni mogoča wkaline 06 . va*skega, ne človeškega organizma. Brez soli ni želodčne solato in pi "ujoo potrebne za prebavo, brez nje tudi ni osmotičnega ravnov-nsta sest‘V, nega Prehajanja hranilnih snovi do celic. Ker natrija in klora, Pri(k>bi |eavJn‘ kuhinjske soli, organizem sam ne more narediti, ju lahko V0|u .s krmo. In tu se začno težave.
I alski o ‘n°zna krma, zlasti mlada trava, ne vsebuje toliko soli, kot je ži-MS*abega 1n,zem potrebuje. V enem kilogramu suhe snovi trave ali sena je natrija, kar ustreza enemu gramu kuhinjske soli. Če tnPaJe nv V' ° V enem dnevu použije 15 kg sena, dobi tako vase 15 g soli, av>li, (]a ar*J' kot potrebuje zase, za svojo presnovo. Z raziskavami so ugo-r^a imeP°trebuje odraslo govedo 20 g soli na dan, za vsak liter namolže-fijSem ? Pa 2 8- Če dobra molznica daje ob doma pridelani krmi in 'h 60 K °datku močnega krmila 20 litrov mleka na dan, potrebuje po-S| P0s|e(jj0,1 na dan, kar je trikrat več, kot je dobi s krmo.
>o 0kjc tako pomanjkljive prehrane se pojavijo prej ali slej. Žival /^-^‘zuje vse, kar je slano, loteva pa se tudi zidov, zemlje, lesenih
N biif CUKANJE VITAMINOV IN MIKROELEMENTOV - Rejec Ne j'V ,ud' na možno pomanjkanje vitaminov in sledovnih ele-ko "'Vdih * • ?s*na oskrba z vitamini (hipovitaminoza) je pogostna zlasti p ^ te|es 'yaBh ter kravah molznicah, in to pozimi ali v začetku pomladi, sJyoiaSn'.ne. zah>ge močno izčrpane. Hipovitaminoza se da preprečiti s radostnim pokladanjem rudninskih in vitaminskih mešanic.
s&^nosr °^la^'*- Toda to še ni najhuje. Ob pomanjkanju soli se zmanj-5* se Zu ln ?. te.m količina mleka, pojavijo se motnje v reprodukciji, po-in k0 v'dez živali, dlaka postane resasta, se ne sveti kot pri zdravi 1 jo |e nCno lahko zaradi vsesplošne oslabelosti taka žival tudi pogine. Jtl° v oblik|V|°^ajsn^ £d*tr'vanJe vzr°ka in dodatno pokladanje soli, obi-
Inž. M. L.
'ki lizalnih kamne
5
;
s
*
*
*
4
d
4
4
4
4
4
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Se umeten nos
Zaton okuševalcev?
Bo degustatorjem, poklicnim okuševalcem pijač in drugih dobrot, ki tako skrbno in celo ljubosumno razvijajo svojo umetnost, kdaj res odklenkalo? Komaj verja-posioviti od tako imenitne prireditve, kolje, denimo, vinska degustacija, marveč zato, ker je znanost kljub svojim dosežkom še daleč od tega, da bi lahko enakovredno nadomestila mojstra degustatorja in njegova čutila.
Znani so poskusi in prizadevanja, da bi naredili umetni nos za testiranje pijač in živil, ki pa niso dali pričakovanih rezultatov. To je še posebej spodbudilo britansko pivovarniško družbo Bass in elektronsko družbo Neotronics, da sta se v okviru univerze v Warvicku z velikim denarjem in pompom vrgli v ambiciozen načrt: izdelati instrument, ki bo tako občutljiv kot človekov nos. Za to naj bi uporabili cel sklop posebno občutljivih senzorjev, povezanih z računalnikom, ki bi zmogli ločiti tolikšne finese, kot jih preizkušen degustatorjev nos. Načrtovalci trdijo, da je tehnika zdaj že toliko napredovala, da se jim bo to zagotovo posrečilo.
Kaj pa, če bo sedanje degustacije, prave obrede duhovne zbranosti in prefinjenosti, res nadomestila elektronska sonda?	_n
Pasejo na tujem
Kmetijsko gospodarstvo gnoji in seje, neznanci pa pasejo na njegovem
KOČEVJE Že desetletja pasejo znani in neznani posamezniki na kmetijskih površinah Kmetijskega gospodarstva Kočevje svoje konje, ovce, koze in celo svinje. Jeseni pa prihaja tudi do kraj kmetijskih pridelkov, predvsem koruze. Pravni postopki zoper znane in neznane storilce so se že vlekli dve leti in več.
Pred kratkim so pri Kmetijskem gospodarstvu ugotovili, da morajo sami ukrepati učinkoviteje. Vodstvo je sklenilo in javnost obvestilo, da bodo živali zajeli in zaprli. Ko se bo njihov lastnik oglasil, mu bodo zaračunali stoijeno škodo, če pa se lastnik v tednu dni ne bo oglasil, potem bodo živali prodali. Doslej so na območju Mlake že ujeli nekaj konj in jih po plačilu odškonine vrnili lastnikom.
Do takih posegov pa še ni prišlo na območju od Kočevja proti Cvišlerjem. Sicer se te dni pase ponoči in dopolne tudi po 14 konj, nam je povedal predstavnik KG Jani Marolt, kije konje neznanih lastnikov tudi fotografiral. Povedal je, da bodo tudi na tem območju skušali ugotoviti lastnike konj tako, da bodo konje zajeli in zaprli, saj bodo lahko le tako ugotovili, čigavi so. Na podlagi govoric o lastnikih namreč ne morejo uspešno ukrepati.
Nadalje je povedal, da so konji, ovce, koze in prašiči popasli in uničili površine, zasejane z ječmenom. Tudi travnike, ki so jih gnojili in nameravali na njih pridelati silažo, so popasle tuje živali.
ZAJCI POGINJAJO
KOČEVJE — Poročali smo, da kunci in zajci v Kočevju in okolici poginjajo zaradi hemoragične bolezni. Bolezen je trdovratna in v Kočevju in okolici še ni ponehala. Poginjajo le kunci in zajci, medtem ko bolezen prenašajo podgane, miši, mačke, ptiči, žuželke itd. in celo veter. T udi po temeljiti razkužit-vi zajčnikov še nekaj mesecev ni priporočljivo v njih nastaniti nove kunce. Rejci zajcev to bolezen jemljejo premalo resno, zato je škoda še večja. Po veljavnih predpisih bi moral vsak rejec kuncev prijaviti, koliko živali ima, v praksi pa jih ne prijavlja nobeden. Za rejce kuncev je priporočljivo, da bi prebrali knjižico »Hemoragična bolezen«, ki jo je napisal Ivan Mrzel.
VI1NUOKAUIN1IV1
V RADGONI
TRŠKA GORA — Osemdeset vinogradnikov podružnice Društva vinogradnikov Trška gora je bilo v soboto na svojem tradicionalnem izletu. Letos so si izbrali Pomurje s ciljem v Gornji Radgoni, kjer so bili na otvoritvi in ogledu kmetijsko-živilskega sejma, ogledali pa so si tudi kmetijski kombinat v tem kraju. Še posebej jih je zanimala pridelava šampanjca in njegovo zorenje v sodih. Na koncu so se ustavili na večerji pri vinogradniku Francu Balonu na Bizeljskem.
!
SVINJSKI REKORD
Prašičerejska revija Pig nevvs and Information poroča, daje na Kitajskem, kjer gojijo daleč največ prašičev na svetu, svinja pasme taihu v skupno 16 gnezdih v sedmih letih povrgla 372 poujskov ali v povprečju 23,2. Imela je devet parov seskov in bila težka le okrog 80 kg. Taihu uporabljajo za povečanje rodnosti drugih prašičjih pasem.
////////////////////M
'mmm
kmetijska zadruga »krka« n. sub. o. novo mesto
KRMILA
(tovarna močnih krmil)
BRŠLJIN 16 NOVO MESTO (tel. 21-463)
Cenjene kupce obveščamo, da
—	izdelujemo vse vrste krmnih mešanic za prašiče, govedo, perutnino;
—	izdelujemo krmne mešanice po želji kupca;
—	sestavljamo krmne obroke in jih dopolnjujemo;
—	vedno imamo na zalogi mineralno-vitaminski mešanici VIMIN—K za krave molznice in
VIMIN—GP za goveje pitance v 25 kg vrečah;
—	nudimo tudi mineralno-vitaminske dodatke tovarne LEK v vrečkah 2 in 5 kg.
Ob sredah med 7. in 12. uro smo organizirali strokovno svetovanje in skladiščno prodajo!
POIŠČITE NAS IN SE POSVETUJTE Z NAMI! Ž
''/////////////////////////////////////////////////^^^^
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja mag Juli; Nemanič
Bliža se trgatev
»Ne« za sladka vina
Veselje ob trgatvi lanskega grozdja seje skalilo prenekateremu vinogradniku, ko so nastopile kletarske težave. Da bi letos pomagal razčistiti čimveč nejasnosti, bom do trgatve pisal predvsem o pripravi na trgatev in o vodenju alkoholnega vrenja. V tem članku se posvetimo razgovoru o vinih z ostankom sladkorja.
Predvsem visokokakovostne bele sorte (renski rizling, rumeni muškat, beli pinot, traminec, sauvignon itd.) pridobijo na skladnosti okusa, če ostane v vinu nekaj gramov ne-povretega sladkorja. Ta sladkor ublaži preostalo kislino in zaokroži okus. Stroka nima nič proti polsuhim vinom, če izvira nepovreti sladkor iz zelo zrelega grozdja. Kletar seje pač odločil, da bo zavestno ustavil alkoholno fermentacijo tik, predno se vrenje zaključi. Tako je zmanjšal alkoholno stopnjo in pridobil na sladkosti vina. Poznavalci vina bodo tudi sprejeli vino z ostankom sladkorja, če je bil letnik odličen in je bilo grozdje zelo sladko. Nerazumljivo pa je za porabnike vina, da so vina slabšega letnika, ko je bilo malo sončnih dni, z ostankom sladkorja. Sum, daje bil moštu sladkor dodan, je na mestu. Moja želja je, da bi odvrnil vinogradnike, ki se jim je posrečilo doseči s polsuhim vinom zelo visoko oceno ali celo zlato medaljo, od prekomernega dodajanja sladkorja v slabših letinah. Zakon o vinu dovoljuje dodati samo toliko sladkorja v mošt, da se doseže za to sorto normalna sladkost. Ako se doda več sladkorja, je to opazno v okusu. Prevelika količina alkohola na ekstraktno revnejšem vinu izstopa v okusu in vino je neharmonično.
Zelo tvegano je pridelovati vina z ostankom nepovretega sladkorja, če vina ne stekleničimo. Nemogoče je obdržati kakovost sladkega vina v posodi, ki je načeta. Že dvig spomladanske temperature vzbudi vrenje sladkega vina. Ako želimo preprečiti alkoholno vrenje, moramo vino močno žveplati, s tem pa prizadenemo aromo vina, prekrije jo vonj po žveplovem dioksidu in tudi v okusu vina se čuti jedkost, ki je posledica žveplaste kisline. Takšno vino ne more bili boljše od suhega, ki ima ves sladkor povret. Posavski vinogradni rajon, ki ga
• Gastronomija nas uči, da se k normalnim jedem iz mesa, krompirja, zelenjave, postreže suho vino. Sladko vino pa le po sladici, najsi bo to potica ali druga peciva. Naša slovenska kuhinja sicer pozna sladico, toda bolj ob praznični prehrani. Zato potrebujemo sorazmerno majhno količino sladkih vin. Zato, vinogradniki v Posavju, ne dovolimo, da nas zapelje v »sladka« vina takšna moda, držimo se tardicije, ta pa se brez posledic lahko spreminja le v promilih.
tvorijo vinorodni okoliši od Bele Krajine, Dolenjske, do Krškega in Bizeljskega, je poznan po suhih vinih. V tem rajonu je možno pridelati v dobrih letinah manjše količine poznih trgatev, izborov in ostalih predikatnih vin, ki so v glavnem sladka vina. Toda ne smemo videti, niti želeti svoje bodočnosti v sladkih vinih. Sladkih vin se nikoli ne popije toliko kot suhih in težko bi jih prodali. Tudi tisti vinogradniki, ki vino lahko stekleničijo, naj se zavedajo, da je težko jamčiti stanovitnost sladkega vina v steklenici.
mag. JULIJ NEMANIČ
I
gospodinjski kotiček
Vlaganje v kis in sol
Metodo konzerviranja s kisom poznamo že zelo dolgo in še danes jo pogosto uporabljamo. V dovolj močni koncentraciji kisline mikroorganizmi nimajo življenjskih možnosti. Vložena zelenjava je zato precej časa obstojna. Zaradi boljšega okusa ji dodajamo razne dišavnice, sol in sladkor pa delno tudi kot konzervansa. Zelenjava, konzervirana s hladnim kisom, je precej kisla in ni primerna za vsak okus. Če hočemo zelenjavo z bolj milim okusom, jo vedno pasteriziramo ali vročo polnimo v kozarce.
Starejši način priprave zelenjave za vlaganje je predhodno nasolje-vanje.
Pri tem zelenjava odda veliko lastnega soka in izgubi na svoji hranilni vrednosti. Prav tako ne smemo pri kuhanju zelenjavi dodajati sodo bikarbono, ker uniči vitamine. Primerno kisla zelenjava je cenjena zaradi svojega prijetnega, pikantnega okusa. Vzbuja tek in pospešuje prebavo težkih jedi. Mešane solate, vložene v kis, so v zimskem času nepogrešljivo dopolnilo obrokom. Kis, ki ostane v kozarcih, lahko zaradi prijetne arome uporabimo za sveže solate. Odišavljeni kis lahko
usta 1991
pripravimo tudi sami precej časa pred konzerviranjem. Osnovna mešanica začimb za odišavljeni kis vsebuje 15 g cimetove skorje, 15 g muškatnega cveta, 8 g poprovih zrn in 8 celih klinčkov. Vse to zamešamo v 21 belega kisa. Po želji lahko dodamo še 2 ali 3 lovorove liste, malo nastrganega hrena in nekaj strokov česna. Mešanico začimb stresemo na dno čistih steklenic in zalijemo z mrzlim kisom. Steklenice neprodušno zapremo in jih vsaj mesec dni hranimo na hladnem mestu. Enkrat tedensko jih dobro pretresemo. Preden kis uporabimo, ga precedimo skozi gosto tkanino.
Za pripravo mešane solate potrebujemo 1 kg zelja, I kg kumar, I kg korenja, 1 kg zelenih paprik, 4 velike čebule, 1 1 kisa, 2 1 vode, 2 žlici soli, 1 žlico popra v zrnju, 2 žlički zmlete kumine in 3 žlice sladkorja. Vso zelenjavo očistimo in narežemo na primerne rezine ali kocke. V manjši količini mešanice kisa in vode jo blanširamo pet minut, nato pa zdevamo v čiste, segrete kozarce in zalijemo s preostalo mešanico vrelega kisa, vode in začimb. Kozarce takoj hermetično zapremo.
HELENA MRZLIKAR
I
IZ NKŠIH OBČIN
iliTiu
IZ NKŠIH OBČIN

Posoja
laserske plošče
NOVO MESTO — Novomeščan Miloš Zatežič si kot gradbenik že dve leti služi kruh v švicarskem Luzernu. Njegov konjiček je poslušanje dobre glasbe prek laserskih plošč. Sprva jih je kupoval na potovanjih po Nemčiji, Avstriji in Švici in ko se mu je v svoji zbirki nabralo kar zajetno število tako imenovanih CD plošč, se je domislil, da bi si uredil izposojevalnico.
Pred dnevi jo je res odprl na Partizanski cesti v Novem mestu. Izposojevalnico je imenoval Galant mušic. Odprta je vsak popoldan in v soboto dopoldan. V njej sedaj dela Milošev brat, Miloš pa skrbi, da na policah ne manjka najnovejših plošč, ki izidejo v najbolj znanih glasbenih hišah.
Podobno kot v video centrih sije »pri Milošu« mogoče izposoditi tudi CD player, od plošč pa je vse, kar se ta čas dobi v svetu klasike, roka in popa ter ostalih zvrsti glasbe. Člani dobe članske izkaznice, izposoja ene plošče je 30 dinatjev.	j p
Pouk še popoldne
Premalo denarja za reši-tev prostorske stiske
METLIKA — V metliški osnovni šoli, ki velja s 680 učenci za največjo v Beli krajini, bo v prihajajočem šolskem letu 26 oddelkov, toliko kot lani. Lansko šolsko leto je bilo za Metličane zelo uspešno, saj je bil uspeh skoraj 99 odst., izboljšala pa seje tudi opremljenost šole z didaktičnimi pripomočki in ostalimi učili. V vzgojno-izobiažcvatnem delu so posvetili veliko pozornost posodabljanju učnovzgojnega in projektnega dela ter integriranega pouka. S tem bodo nadaljevali tudi v novem šolskem letu, ko bo imelo prednost posodabljanja izobraževalnega dela in delo s starši.
Kot je povedal ravnatelj Jože Mozetič, so med letošnjimi počitnicami v šoli opravili več vzdrževalnih del, nakupili nekaj opreme, radi pa bi tudi preuredili kotlovnico na tekoče gorivo. Največ težav so imeli pri razporeditvi otrok v oddelke, saj bodo zaradi prostorske stiske morali imeti pouk v petih oddelkih popoldne, in sicer en 2. razred ter po dva oddelka 3. in 4. razreda.
Seveda so si v šoli v preteklem šolskem letu prizadevali, da bi ublažili prostorsko stisko, a prišli so le do idejnih rešitev za dozidavo šolskega poslopja, ni pa denarja za projekte in izvedbo. Že spomladi je bila vrednost razširitve ocenjena na 30 milijonov din, žal pa v šolstvu nasploh ni izgledov za investicije.	M. B.-J.
/
DOKUMENTI GOVORIJO — Gospod A ute Lampe (levo) in Wolfgang Langkau iz partnerskega mesta Langenhagen pri Hannovru sta v misiji dobre volje tudi iz fotografskega arhiva Dolenjskega lista poskušala dobiti pravo predstavo o tem, kakšno škodo je vojna prizadela Novemu mestu in Dolenjski (Foto: T. J.)
Obisk misije dobre volje
Prijatelji iz Langenhag-na nas niso pozabili
NOVO MESTO — V začetku tedna sta Novo mesto obiskala Aute Lampe in Wolfgang Langkan iz Langenhagna. Gospod Lampe, sicer nemška kolesarska legenda in član SPD, je Novomeščanom in našim bralcem že dobro poznan, gospod Langkan pa je član CDU in poslanec v langenhagenski mestni skupščini. Tokrat sta obiskala Novo mesto z enim samim in jasnim namenom: ugotoviti, kakšno škodo je Novo mesto oziroma okolica utrpela med nedavno vojaško agresijo in kam bi usmerili pomoč, ki sojo prijatelji v partnerskem mestu Langenhagen sklenili zbirati. V ta namen so že odprli poseben račun v Kreissparkasse, vanjo pa se bodo stekala sredstva, ki jih bodo za to namenili mesto, posamezniki in organizacije. K zbiranju bodo povabili tudi slovensko društvo Krka iz Hannovra, svetovno znana langen-hagenska godba z dirigentom Ernestom Muellerjem na čelu pa je skle-
nila priivJiti * la iiuiudi Uvrlzi v Jvl--
koncert.
Na obisku pri Dolenjskem listu, kjer sta si omenjena gosta ogledala pisno in slikovno gradivo iz zadnje vojne, sta povedala, da je številne prijatelje, ki jih je Novo mesto pridobilo v Langenhagnu, v času agresije zelo skrbelo, kaj se dogaja v naših krajih. Zato sta se tudi podala na to, z nemškimi očmi gledano pogumno in tvegano pot na krizno območje, kamor po njihovih pojmih sodimo seveda tudi mi. Predstavniki novomeške občine so ju sprejeli z odprtimi rokami in jima že ponudili nekaj konkretnih programov, kamor bi lahko usmerili prijateljsko pomoč. Gre predvsem za pomoč družinam, ki so v vojni zgubile svojce ali bile kako drugače oškodovane, ter za pomoč bolnišnici.
T. J.
Za čisto in zdravo pitno vodo
Kar 90 odst. prebivalcev občine dobiva vodo iz javnih vodovodnih sistemov —Oporečni vaški vodovodi — Staro in dotrajano omrežje — Voda iz globin
NOV O MESTO — Od 333 naselij v novomeški občini jih pitno vodo izjavnega vodovoda dobiva 218 ali 86 odst. vseh; upoštevaje število prebivalcev pa je ta odstotek še večji, sgj se kar okoli 90 odst. prebivalcev novomeške občine oskrbuje s pitno vodo izjavnih vodovodov. Še vedno pa je več kot sto naselij v občini brez vodovoda, 29 vasi in zaselkov, v katerih živi okoli 2000 ljudi, pa dobiva vodo iz vaških vodovodov.
Prav s temi vaškimi vodovodi pa je precej težav, saj predstavljajo neprestan možen vir okužbe. Nazadnje so od 23 opravljenih bakteroloških analiz vzorcev iz teh vaških vodovodov ustrezali le
• V Komunali so se odločili, da bodo za čim boljšo preskrbo s kar se da kakovostno vodo namenili več denaija. Vendar je za to na voljo le denar od vodarine. Medtem ko je Komunala še pred nekaj leti za svoje delovanje mimo cen storitev dobila kar 60 odst. potrebnega denarja, se je sedaj ta delež zmanjšal na borih 14 odst., in še to predvsem za gradnjo novih komunalnih objektov, medtem ko sta tako rekoč vse vzdrževanje in obnova odvisna od denaija, ki ga dobijo od svojih storitev.
trije, poleg tega pa so bili vzorci odvzeti v zelo ugodnih razmerah. Največji problem teh vaških vodovodov je, da tako rekoč nimajo vzdrževalca in da ni pravega in rednega nadzora nad njimi. Zato naj bi že pred leti te vodovode prevzela v upravljanje novomeška Komunala, vendar jih take, sanitarno-tehni-čno neustrezne in pomanjkljive, ni hotela, denarja za njihovo sanacijo pa ni.
Glede tega je precej bolje z javnimi vodovodnimi sistemi, ki so v upravljanju novomeške Komunale; teh je v občini 17 in v vseh razkužujejo vodo s plinskim klorom, doziranje je avtomatsko in se samodejno uravnava glede na kakovost vode. Poleg tega Komunala te sisteme redno in skrbno vzdržuje in vse dele, od zajetij preko cevovodov, razte-žilnikov, usedalnikov, rezervoarjev do hidrantov večkrat na leto izpirajo. Vse-
gu	asu 'UJ1UIi f UWW »
ne počnejo. Vendar kljub temu s kakovostjo vode v novomeški občini ne moremo biti zadovoljni. Po količini je je dovolj — sedaj je je na’ voljo več kot
400 litrov na sekundo — vendar gre v glavnem za površinska zajetja na kraš-kem terenu in ta voda sc ob večjih deževjih in hitrem taljenju snega rada kali. Zato so se v novomeški Komunali že pred leti odločili za raziskave in iskanje globinske vode iz dolomitnih plasti, ki je čista in neoporečna. To iskanje je že do sedaj dalo lepe rezultate in danes je v novomeški občini že nekaj vodovodnih
Ni
sistemov, ki izkoriščajo to globinsko vodo, več raziskav pa še poteka.
Na kakovost vode v slabem pogledu pa vpliva tudi starost in dotrajanost vodovodnih sistemov. Glede tega je stanje v novomeški občini dokaj slabo, saj je v povprečju vodovodno omrežje staro 26 let, skrajna »starostna meja« pa naj bi bila 36 let. Od okoli 600 km vodovodnega omrežja v občini je kakih 150 km že odpisanega, precej pa je še neustreznih azbestno-cementnih, tako imenovanih salonitnih cevi. Zaradi starosti omrežja je tudi vse več okvar — 600 do 700 na leto — kar tudi slabo vpliva na kakovost vode.
A. BARTELJ

S '..i*£5cLi r 'j • ’* V:
NAJVEČJI REZER VOAR — Nad Regrčo vasjo, pri ruševinah cerkve sv. Roka, gradi novomeška Komunala 1000-kubični rezervoar. To bo največji rezervoar v občini, hkrati pa je ta gradnja največja letošnja naložba Komunale, saj bo vsa zadeva stala 8,5 milijona dinarjev. Iz tega rezervoarja bodo s pitno vodo oskrbovalijužni del Novega mesta, kjer živi 5.800 ljudi Rezervoar pri sv. Roku naj bi bil zgrajen do konca leta. (Foto: A. B.)
Nnua metliška nridobitev
Obnovljen in moderno opremljen Novotehnin servis avtomobilov — Prodajalna končno na enem mestu
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 24. avgusta, bodo kot dežurne odprte v Novem mestu do 19. uffe, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Market na Cesti herojev
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ
•	v nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta v Novem mestu prodajalna KZ na Glavnem trgu 4.
Na vrsti divja smetišča in Obrh
Sedaj dela 15 yo i
jzidje
V začetku avgusta so v metliški občini pričeli z javnimi deli
brezposelnih — Dobro opravljeno delo — Uredili naj bi še grajsko o______________________________________
METLIKA — V metliški občini so pripravili tri programe javnih del, in sicer	pa ne urejajo problemov breposelnosti,
sanacijo površin pod mestnim jedrom ob Obrhu v Metliki, sanacijo nedovolje-	ampak jih le ublažijo. Pri ljudeh pa se s
nih odlagališč odpadkov in sanacijo metliškega grajskega zidu. Medtem ko so s	tem vedno znova potrjuje miselnost, da
prvima dvema sanacijama že pričeli 1. avgusta, pa tretja še čaka na prioritetni	so še vedno koristni in da niso
vrstni red. Za vsa dela bi potrebovali 30 delavcev, za prva dva programa pa 20,	pozabljeni. M. BEZEK-JAKŠE
odzvalo pa se jih je 15. Gre izključno za ljudi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, ni pa nujno, da so to le nekvalificirani delavci, saj gre tudi za zahtevnejša dela. Tako sedaj delata tudi dve gradbeni tehnici in štirje zidarji.
METLIKA — Konec preteklega tedna je Metlika postala bogatejša za prenovljen blagovno-servisni center Novotehne, kar je dobrodošla popestritev ponudbe ne le za Metliko, ampak tudi za vso Belo krajino. Kot je ob otvoritvi dejal glavni direktor Novotehne, Niko Galeša, s tem centrom izpolnjujejo svoj dolgoletni dolg do Bele krajine in lastnih delavcev. K odločitvi o obnovi servisa in odprtju blagovno-servisne-ga centra (servis bi v nasprotnem primeru morali zapreti) je po Galeševih besedah vplivala tudi dolgoletna pripadnost Beli krajini.
Direktor. projektanta i
izvajalca Begrada iz Črnomlja, ki ji je naložbo, vredno 10 milijonov din, uspelo dokončati ob pravem času. Poleg prenovljenega servisa za avtomobile Zastava in VW so odprli tudi nove prostore prodajalne, ki seje preselila s T rga svobode, oktobra pa naj bi začeli v novem centru prodajati tudi vozila VW, če bo komisija dala soglasje k prostorom. Vodja prodajalne Adlešič je povedal, da so novi prodajni prostori zanje velik uspeh, kajti prej so imeli skladišča po vsem mestu. Popestrili pa so tudi ponudbo.
Vodja servisa Milan Škabar je pohvalil enega najmodernejših servisov daleč naokrog, ki pa je bil obnove še kako potreben, saj prej v več kot dveh desetletjih, odkar je bil v Metliki, vanj skoraj niso vlagali. Delo bo sedaj veliko
lažje, saj je vse avtomatizirano, skoraj vsa oprema pa je nova: elektronski preizkuševalec zavor, stroj za demontažo gum, stroj za elektronsko uravnoteženje koles, za testiranje motorja, za optični pregled vozil, nove pa so tudi skoraj vse dvigalke.
M. B.-J.
NOVA OPREMA — Prve obisko valce No votehninega blago vno-servis-nega centra v Metliki je precej zanimalo, za kaj vse je pri servisu avtomobilov uporabna nova oprema. (Foto: M. B.-J.)
V metliški občini je kar 50 divjih odlagališč, na katerih je skoraj 1.300 prost, metrov odpadkov, za njihovo sanacijo pa bi morali porabiti 4.400 ur ročnega dela, 273 ur strojnega dela ter 445 ur prevozov s tovornjaki. To javno delo, ki ga sedaj opravljajo v metliški občini, pa je tesno povezano s programom trdih odpadkov v občini, ki ga bodo začeli uresničevati L septembra, ko bo Komunala začela odvažati odpadke iz vseh krajevnih skupnosti.
Drugo javno delo, ki ga opravljajo, pa obsega sanitarni posek in zasaditev zemljišč pod starim mestnim jedrom od izvira Obrha do klavnice. Nekoč je bil tukaj urejen mestni park, ko pa seje zarasel in so ljudje tja odlagali tudi odpadke, so ga poskušali večkrat revitali-zirati, a so bili neuspešni. Metličani predvidevajo, da bi v prihodnjih letih s
pomočjo vodnega gospodarstva postopoma revitalizirali tudi odsek Obrha v mestu. Samo z ureditvijo okolice Obrha pa ne bodo veliko dosegli, če ne bodo sanirali tudi grajskega obzidja nad izvirom potoka. Obzidje se je namreč na več mestih že porušilo, vzrok za propadanje pa so nerešen odtok meteornih voda, neurejena dvorišča in prostor pod gradom.
Pretekli teden so delavce, ki v metliški občini opravljajo javna dela, obiskali Milan Pavliha, svetovalec direktorja republiškega Zavoda za zaposlovanje, sicer zadolžen tudi za javna dela, ter Frane Smerdu in Stane Žagar iz novomeškega Zavoda za zaposlovanje. Bili so prijetno presenečeni nad doslej opravljenim delom. Kot je ob obisku dejal Milan Pavliha, gre prijavnih delih praviloma za začasna dela, s katerimi

METLIKA DOBILA NOV PARK? — Precej truda so že vložili fantje, ki v ok viru ja vnih del pod okriljem metliške Komunale čistijo obrežje potoka Obrh. Odpeljali so in še bodo veliko smeti, ki so jih pod grajsko obzidje zmetali nevestni Metličani ter posekali grmovje, zaradi katerega je nekdanji mestni park postal neprehodna džungla. (Foto: M. B.-J.)
So Drašiči res zapostavljeni
V KS Drašiči ni ne vodovoda ne trgovine
DRAŠIČI — V krajevni skupnosti Drašiči, ki šteje 380 prebivalcev in ima okoli 95 gospodinjstev, se že dalj časa čutijo zapostavljene. Pravijo, da od »družbe« niso dobili skorajda nič, če ne štejejo telefona, za katerega pa so morali, tako kot vsi ostali prebivalci metliške občine, sami ogromno prispevati. Nimajo vodovoda, ne trgovine, električna napetost je tako slaba, da imajo zaradi tega v Vidošičih in Železnikih težave celo z gledanjem televizije in delovanjem pralnih strojev in zmrzovalnih skrinj. Problem s cesto, ki pelje skozi Drašiče in povezuje Slovenijo s Hrvaško, pa se vleče že leta. Sredi vasi je cesta tako zožena, daje normalen promet skorajda onemogočen in tega ozkega grla očitno nikakor ni moč odpra viti oziroma za to na metliški občini, pa morda še kje, ni prave volje.
Novomeška kronika
ŽUPAN — V naši telefonski rubnk' nas je pokarala poslušalka, rekoč, naj6 krat že pustimo župana Dvornika pri 0,1 in se lotimo koga drugega. Žal, ne mo. Je že tako v vseh časih in režim1'1' so veljaki bolj izpostavljeni opazovaj? občanov, pa tudi novinarskim očem-krat smo župana lahko opazovali ritvi piva na Vindišerjevem vrtu. 00»P ga ni motila ne hrupna glasba do ene r noči, ne obilica popivanja. Morda bi n® minut pred polnočjo celo dovolil cvička jo na novomeškem Glavnem trgu.
KRIŽIŠČE - Na indijskem
imamo že nekaj časa nov prometni to-L Odgovorni so poskrbeli, da avtom® švigajo sem ter tja, pešci pa zaenkrat l> tega križišča morejo varno. Morda v°° pri Cestnem podjetju našli toliko badj’-bodo začrtali zebre, ali pa imajo pt°01 strokovnjaki morda kakšne drug"" zamisli.
SEJEM — V poletnih mesecih jeb: na novomeškem Glavnem trgu kar pm^ mrtvila, ob čemer so bili verjetno še rf bej srečni in veseli prebivalci sta,^|. mestnega jedra. Bili so dnevi, ko si P*Ja rane avtomobile in pešce preštel na P . ene roke. Pa ni bila kriva le vojna, bi rekel, da ljudje ob teh plačah nimajo' liko želja, da bi pasli oči po izložbah- •*. tako. Suštarski sejem je spet napm pločnik, gostišče na trgu in trgovine-
Ena gospa je rekla, da so sf. otvoritvi Dnevov piva še najbw|_ imeli novomeški Romi, saj je sambel Slovenija za 2000 ^ igral le njim.
Sprehod po Metliki,
V DOBRIH, SOCIALISTIČNIH^. SIH so si Metličani privoščili kar dva ^ delka glasbene šole: novomeškega ifl.j nomaljskega. Zdaj so varčevalni trenji ( zato so pričeli odgovorni razmišljati 0* ,
še bodo dogovorili še za direktorja1 epi bo glasbe več, razprtij pa manj, zado bodo otroci in starši, ki so do P05 prepričani, da bodo hodili zdaj iz me glasbene šole le še Bachi, Bethojm Prokofjevi. »Red mora biti,« je retI gan in zlomil ženi roko.	7*pl-
LEPO BESEDO JE TREBA ^ SATI o Komunalnem gospodarstvi’ p cer o skupini, ki skrbi za parke. Zad^ p) se je vse urejeno tako, da veselja zaigra srce. Nehote se spom ^ sov, ko sta za metliške parke skrbf/eiliP Tomc in Stezinar. Takrat je staja visoko med slovenskimi mesti m J vala celo plakete za urejenost. 7»pč NEMALO KMETOV JE „ji-VOLJNIH z osemenjevalcem, k| Puhovih besedah preporedko pr>haJ cam na ljubezenske sestanke, K J ju-parjenja, osemljevalca ni, pa se n*'j*. p fi' diti, če so se pričeli kmetje zate*1 sp kom. Ti so zanesljivejši od osernem l0yl ki je namesto osemenjevanja ^jj)
kmetom, naj gonečo se telico f*J Kmetje radi povedo še to, da ^ 9 osemenjevalca ne potrebujejo, a ima »umetni bik« zaščito pn 0 oblasteh.	*nM^»
METLIŠKA OBČINSKA A^rf STRACIJA je pričela z razpro«1^ občinske opreme. Mize in druga <|9svw kije v občinski stavbi odveč, bo ^pn®' prostor in potrošnike v krajevn' s(0|ov' stih. Tam so uradovali doslej^r omar, pisalnih strojev in pod° . -je dokaz, da se da z voljo nar® kaj. Za odvečno občinsko opre j ten pred kratkim sedeli tako ime" s|uij*, nološki viški, ki so odšli v visokimi odpravninami. * pa so se invalidsko upokojil'- „ ve1 ČLOVEK BI SKLEPAL, da
rinarska služba posebno službo, ^ (w
sprotno poviševanje cen sto najevf-^ murno delo veterinarja nater® ugsif1' no 2.400 dinarjev, kmetje P3 z, ijjos! zdaleč niso zadovoljni. Prav sebne prakse, a so prepričam, ^1 d«*
bo prišlo še tako kmalu. »Kd . 0|pt!)'
na svojo roko, ko pa so P0 u^jlj od družbe zaščiteni in zavarovat" čevskih medvedov,« komen
NOVA BRIZGA^ v
OREŠJE - Gasdsko “o, 2l» Orešju nad Šmarjeto v so ,^of ■ gusta, ob 15. uri priP™y*J?I ud nirsko tekmovanje. Ob . pre]7> gasilskem domu Prosl8ynim t- jSi*
4
DOLENJSKI UST
Črnomaljski drobir
osn^i^OVANJA — Ob obravnavi m f’*® novega pravilnika o pogojih in r|hh pridobitev solidarnostnih sta-Vanj v črnomaljski občini so se člani iz-ncga sveta precej lovili, kakšen naj bo ^.Pravilnik. Pa je eden od njih prišel na j-* ’naJ bi povprašali za nasvete ljudi, ki ra j ^ s°belovali v različnih komisijah '■odelitev tovrstnih stanovanj, saj so si . vomno nabrali precej izkušenj. » No • PaJth povprašajmo, saj so še živi,« seje rwsud' Prednik.
— Krajevna skupnost Dobli-(jn|,an'^arica bi rada kupila stavbo po-«Hčne šole v Dobličah, ki sicer neus-Vetjen° propada. Kaj bodo z njo, še ne zam°’V CrnomlJ" pa ugibajo, ali ne bo to y *,elt.73 novo °biino v Dobličah, non^iim Črnomaljci tega koraka očit-z n()e ™ zamerili, saj se že veselijo, da bi bil br»V° °bč'no rešen problem vsaj enega J^lnega v črnomaljski občini.
BliSl'• ^ — V črnomaljski občini raz-'iP»i » V uvedb' občinskih obveznic in rade • 6 PriPravUen osnutek odloka o tej kla V|' Obveznice bi sicer imele devizno mnrZU °’ "'kakor pa se Črnomaljci ne ka vj0.odi1°čiti, po koliko naj bi bila z,.- aj bi veljal Markovičev, borzi
POMOČ
Krvodajalcem
iVk'EVJE — Občinski odbor Rde-denarj1^ se otePa s pomanjkanjem skj aJa. *sako leto ima dve krvodajalci^'-’ P° uspehu teh akcij pa so kr-SitniJa C' *co^evske občine med najbolj-slov<«.V rePubliki. Vsako drugo leto čem J10 Pobelijo priznanja krvodajal-ŠO-k’..! s,° do takrat darovali kri 25 ali ime) a1' v05 73 tako prireditev RK ni Pisno enarJa’ zato so za denarno pomoč obnn:?f)ros'ii 65 podjetij in zasebnih ki so kov ter podjetnikov. Med tistimi, Prisnp 8 Plsmo že odgovorili, je največ din nVa ^vt0 bum, in sicer 10.000 d.OAn3!0 Oprema 5.000 din, Elektro Hvdm,1 p° I 000 din pa še SDK, uiuna|V<^’ Ljubljanska banka in Ko-se jZs a' ^katera družbena podjetja so m°rej Vorda' da zaradi raznih težav ne jim kjv n?Kazati denarja, dajejo pa svo-dvadniri ■ialcem razne ugodnosti, npr. zakon PUsta, kot predvideva zvezni
zakon o PPusta, kot predvideva zvezn vzema’ j*' Občinsko vodstvo RK se za-oddaje’k ^ ‘mel* krvodajalci na dan
VaPom fV'le en Prost dan’ saJdva dne* en,ta za podjetja veliko breme.
VEČ LJUDI,
Manj prašičev
valst?,VjE — Letošnji popis prebi-15,	* °bčini Kočevje je bil zaključen
tov'tvah ^ nje80v'h rezultatih in ugo-Zvedgi- v občini še ni bilo razprave, gotov' Pa smo n|kaj podatkov, ki so občin; ^"'Htivi. Število prebivalcev v Povedi eY)e seje v zadnjih 10 letih odst v l18\195 na 18 479 ali 73 >-6 stan0v„ ?bčini je poraslo tudi število za 11 'n sicer s 6.057 na 6.759 ali ^ajevn u st' 8tanovanj je več v vseh stevjp.jkupnostih. Tudi gospodijnj-»Otralci ,sorei5;8?.f., zd^b;267. Popi-
8°spčd w obeležili 1.093 kmečkih leto i9«r.stey- Podobnega podatka za zadniju . n'- Število perutnine se je v Pa 1» <,opscl'b letih povečalo s 17.258 vedi 9 al' za 8,35 odst., število go-22,5Q f P°rasl° s 1.332 na 1.632 ali za lo ovar -51' Najbolj seje povečalo števi->39 in’ s>cer s 1.222 na 2.929 ali za konj in°?st- Občutno je padlo število odst "u‘C,er z 232 na 158 ali za 31,90 Pa 2fi7 p J Pa Število prašičev — z 847 ’ za 68,50 odst.
rebanjske iveri
bliške„	— Trebanjce so z repu-
9a So s zavoda za zaposlovanje pohvalili, Pel, q Pravili zelo dober program javnih sanjaj0 ?• lakerri lahko Novomeščani le Sledno ■ er morda ne zveni preveč Koz,'" gosposko, če povemo, da so s Palj s.t Javnih del pri trebanjski Komu-*eijei Vll‘ v red že veliko črnih smetišč. Poli, )e j*maJ° smeti tudi v kakšni metro-'Pvaj^^tajn še niso skusili, kaj pomeni
s,va! ul\ ~~ Pojdimo se malo ugakar-v SD(,rda veste, kdo bi utegnil biti vple-kjer nj r 08 nekem žalostnem dogodku, N*** manjkati slovenska zastava? Pa je j.,, atčd nasprotujočima si stranema Pa ni(ia, al nekako takole: »Ti si navad-^Ptašitii v^at sem’ toda “s* s' ne dam Pova . " Nagrada bi lahko bila stara ali ljubše °Venska zastava, kakor komu
Po^^ORNOST - Ob zelo vročih |efju velxnev‘*1 je b'l° na mirenskem ba-kopjij "to kopalcev. Vsi so se še zmeraj Pred|e.''a lastno odgovornost, tako kot Pa se 6?!" ah še prej. In prav nič ne kaže, ska |(raj, aj zasukalo na bolje, saj miren-Penari cr skupnost za večji poseg nima Pa biPa lahko našla kakšen dinar, V°Pevlv0t0V'la veši° izdatnost in čistost ^ raje. aJerju, menijo nekateri krajani, ki Wlte Tq|'10 namakat v Sevnico in Šmar-

IZ NKŠIH OBČIN
rsira
lI.liU.H
IZ NPvŠIH OBČIN
C
r
SELITEV KNJIG — Zaradi vojne in selitve vojaštva so nekaj mesecev pred predvidenim rokom preselili knjige ribniške knjižnice iz doma J(L)A, kjer je knjižnica doslej gostovala, v Miklovo hišo. Naglica je bila potrebna tudi zato, ker so se bali zaplembe knjig, saj nekatere južne republike in JA ponekod plenijo vsevprek. Pričakujejo, da bo ribniška knjižnica začela dobivati potrebno opremo (police itd.) te dni, montaža pa bo dokončana septembra, nakar bodo knjižnico spet odprli Na fotografiji: del preseljenih knjig v prvem nadstropju Mik love hiše, kjer bodo novi prostori knjižnice. (Foto: Primc)
AGENCIJA BO MORALA ŽIVETI NA TRŽNIH OSNOVAH
ČRNOMELJ — Ko so v črnomaljski občini pripravljali predlog odloka o ustanovitvi agencije za razvoj, so, kot zatrjujejo, upoštevali pripombe, ki so jih pri obravnavi osnutka odloka dali delegati skupščine občine. Tako sedaj na skupščini občine predlagajo ustanovitev javnega podjetja-agencije v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini. Skupščina občine ustanavlja agencijo, hkrati pa se lahko vključijo tudi drugi družabniki. Glede na vsebino dejavnosti je nujno, da je agencija ustanovljena kot javno podjetje, v katerem bo imela občina najmanj 51 -odst. delež. Ob tem so na izvršnem svetu poudarili, da mora agencija težiti k tržnosti. Skupščina občine naj agenciji pomaga pri ustanovitvi, potem pa bo ta morala živeti na tržnih osnovah. Nikakor ne sme postati praksa, da bi ji skupščina občine tudi vnaprej dajala 51-odstotni delež za preživetje.
PROSLAVE NI BILO
LOŠKI POTOK — Za krajevni praznik so za 31. julij borci pripravljali še posebno veliko svečanost pri spomeniku v Beli vodi, kjer je pred 50 leti padel prvi partizan na tem območju. To je bil Bojan Rogelj, študent medicine iz Ljubljane. Proslava je sicer odpadla, a je delegacija borcev kljub temu položila venec in ikebano k spomeniku padlim in žrtvam fašističnega terorja na Hribu in venec k spomeniku pobitim štirim učiteljem v Mrtalozu.
Ribniški sejem bo 1. septembra
Le konec negotovosti
RIBNICA — Zaradi negotovih političnih in gospodarskih razmerje usoda tradicionalnega Ribiškega sejma dolgo časa visela v zraku. Sedaj negotovosti ni več. Turistično društvo Ribnica je na sestanku prejšnji četrtek sklenilo, da prireditev bo, v nedeljo, 1. septembra, če le ne bo prišlo vmes kaj res nepredvidenega.
Pomembnosti sejma se zavedajo gostinci, ki so obljubili, da bodo letošnjo prireditev še posebej podprli z raznimi akcijami, omembe vredna je tudi pomoč zasebnih firm, tako KVM, PAN in drugih ter Mercatorja, ki bo ob nekaterih priložnostih svojim kupcem prodajal srečke, katerih žrebanje bo na dan prireditve ob 15. uri. Sodelovanje in pomoč je obljubilo tudi obrtno združenje.
»Sponzorstvo je pri naši prireditvi zelo pomembno, saj smo bili precej časa v negotovosti, ali se bomo zaradi pomanjkanja denaija sploh
• Kot običajno, bo promet skozi središče mesta v času sejma zaprt, za ta čas pa bo prestavljena tudi avtobusna postaja. Prireditev se bo pričela ob devetih dopoldne, ob 18. uri popoldne pa naj bi pričeli udeleženci svoje stojnice pospravljati. Zapora prometa bo trajala do 20. ure.
mogli lotiti organizacije«, pravi predsednica Turističnega društva Ribnica, Vesna Lavrič. »Optimizem pa nam je vlilo tudi dejstvo, da nihče od tistih, ki smo jih zaprosili za pomoč, ni rekel ne in da so nam ostali zvesti skoraj vsi stalni gosti. Tako bodo tudi letos v živo prikazali izdelovanje svojih predmetov suhorobarji in predice, na ogled in naprodaj bodo še najrazličnejši izdelki ročne in umetne obrti. Prijave že prihajajo in jih bomo sprejemali do 22. avgusta, po možnosti pa bomo upoštevali tudi tiste, ki bodo prispele pozneje. Naša stojnica stane 1.800 din, sicer pa bomo prodajalcem zaračunavali 300 din po dolžinskem metru prodajnega pro-' štora.«
Sejem bodo poživile še članice aktiva kmečkih žena, ki bodo za to priložnost pripravile pestro in okusno ponudbo domačega peciva, organizatorji pa upajo, da bodo na sejmu poleg nekaterih drugih kulturnih dogajanj, ki bodo spremljala prireditev, ponudili obiskovalcem tudi novo knjigo o Gallusu, če le bo , do takrat natisnjena.	T. J.
'v___________________________<
•	Političnim vestem ne verjemi tako dolgo, dokler niso demantirane.
•	Prepada se ne da preskočiti z dvema skokoma (Ruski pregovor)
V vrtcu vse dlje od normativov
Kljub za četrtino višji ceni za oskrbo v vrtcu, težav v črnomaljski VVO še ne bo konec — Izgubo so načrtovali — Vrtec je še vedno polno zaseden_
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so se storitve v vrtcih nazadnje podražile 1. aprila in je razumljivo, da so v črnomaljskem vrtcu takoj, ko so zvedeli za sklep republiškega izvršnega sveta o valorizaciji prispevkov staršev za oskrbo otrok v vrtcih od 1. avgusta za 25 odst., občinski vladi predlagali povišanje cen. Seveda pa s to podražitvijo ne bodo mogli pokriti vseh stroškov, ki so se od aprila do julija letos povečali kar za 42 odst., v vrtcu pa so v prvi polovici leta »pridelali« še za dober milijon din primanjkljaja.
prenehali z vzdrževanjem vrtcev. Raz-
Pravzaprav so izgubo črnomaljskega vrtca tudi načrtovali, in sicer od 3 do 5 milijonov din do konca leta. Številke o polletni izgubi niso povsem realne, saj bi bile vsaj trikrat večje, če bi delo v vrtcu potekalo normalno, torej pod pogoji, ki so predpisani in še vedno veljajo za predšolsko vzgojo. Tako pa so začasno
vrednotili so vzgojnovarstvene programe, saj niso nabavljali didaktičnih materialov in drugih vzgojnih pripo-. močkov. Nimajo zalog živil, v drugem letošnjem trimesečju pa so, vsaj začasno, varčevali tudi pri prehrani. Uvedli so dva brezmesna dneva v tednu, po-
Več porabili kot zaslužili
Kako je poslovalo črnomaljsko gospodarstvo
ČRNOMELJ — Že po prvih podatkih o gospodarjenju v prvem polletju letošnjega leta v črnomaljskih družbenih in zasebnih podjetjih je moč sklepati, da so nanj močno vplivale neprestane spremembe na vseh področjih našega življenja, zlasti še zaostrene politične razmere. Tako je črnomaljsko gospodarstvo v letošnjih šestih mesecih ustvarilo skoraj 890 milijonov din prihodkov, od tega 6,9 odst. podjetja v zasebni lasti.
V prvi polovici leta je bilo v črnomaljskem gospodarstvu zaposlenih 5.369 delavcev, od tega le 1,8 odst. v zasebnih podjetjih. Povprečne mesečne plače teh delavcev so bile v prvih šestih mesecih letos 5.324,90 din. Ob tem velja omeniti, daje bil bruto dobiček v zasebnih podjetjih skoraj 63 odst. vsega dobička v občini, akumulacija pa je presegala 74 odst. Izguba črnomaljskega gospodarstva je bila dobrih 64 milijonov din, delež zasebnikov pri tem pa
2,3 odst. S primanjkljajem je poslovalo 8 podjetij v družbeni in 15 v zasebni lasti.
Žalostno je spoznanje, da upada industrijska proizvodnja, kije v primerjavi z lanskim polletjem manjša za 14,6 odst. Manjša se predvsem proizvodnja reprodukcijskega materiala, medtem ko se je proizvodnja sredstev za delo povečala za dobrih 31 odst., blaga za potrošnjo pa za četrtino. V primerjavi z letošnjim majem seje proizvodnjajuni-ja povečala za 1,8 odst. Zmanjšujejo se tudi zaloge in predvsem število zaposlenih v družbenih podjetjih, in sicer kar za 11 odst.
Težave gospodarstva je čutiti tudi v negospodarstvu. Čeprav so poskušali biti čimbolj varčni, so zavodi v občini »pridelali« več kot 13 milijonov din izgube. V večini primerov je vzrok za primanjkljaj v prenizkih dotacijah.
M. B.-J.
poldanske malice so bolj skromne. V vitcu se zavedajo, daje to nedopustno in kot sami pravijo, bodo morali takoj zopet začeti s predpisanim prehranjevanjem otrok.
Ker so oblačila za dojenčke ter hišno perilo dotrajani, saj niso nabavljali že nekaj let, morajo staršr sedaj za svoje otroke nositi perilo v vrtec, s čimer pa. vsaj tako zatrjujejo v vrtcu, jeseni ne smejo več nadaljevati. Ker so se kljub vsem prej omenjenim ukrepom denar-
• Od 1. avgusta bodo črnomaljski starši za svoje otroke plačevali v jaslih največ 2.666 din (prej 2.132 din), v vrtcu pa največ 2.064 din (prej 1.646 din). Povprečni prispevek staršev bo 1.231 din, najnižji pa 812 din. Na seji črnomaljskega izvršnega sveta je bilo slišati, da je vprašanje, kako bodo starši zmogli ta strošek. Res pa je, da je v vrtcu še vedno dovolj otrok in da jih starši praviloma ne odjavljajo.
ne težave še nadaljevale, so se odločili tudi za reorganizacijo delovnih mest. Ukinili so 3 vodstvene naloge, prevzeli nekatera dela od Knjigovodskega centra ter odpustili dve delavki in pol, čeprav bi bile nujno potrebne tudi po minimalnih normativih.
Za večino teh ukrepov so se v vrtcu odločili začasno, v upanju, da se bodo razmere v drugi polovici leta izboljšale. Poudarjajo, da s takšnim delom in pod tako nemogočimi pogoji ne morejo več nadaljevati in še naprej kršiti osnovne dejavnike predšolske vzgoje.
M. B.-J.
• Kateri otrok nima razloga da bi jokal zaradi svojih staršev? (Nietzsche)
SKD se že pripravlja na volitve
Evidentiranje kandidatov se začenja — O Drobniču naj ne odloča ulica — Fekete častni član — Dva nova odbora SKD —Slovenec naj sam poskrbi za ugled
OSILNICA — Pred kratkim je bil v Osilnici sestanek članov občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Kočevje, krajevnega odbora SKD Osilnica, krajevnega odbora SKD Fara in predstavnikov iniciativnega odbora SKD iz Strug in Poljanske doline. Vodil gaje predsednik občinskega odbora Alojz Košir. Razpravljali so o aktualnih nalogah stranke v sedanjem obdobju.
Dogovorili so se, da bodo že zdaj evidentirali možne kandidate za odgovorne dolžnosti v občini in republiki. Pri lanskih volitvah so namreč zatajili, saj niso imeli dovolj primernih kandidatov, ker nekateri niso bili pripravljeni prevzeti dolžnosti ali kandidirati zanje.
Krajevni odbor Fara je ob tej priložnosti sprejel za svojega častnega člana Žana Feketeja, ki je cerkvi v Fari daroval dva zvonova in cerkvi tudi že prej večkrat pomagal.
0 renti nočejo ničesar slišati
Večini Trebanjcev še letos voda iz novega vira pri Radvanji Temenica bi Grosupeljčani radi 100.000 nemških
i vasi? — Za vodovod mark rente
TREBNJE — Iz šentpavelskega vodovoda dobiva vodo kar 11 krajevnih skupnosti v trebanjski občini. Toda ob daljšem deževju, predvsem pa ob nalivih je vodo iz tega vodovoda nemogoče prečistiti. Zatorej dobra polovica Trebanjcev, odvisnih od te vode, tolikanj bolj nestrpno pričakuje, da bi ji napeljali zdravo pitno vodo iz Radvanje vasi iz vodovodnega sistema Temenica. Zatika se, seveda, kje drugje kot pri denarju. Po avgustovskih cenah naj binamreč celotna naložba veljala več kot 17 milijonov din.
Iz novega vodnega vira, ki so mu z vrtino pred dvema letoma namerili zadostno izdatnost (40 do 45 litrov vode v sekundi) in neoporečnost, bi se pretežno (95-odstotno) napajali Trebanjci, dobilo pa bi jo tudi le nekaj vasi v grosupeljski in litijski občini. Ve se torej, katera občina bo morala najgloblje poseči v občinsko blagajno.
Trebanjci bi rabili še 14,5 milijona din, od tega 10 milijonov za cevovod, preostali denar pa bi porabili za telemetrijo, kot pravijo daljinskemu, samodejnemu vodenju sistema. Pri izgradnji črpališča in transformatorja sta poleg občin sodeloval še območni vodni skupnosti Ljubljanica — Sava in Dolenjske. Za drugo fazo, to je gradnjo cevovoda pa je Občinarjem le uspelo prepričati republikance, da navkljub spremenjeni zakonodaji, ki po novem omogoča le 30-odstotno sofinanciranje s povratnimi sredstvi iz republiškega proračuna za te namene, s posojili zagotovijo 60-odstotno pokritje naložbe. Po merilih, ki sojih postavili v republiki,je namreč naložba v vodovoni sistem Te-
menica pri konkurenci podobnih naložb v Sloveniji v samem vrhu.
»Doslej je bilo za to naložbo porabljenih okrog 5 milijonov din. Upamo, da bomo letos že lahko položili okrog 3,6 km cevovoda, zvečine po grosupeljski občini, da bi Trebanjci lahko že letos . pili vodo iz novega vira. Šentpavelski
Ciril Pungartnik
vir, ki je dovolj izdaten, pa bi ostal za rezervo. Zaenkrat bi vodovod uporav-ljali ročno, prihodnje leto pa bomo morda že lahko zagotovili denar še za telemetrijo. Moram omeniti še to, da smo priskrbeli vsa potrebna dovoljenja, prizadetim lastnikom zemljišč bomo plačali ustrezno odškodnino po veljavnih merilih, nikakor pa ne nameravamo pristati na nerazumljive zahteve po
• Ko je republiški minister za varstvo in urejanje okolja Miha Jazbin-šek zvedel za zahteve Grosupeljčanov po renti, se je lahko nasmehnil, saj ne gre za takšen poseg, ki bi ogrožal okolje kot, denimo, kakšen plinovod. Članica trebanjskega izvršnega sveta Ana Nahtigal je povedala, da osnovno šolo v Velikem Gabru obiskujejo tudi otroci iz Temenice, a še ni nikomur prišlo na pamet, da bi zaradi tega zahteval od sosednje občine kakšno rento.
100.000 DEM odškodnine oz. rente, ki so kar nekajkrat prišle iz občine Grosuplje zato, ker bo prek njihovega ozemlja poldrugi meter globoko položen vodovod,« je povedal predsednik trebanjske občinske skupščine Ciril Pungartnik.
P. PERC
Sklenili so, da bodo v KS Struge in KS poljanska dolina ustanovili krajevna odbora odbora SKD, in sicer iz sedanjih iniciativnih odborov. Članstvo v teh KS je namreč občutno porastlo, da imajo v vsaki KS po okoli 50 članov.
Med razpravo o časopisu Slovencev so menili, da ni potrebna posebna akcija za nabiranje naročnikov. Najboljša reklama zanj bo, če bo dober in objek-
• O sporih v Demosu so menili, daje SDZ zablestela zaradi vojne in da ni najbolj pošteno zdaj to pretirano izkoriščati. Ne zdi se jim poštena zahteva po odstavitvi njihovega predsednika Peterleta, strinjajo pa se, da so potrebne zamenjave v nekaterih ministrstvih, posebno tistih, ki so odgovorna za zaposlovanje, gospodarstvo in bančništvo.
tiven. Poudarili pa so, da so pričakovali boljši časopis.
NE LE ZA ROME
KOČEVJE — Občinski odbor Rdečega križa Kočevje je v nedavni akciji zbral precej oblačil, ki jih je dajal tudi prebeglim vojakom. V akciji so zbrali več oblačil, kot so trenutne potrebe, z zbiranjem pa še nadaljujejo. V preteklih letih so bili pomoči v oblačilih potrebni samo Romi. Zaradi zelo globokega padca standarda in vedno več nezaposlenih v občini pa zdaj med prosilci take pomoči RK niso več samo Romi.
OPAZOVALCI NA RIBNIŠKEM OBMOČJU
RIBNICA — Mirovni opazovalci Evropske skupnosti so na križarjenju po Sloveniji prispeli tudi do Ribnice. V tem kraju sicer ni bilo večjih vojaških spopadov in materialne škode. Žrtev vojne je bil vojak iz ribniške vojašnice. Obe strani sta v prvih dneh vojne »izmenjali« nekaj vozil. Opazovalci so bili gostje vojašnice narodnega heroja Mirka Bračiča in skupščine občine. Kaj so si zapisali v beležke in kakšen vtis so odnesli iz Ribnice, je ostalo skrivnost. Opazovalce pričakujejo v vojšanici v Ortneku, kjer je materialna škoda na vojaškem objektu znatno večja.
Glede republiškega tožilca Drobniča so menili, da ne kaže zbirati podpisov v njegovo podporo, ne strinjajo pa se tudi z zbiranjem podpisov za njegovo odstavitev, kar nekateri počno. Tako bi odločala ulica. Oni pa menijo, naj tožilec s svojim delom dokaže, ali je dostojen za to dolžnost. Dokončno naj o tem odloča republiška skupščina.
J. PRIMC
Ze en sam naboj bi bil lahko usoden
Obisk članov evropske mirovne misije
RIBNICA — Delegacija evropske mirovne misije, v kateri sta bila tudi nemški diplomat in holandski visoki vojaški oficir, je pred kratkim obiskala vojašnico v Ortneku. Vojašnica je v času vojne utrpela precejšnjo škodo in mirovniki, ki sicer ne dajejo uradnih informacij, so po ogledu prizorišča vseeno spregovorili. Predvsem so bili začudeni nad načinom napada, kije bil z bojnimi sredstvi osredotočen na to malo vojašnico, kar s treh strani. Za rezervoarje, v katerih so bile ogromne količine pogonskega goriva, bi bil usoden že en sam izstrelek, in to je nasprotnikova stran vsekakor morala vedeti, še preden je na napad odgovorila z ognjem.
Prava sreča je bila, da v spopadu ni bilo ranjenih in mrtvih, še večja sreča pa je, da ni prišlo do prave ekološke katastrofe, ki bi lahko bila usodna za celo ribniško-kočevsko dolino. Člani misije, ki so si teren ogledali kot nevtralni opazovalci, se s predstavniki TO še niso pogovarjali, vsekakor pa jim bodo v kratkem poročali o svojih opažanjih. Ob koncu velja poudariti, da so pohvalno ocenili odnose med krajani KS Velike Poljane in pripadniki JA ortneške vojašnice, kijih niso skalili niti vojni dogodki.
Sč7///čZS/fiZ//Zz7
SLOVENIJA 1991
DOLENJSKI LIS
ra
lili
IZ NkŠIH OBČIN

IZ NKŠIH OBČIN
Lii
Voda, motna kot kava
BREŽICE — Ob tem, da Breži-čane vznemirjajo dogodki na cerkljanskem letališču in okoli njega, je ljudem v teh vročih poletnih dneh precej poskočil puls zaradi nenavadno obarvane pitne vode. Nekatere je barva vode spominjala na čaj, druge na kavo, vsi pa so bili prepričani, da tako kalna voda ni primerna niti za pranje, kaj šele za uživanje. Telefoni na Kopu (Komunalno in obrtno podjetje), ki ima na skrbi brežiški vodovod, so nekaj dni veselo brneli in ker ljudje niso dobili pravega odgovora, smo se pretekli četrtek napotili tja poizvedovat še mi.
Vodja vodovodne in kanalizacijske službe pri Kopu, Miro Zlatič, nam je povedal, da so 13. avgusta prek brežiškega radia obvestili uporabnike vode iz brežiškega vodovoda, daje zaradi daljšega izpada električne energije 8. t.m. prišlo do padca pritiska v vodovodnem omrežju, zaradi česar it ob ponovnem vklopu črpalk prišlo do skalitve vode. Pojasnili so še, da je voda zato motna in da jo je treba za kuhanje in pitje prekuhavali do preklica. Delavci Kopa str na hidrantih izpuščali vodo, da bi se motna voda čimprej iztekla iz omrežja, toda pri tem početju niso smeli hiteti, ker so domnevali, da bi se voda v primeru hkratnega izpusta vode iz več hidrantov lahko spet skalila. Brežiča-ne je motilo predvsem to, da predolgo niso vedeli, kaj storiti, še manj pa so seveda vedeli, kje so vzroki za ta pojav. Kot kaže. tudi
Mirko Zlatič
strokovnjaki Kopa niso bili prepričani, ali so ugotovili pravi razlog za kalno vodo, saj so čakali še na rezultate analize vzorcev vode, ki jo je opravil Zavod za socialno medicino in higieno iz Novega mesta.
»Iz črpališča Glogov brod priteče 140 litrov vode v sekundi, mi pa jo zaenkrat črpamo okrog 50 litrov, kar s starim vodnjakom v Brežini povsem zadošča za oskrbo okrog 17.000 prebivalcev z zdravo pitno vodo. Napajamo okrog 60 odstotkov brežiške občine, in sicer celotne krajevne skupnosti Dobova, Brežice in Šentlenart ter dela KS Artiče in Kapele. Voda iz Glogovega bro-da spada med najboljše tki. stare vode in je sploh ne kloriramo.
• Kot nam je pretekli petek povedal vodja sektorja komunale pri Kopu, Darko Ferlan, so analize brežiške vode pri pooblaščenem novomeškem zavodu pokazale, da sta bila samo dva vzorca kemično oporečna, zaradi nekoliko večje vsebnosti mangana in železa, medtem ko so vsi vzorci biološko neoporečni... Po mnenju šefa laboratorija tega zavoda, Fortune, taka stvar ne more škoditi zdravju. Dovolj bi bilo, če bi natočeno vodo pustili, da se usedlina umiri. Domnevajo, da se je voda skalila zaradi premikanja zemeljskih plasti, natančne vzroke pa bi lahko ugotovili le z namestitvijo ustreznih merilnih naprav.
Občasno pa kloriramo vodo iz Brežine. Že tretje leto vsak dan jemljemo poldrugi liter vode, ki jo potem mesečno analizirajo še v Inštitutu Jožef Štefan. Voda je biološko in kemično neoporečna. Podobno motna voda kot sedaj seje pojavila že lani za dva, tri dni. Naj povem, da vodo za tki. visoko cono kar trikrat prečrpavamo, to je za Mali Vrh oz. del KS Globoko, za KS Kapele pa prečrpavamo vodo dvakrat. In če zmanjka elektrike, je okoli 30 hiš brez vode. Vodni hram na Čatežu s prostornino 500 m3 ne zadošča več, zato načrtujemo ob obstoječem še izgradnjo trikrat večjega rezervoarja,« je povedal Zlatič.
P. PERC
Sosedje imajo boljše merilce
V brežiški občini številni vaški vodovodi — 60 odst. porabnikov voda vseeno iz artiškega zajetja — V načrtu sodobnejši merilni način _
BREŽICE — Pred časom, ko je prišlo do obstreljevanj okrog Brežic, je bil začasno neuporaben eden od lokalnih vodovodov v mestni okolici, ker je padel na cev del razstreljenega tanka. Toda jedro težav v zvezi z vodovodi v občini ni zarita tankovska cev.
Glavni problemjevtem.daje veliko vodovodov v lasti krajevnih ali vaških skupnosti. Pri takih vodovodih je težje stalno in strokovno nadzorovati kakovost vode, zato gredo brežiški komunalni načrti v to smer, da bi bilo lokalnih vodovod v bodoče čim manj. Brežičani naj bi tako s študijo, ki skladno z naročilom nastaja postopno in obdeluje posamezne dele občine, sedanjih 44 lokalnih vodovodnih sistemov kako povezali v nekaj večjih.
Kar zadeva kakovost vode, v Brežicah načrte opirajo na predvidene globinske vrtine. Nekaj takih zajetij globoko pod površino so žc naredili in tako imajo na voljo 230 litrov kakovstne vode v sekundi iz zajetja pod Artičami. Izčrpajo je manj; iz tega zajetja oskrbu-
jejo z vodo okrog 60 odst. prebivalcev, in to v večjih naseljih v občini.
V načrtih v zvezi z naložbami v vo-dooskrbo imajo Brežičani med drugim tudi vrtanje pri Čatežu, koder naj bi dobili vodo tudi za potrebe Term. Komunala bo v naslednjih letih predvidoma zamenjala deloma dotrajane cevi v Brežicah. Rada pa bi vodovodno omrežje v
• Čeprav je na ozemlju brežiške občine, je nekako zunaj njene pristojnosti vodovod, s katerim se oskrbuje garnizija v Cerkljah ob Krki. Tako ni širše znano, koliko vode je v tem sistemu in kakšna je. Ta »esteritorial-nost« letališča seje pokazala pred časom kot koristna. Ko so armadni letalski bazi odklopili elektriko, je po informacijah častnikov imelo celotno letališče vodo ves čas.
(ZA JZMERAJ ZA ERŽEN — Zaporo-žec ni nikoli posebej cenjen voz. Kako je bilo »za njego vega ži vljenja« s tem. kije na fotografiji, vedo tisti, ki so ga imeli v rokah. Lahko pa si mislimo: ko je odpeljal svoj zadnji meter, so ga postavili za cesto med Krškim in Brestanico v družbo kobilic, sonca in rje. Človek se zanj zmeni izjemoma. (Foto: L. M.)
OTROŠKI ŽIVŽAV NA BOHORIČEVI
KRŠKO Plesni studio Krško prireja v petek, 23. avgusta, od 16. do 22. ure Otroški živžav na Bohoričevi, prireditev, na kateri bodo potekale družabne igre, razna tekmovanja, »pokaži, kaj znaš«, pekli bodo koruzo itd. Sodelovali bosta knjigarna in papirnica Opus s svojo ponudbo in otroška plesna skupina DiVi.
Plesni studio Krško in njegov oddelek v naslednji sezoni vabita v plesni vrtec, splošno plesno šolo, šolo za manekene ter tečaje družabnega in športnega plesa, klasičnega baleta, aerobike — plesne rekreacije, talnega akrobatskega rock’n rol-la, naučili se boste lahko tudi jazz dancea, stepa in house dancea. V te tečaje oz. te oblike vpisujejo vsak dan od 16. dvo 18. ure v knjigarni Opus na CKŽ 44, za razgovor pa se lahko domenite tudi po telefonu 0608 32-795.
DOBRA POSLUŠANOST
BREŽICE — S pomočjo učencev brežiške in krške srednje šole je brežiški radio izvedel v maju anketo med 400 naključno izbranimi anketiranci iz brežiške, krške, sevniške, šmarske in novomeške občine. Na osnovi prve ankete, ki ji bodo jeseni sledile še druge raziskave poslušanosti in tržišča, pa tudi glede na dosedanje izkušnje oz. odzivnost poslušalcev na oddaje iz govornega in glasbenega programa, trčenj ujejo, da posluša brežiški radio občasno okrog 100.000 poslušalcev.
•	Nihče ne more biti sodnik v svoji lastni zadevi (Sirus)
•	Zloraba najboljšega je najhujša. (Latinski pregovor)
Korakom sledi zdaj le stopicanje
V krajevni skupnosti Koprivnica so uresničili program samoprispevka za ceste, zmanjkalo pa je denarja za ureditev novega vrtca — Izboljšana telefonija
KOPRIVNICA — V koprivniški krajevni skupnosti so s pomočjo denarja, zbranega z zadnjim krajevnim samoprispevkom, asfaltirali kar 11 km krajevnih cest. To je lep dosežek, če vemo, daje bila prej asfaltna preproga le na okrog 800 m krajevnih cest. Predsednik sveta KS Franc Bogovič pravi, da so bila prva štiri leta njegovega mandata, ki seje pričel ravno s samoprispevkom, še razgibana in plodna, zadnje leto pa vlada nekakšno mrtvilo.
Seveda krizne čase še kako občutijo tudi v tej kozjanski krajevni skupnosti, saj ni nobenega pravega denarja, zato je vse manj tudi dobre volje. Bogovič pravi, da bi najraje predal krmilo komu drugemu, a za take funkcije ni več pra-
vega zanimanja. Po novem spada Koprivnica med tki. demografsko ogrožena območja, od tega pa se nadejajo najmanj tega, da bo osnovna šola ostala v kraju kljub nekaj težavam s popolnje-vanjem oddelkov v zadnjih letih. Ne-
Varčujejo že tudi pri surovinah
_____Vse več inovacij oz. tehničnih izboljšav v sevniški Kopitarni
SEVNICA — »Zaradi zmanjšanja povpraševanja po nekaterih naših izdelkih, zlasti kopitih, seje zdaj pokazalo, da imamo v tovarni približno polovico strojev odveč. Torej ne gre za zastarele, odslužene, pač pa za specialne stroje. Poskusili smo jih prodati, a ni bilo pravega odziva, ker pa ti stroji še zdaleč niso za staro železo, jih skušamo prirediti za druge proizvodne operacije,« je povedal Anton Vintar, kije v sevniški M-Kopitarni zadolžen za razvoj novih programov in za racionalizacije.
Njegova ekipa, ki ni omejena le na konstruktorja Marka Miheva, ampak ima še kar nekaj delavcev, ki razmišljajo, kako bi tovarni prihranili kakšen dinar, seveda ne z. velikimi naložbami, marveč predvsem z boljšim izkoriščanjem surovin in repromaterialov. Tako so v Kopitarni doslej premajhne kose lesa pokurili v kotlovnici, zdaj pa jih uporabijo za pregibni podplat, ki je na pregibu sestavljen iz dveh različnih kosov lesa. »Za linijo vzdolžnega spajanja lesa smo usposobili stare rezkalne stroje, izdelali vpenjalno napravo in stiskalnico. Kupili smo samo rezkalni glavi in napravo za nanos lepila. To nas je stalo 67.590 din. V treh mesecih pa smo sestavili 13.586 parov elementov, kar nadomešča 90 m3 suhega lesa v vrednosti 471.960 din,« pravi Vintar.
Iz obrata kopit v obrat plastike so prestavili predstružni stroj, s čimer do-
segajo čiste ostružke, brez primesi lesa, znebili pa so se zagat z vlago v ostruž-kih, ki se je nabirala v transportnih ce-
■

4
1
A\
Anton Vintar: »Letosje prispelo 6 prija v za tehnične izboljšave. Tri smo že nagradili, preostale so še v postopku.«
veh. Na ta način so izboljšali kakovost plastičnih poizdelkov.
V Kopitarni so njeni inovatorji izdelali tudi napravo, s pomočjo katere odkrivajo napake v usnju pred sekanjem. S tem preprečijo izmet gotove butve. V primerjavi z vrednostjo izmeta je porabljen čas za odkrivanje napak skoroda zanemarljiv. Omenjena naprava je stala 19.324 din, podobna iz uvoza, torej za dragocene devize, pa bi Kopitarni pobrala 143.000 »deviznih« dinarjev.
P. P
17.000 PAROV NAPENJAČEV
SEVNICA — V sevniški M — Kopitarni bodo avgusta izdelali okoli 8800 parov obutve s pregibnimi podplati, 1400 parov s plutovinastimi podplati, 1600 parov sandalet z lesenimi podplati, 240 parov obutve za masažo nog, 430 parov flexa in 1100 parov obutve z. nepregibnimi podplati. Med drugim bodo izdelali še 3800 polietilenskih polizdelkov, 4800 parov kopit, 17.000 parov napenjačev, 30.500 parov polizdelkov itd.
kdaj je bilo v razredih tudi od 30 do 35 učencev. Koprivničani pa so prepričani, da bo imel Andrej Kolar, ravnatelj njihove šole, katere krajani ne bi pustili odvzeti za noben denar, spet kmalu
• S krajevrun samoprispevkom, udarniškim delom ter še prispevkom po okrog 1000 DEM na gospodinjstvo v dinarski protivrednosti so v KS Koprivnica posodobili cestne odseke Veliki Kamen — Črete, Koprivnica — Leskovce, Koprivnica — Prevole, Veliki Kamen — Mrčna sela ter odsek Šikovec in odsek Zajčji kot. Najbolj problematična ostaja lokalna cesta Veliki. Kamen — Lokve — Brestanica, ki je asfaltirana le iz brestaniškega konca. V KS pa načrtujejo preplastitev ceste skozi Veliki Kamen, ureditev pločnika od avtobusnega postajališča do šole, izgradnjo hidrantnega omrežja, ki bo v veliko pomoč prizadevnim gasilcem pri njihovih intervencijah, ter zunanjo osvetlitev cerkve v Koprivnici.
polno šolo, saj se vse več mladih družin naseljuje v teh lepih krajih.
Naposled so se zaradi tega, ker tod vidijo svojo prihodnost, ob zadnjem samoprispevku odločili, da 40 odstot-
f
l
Franc Bogovič
kov zbranega denarja porabijo za gradnjo vrtca .ob šoli. Vrtec je resda pod streho, zmanjkalo pa je denarja za opremo in še marsikaj.
P. PERC
občini tehnično posodobila. Medtem ko v nekaterih sosednjih občinah že imajo na vodovodih merilne instrumente s centralnim vodenjem, jih v brežiški še nimajo, zato bi jih radi vgradili. Na srečo med nujnimi naložbami ni več popravilo vodovoda na mostu čez Savo. Lanska poplava gaje poškodovala, vendar so ga že sanirali.
L. M.
O GOSPODARJENJU V POSAVJU
KRŠKO — Na razširjeni seji odbora GZS — območne zbornice Posavja so se med drugim seznanili s tekočimi gospodarskimi gibanji v Posavju in Sloveniji, obravnavali pa so tudi predloge zakonov o lastninskem preoblikovanju podjetij, o denacionalizaciji in o zadrugah.
STANARINE VIŠJE ZA 35 ODSTOTKOV
BREŽICE — Na zadnji seji brežiškega izvršnega sveta so med drugim sklenili, da se s 1. avgustom povišajo stanarine za 35 odstotkov. Pri tem pa so ugotovili, da niti ta podražitev ne zagotavlja dovolj denarja za kritje enostavne reprodukcije, se pravi tekočega vzdrževanja stanovanjskega fonda itd. To pa ni le brežiški problem, saj se stanarine povsod spet vse bolj odmikajo od tki. ekonomskih stanarin.
»Korajža velja!«
SEVNICA Navkljub deklarirani enakopravnosti spolov imajo ’ ženske pri nas še precej težav, ko se pri opravljanju določenega dela oz.
NAJVEČ ZANIMANJA ZA GORSKA KOLESA - Kolesa lahko kupci kupijo na dva čeka tudi po katalogu, če trenutno ni ustreznega modela na zalogi. Pri gorskih kolesih. kakršna smo videli pri Travno-vih, so se cene sukale od 6500 din pa tudi prek 11 tisočakov. Ivica in Stane (na sliki) razmišljala, kdaj bosta kos dozidavi delavnice s prodajalno, saj zdaj zasedata garažo in precej prostora v družinski hiši.
poklica srečujejo z nezaupanjem. Taka je tudi življenjska izkušnja Ivice Traven, ki ima od letošnjega aprila obrt za trgovino in servis koles v Florjanski ulici. Za obrt seje Ivica odločila, ko je spoznala, da se je navkljub 22 letom dela v eni večjih sevniških tovarn znašla »na prepihu«. Začela je tako rekoč iz nič.
»Korajža velja. Malo moraš biti neumen, da se tega lotiš. Vsekakor pa verjamem v rek, da kdor tvega, ta tudi profitira. Na neki način sem pripomogla, da se je odločil iti na svoje, v ustanovitev svoje firme, tudi neki dobro situiran gospod. Glasno je razmišljal, zakaj neki ne bi šlo tudi njemu, če pa gre kar dobro takim poslom nevajeni ženski,« smeje pojasni Ivica.
Pravi, da ji je v veliko oporo mož Stane, vzdrževalec v sevniški klavnici, ki ima dovolj znanja in ročnih spretnosti, da teče v servisu vse tako, kot je treba. V nasprotnem Stane ne bi opravil izpitov za serviserja v ljubljanskem Rogu, kar je bil naposled tudi pogoj, daje ravno Sevnica dobila pri Travnovih edini po-oblašečni Rogov servis na Dolenjskem in v Posavju. Semkaj prihajajo po nova kolesa in zaradi popravila tudi iz Trbovelj. Poleti je generalno popravilo kolesa končano najpozneje v enem tednu, pozimi, ko je manjši pritisk, pa bi Stane to lahko opravil že v dnevu ali dveh. Prav zato svetuje, da se ljubitelji kolesarjenja, tega zdravega in cenenega načina rekreacije, raje odločijo za zimski termin generalnega servisa.
P. P.
Novo v Brežicah^
Odkar imajo Posavci. p' erkljani, toliko nevščen<*>!
BIGE
vsem pa Cerkljani, toliko nevščeno novim vodstvom cerkljanskega letal' je postal bige zelo iskan pekarski izo^ V slast gre tudi brez dodatkov in ko zadošča za skromno malico teriton® povprečnim tekom.
VODA — Brežiška voda seje p0^ letu spet skalila. Iz zanesljivih virov | zvedeli, da se to ni zgodilo, ker b1 J c kdo ribariti v kalnem. A tudi zato ne.113 dokazal, da voda iz Glogovega nima kakšnih vonjav po trhlem lesa-seje to pred časom primerilo z vodnjak v Brežini. Kaj slaba je tolažba, daje ^ veda kljub motnosti tiste dni pitna brez prekuhavanja, ker so za to mn* zvedeli šele zdaj, ko seje voda že zb|S ( MINISTER Kmetijski mimste' krški vladi. Tone Koršič, doma iz p vega sela, je bil edini minister, stal,uL1|, brežiški občini, kije bil med vojno v n Brežiška vlada je bila namreč v odst°r ŠOTORI - Dobro informirani^ jejo, da so se nekateri starešine JA. *'■ ,0 pred kratkim izselili iz Brežic najag.11^ vrnili v Slovenijo razočarani nad n' življenjskim standardom. Nekateri začasno znašli celo pod šotori.
■HUS
V časuod4.do 11. avgusta so v br£ ^
porodnišnici rodile: Ljiljana Pečana Rigonc — Danijela, Štefica RelJJ. .er Bregane — Maria, Jožica Kralj a “ a.
Martino, Dragica Horvatič iz Star . si — Natašo, Renata Medvešček iz j; , ne — Nejka, Breda Majcen iz Brez* Domna, Abram Sandra iz Zabuko'j „ Sandro, Mateja Petančič z Zdol — A Jožica Kožar z Bizeljskega . 1[l0, Frančiška Repar iz Kališevca Zdenka Rožac iz Dolenje vasi " Durdiea Mlakar iz Župelevca — J Jožica Grubič iz Dobravc — dečka, j
jana Brajdič iz Rimša — dečka. Cesti
Krške novice
čine zadovoljni. Toda kaj bo
: vod<V,
triatlonu Lisca 91 so s]
ZASTAVA — Nedeljske dirke e*3 ( nacionalnega razreda specdwayist ,( Prelogu so se udeležili tudi Krčani ^ bila večina tekmovalcev in mehan^ ^ med zadnjo vojno pri teritorialcih. J toliko bolj moti jugoslovanska zas a. Dogovorili so se, da v Prelogu ne naS j. jo, če bo visela Um. K sreči ni bilo nih zapletov, pač pa je neurje z m04, dežjem preprečilo dirko.	. ^ si
VZDRŽEVALCI Krajani, sami zgradili vodovode in jih vzdržujejo, se stežka odločajo za Pr ^ vodovodov v upravljanje Kostak - ; praksa kaže, da to praviloma pOjii dražjo vodo. Tam, kjer imajo vll'° ve(| odbori navdušence in strokovnjake ^, osebi, kot je to na primer Karel V'to j. Koprivnici na Kozjanskem, so IjodJ^ tf
bodo Uki posamezniki »izpregli-pa bi rekel: ne, hvala za tako sodem jt DALJNOVOD — Organi za zadeve imajo zelo težko delo prl ja-saboterjev, diverzantov, teroristov ji korkoli bi že imenovali tiste t,se ^ ^ podlo podtikajo eksploziv, predvse j daljnovode v Posavju. V nedeljo Je p-daljnovod blizu Velikega Podlog3' ^1$ kih norih časih seveda se ne bi sme (11ili čuditi, če ga ponoči na poti z. av večkrat zausUvi patrola milice- ^ |jUdjc no, prej bi pričakovali, da se boo 0del(r samozaščitno obnašali, saj je brež plavanja krajanov policija slabše uči p Napnimo torej oči in ušesa, zarad1 mih je to vredno storiti!
Sevniški paberki
MAJOR — Kompozicija 26 l opremo in orožjem JA iz. R ,ngki^ sobotnega popoldneva stoji na se lezniški postaji (redakcijo tega ^3 n* smo zaključili v torek zjutraj!) nadaljevanje poti proti Bosni m t(1o dll‘ vini. Čakanje v vročini ni bilo PjjL za spremljevalce v dveh pod13 }|i r nih. Morda je zaradi silne vrt*-1 zoPf-prevelikih količin zaužitih tekoč j „ek' hudo žejo nekoliko »zakuhal« vpr^, major JA, kije prišel prometni pi g. kdaj bo vlak vendarle krenil- Ne >>N<r kdo zanjo prosil, je major za«
obuko«. Udrihal je čez slovensK v pr*
stvo in vlado, trdil, da vojaki. jokal streljali in da bomo za njim1 . lef Prometnik ni osul dolžan majo' ■ toln» •
je nekaj strahospoštovanja v*lvaj:votH;. kije politkomisarju opleul prija' BREZPOSELNI OddagJM Ijenih brezposlenih s sevniškega P,, zaposlovanje je na obiranje h jal1 »z le eden. Za druge je bil nedrij* ^ jetno pretopel za obiranje hmej pravšen za namakanje v baze • HITROST Tekmovalci hva
organizatorje prireditve. SPrcn-Lc. sei'> za za tek, v hladu doline Sevm j pa J ni zdela preveč monotona. - ^-.03 bila vsem všeč nagla računam'- ^ g va podatkov, kar je imel na ’)£&>■ PIC d.0.0. Bilten so dobil' v r‘, s0 orga^a četrte ure po tekmi, medtem gain11 zatorji predzadnjega triatlona'; iriatl°n prinesli biltene šele na sevm


televizijski spored
m
i
M
PEtEK, 23. vin.
Slovenija i
8,35 Tr- 10.45 in 15.45
SžSifK-
TV MOZAIK
glasba - 18.15 TV raftava — 18.25 TOREK, 27. VIU.
1.10
^ IDEJ za naravoslov-
EUZABETIN DVOR, slovaška
SgSH&iU.
ft&pN™VNFORMacuE
u..RED ZA OTROKE IN MLADE:
v^VENija . UMETNOSTNI
VODmik
^.EVARNI ZALIV, kanadska na-l9lnS“l' 10/20
!fe
20.45	Sjfr 6/>2
ARALAKSA, nizozemska dok.
2220SOvT,K3’VREMF'
aRl HUXTABLOVIH, 4. epizoda S&aufc i\D amer. film &JA2UIVO, 3. oddaja franc, ero-
Tenija 2
P*,v»niiite*'t?*t‘ Programi — 16.55 EP v 19.00 iv~~ I?-25 Satelitski programi — i I* (ponf« ®a^ ansambli: ansambel Mare-20.00noKVllev) - 19.30 Dnevnik ZDF -Minsu orrcert komornega orkestra iz Jetiki Vdel) — 20.45 Otvoritev SP v Yute| iposn«ek iz Tokia) — 23.00
Hrv,
8 l*0 Tv u .
Proj>ram Koledar — 8.50 Informativni
12.45	jv' ?-I5 Naši likovni umetniki -• lAsoTnS^^rez doma -13.15 Igrani film pr°gram V , ^r — 15.00 Informativni ®»niz.\ '15.30 Hišni ljubljenci (angl. letai v,,v,. 5-S5 Risanka — 16.20 Never-
( d»n«»ohMf!<-• > •«■»* »«-
..'"'•35 Dokumentarni program
U°r. nar,"1,’,c majhne razlike (angl. hu-?°evnilc f' ~~ 19.10 Risanka — 19.30 , 0$	" 20.05 Posebna oddaja —
22.45	tv Veti ■rskon (amer. film) — °kvira ,,Vn'k 2 — 23.15 Ekran brez
0.45 TV izbor
!?*°TA, 24. vm.
«»1«®°" '5«5-2l°TELt.
a??KSJACEK
DR.
V 4° ALP
' 1 ?n ZS°PBE IZ ŠKOUKE l2ftn ANto VEČERNI GOST: D
|;&s,njak
^°Vit& STRANI 17 20 filn> °KROGLE M,ZE'amer-Isivl P0SlV\POnov‘tcv
!kSsSfetNFORMACUE
i8.35 Mladed za otroke ,n
19 RlSAAN^ovitev ang*'dok orlrMje
llSl
03°MELon,JE3X3
MORJA IN SON'
2jiq26/Jq^E>RAVJE1, amer. naniz., J2 j0 SODNIK 3, ŠPORT, VREME da^AlN SPOMIN, amer.
2 ^ V^ANUELLE I, franc, film
Nt
dalj^^A IN SPOMIN, amer. na-
58S&
'NIJa 2
'l (pren<
5 EP V plavanju—lo.zj
> f»m^8rami. — ,9 05 Murphy
(prenos) — 14.30 SP v
S?l.££5'+S!t!z2£.
Mesečev zaliv (angl. nadalj., 5/6) 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Posebna oddaja — 21.05 Igrani film — 22.40 Prisrčno vaši — 23.25 Dnevnik 2 — 23.55 Športna poročila — 0.00 Fluid (magazin pop kulture) — 0.45 TV izbor
NEDELJA, 25. VDOL
SLOVENIJA 1
9.05— 12. 10 in 14.15 — 23.55 TELETEKST
9.20	VIDEO STRANI
9.30	OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ŽAV
NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 10/20
10.50	V ZNAMENJU ZVEZD: KOZOROG, nemška dok. serija, 7/12
11.20	DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL PREROD
11.50	SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK
12.00	VIDEO STRANI
14.30	VIDEOSTRANI
14.40	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MLADA BESS, amer. film
18.55	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.50	VRF.ME
20.00	MALI OGLASI, TV naniz.
20.40	EPP
20.45	ZDRAVO
22.05	DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA:
POLNA HIŠA, amer. naniz., 10/22 FAVORITE SON, amer. nadalj.
1/5
23.45	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
7.55	SP v atletiki (prenos iz Tokia) —
13.45	F-l za VN Belgije — 16.00 SP v veslanju —16.55 EP v plavanju — 18.25 EP v vaterpolu — 19.30 Dnevnik HTV
—	20.00 Svet narave: Zakaj psi ne marajo čilija, nekaterim pa je všeč zelo pekoče (angl. poljudnoznan. serija, 4/6) —- 20.50 Ciklus filmov Jirija Menzla: Sijajni fantje s kamerami (češkoslovaški'film) — 22.15 F-l za VN Belgije (posnetek) — 22.55 SP
v atletiki (posnetek t — 0 4S Votel
HTV 1
9.30	Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 Nedeljsko dopoldne — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 14.00 Družinski magazin —
17.00	Igrani film — 18.45 Risana serija
—	19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 —
20.00	Dramski program — 21.05 Dokumentarna oddaja — 22.00 Dnevnik 2
—	22.20 Športni pregled — 22.50 Glasbena oddaja — 23.50 Poročila
PONEDELJEK, 26. VIII. SLOVENIJA 1
8.35 — 10.10 in 14.40 — 24.00 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
10.00	VIDEO STRANI
14.55	VIDEO STRANI
15.05	ZDRAVO, ponovitev
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK, ponovitev UTRIP, ZRCALO TEDNA
18.35	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2 19 50 VREME
20'00 B. Cavazza: TRINASTICA, drama TV Slovenija
21.35	TU NAJ OSTANE PRAGOZD, dok. oddaja
22.10 DNEVNIK 3
22.30	SOVA:
SIMPSONOVI, amer. animirana naniz., 13/13
FAVORITE SON, amer. nadalj. 2/5
23.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 1
8.35	— 10.10 in 16.00 — 23.45,TELE-TEKST
8.50	VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
ZGODBE IZ ŠKOUKE
10.00	VIDEO STRANI
16.15	VIDEOSTRANI
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.50	VREMF.
2o'oO V SENCI SMRTI, amer. nadalj., 2/4
20.50	SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK
21.00	EVROPSKI TURISTIČNI KAŽIPOT
21.30	A. Lajovic: ŠEST PESMI
21.50	DNEVNIK 3, VREME
22.05	SOVA:
' PUJSOVI DOSJEJI, angl. naniz., 13/14
FAVORITE SON, amer. nadalj., 3/5
RESNA GLASBA
23.35	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
8.55	SP v atletiki — 18.00 Satelitski programi — 19.00 Naši pevski zbori — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Studio 2 Koper —
21.00	Žrebanje lota — 21.05 Umetniški večer: Prva ljubezen (angl. film) — 22.35 SP v atletiki (posnetek) — 0.35 Yutel
HTV 1
9.30	Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 Izobraževalna oddaja — 10.05 Otroški program — 10.45 Poletni program —
14.45	Poročila — 14.50 TV koledar —
15.00	Prezrli ste, poglejte — 17.40 Otroški program — 18.15 Hrvaška danes —
18.45	Preteklost v sedanjosti — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Serijski film — 21.00 Žrebanje lota — 21.05 Kontaktna oddaja — 22.05 Dnevnik 2 — 22.25 Kino klub — 23.55 Poročila
«•55 sp
Ss
C? (C8™"1' - I9* Murphy
^amz-> 5/22) ~ 1930 v t«~~ 293 ^ Filmske uspešnice: V>«etik >u (amer. film) - 21.50 (Posnetek) - 23.50 Yutel
— 8.30 Informativni VNivnj „ 5 Vesela sobota — 10.45 (Ni 0ddaia,fr?8ra,n - H.45 Vrtogla-««bi "»dali ?hu)- 12.45 Hobotnica (lit ^ uvA^O Ciklus filmov Nikole ls3nj50()i r sanka ~ 14.45 Sedmi
P^gram — 17.45 Narodna
k.	* ~6*ain — j
SLOVENIJA 2
8.25 SP v atletiki — 18.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Studio Ljubljana — 21.00 Po sledeh napredka — 21.30 Rezervirano za kancono
—	22.15 SP v atletiki (posnetek) — 0.15 Yutel
HTV 1
9.30 Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 Izobraževalna oddaja — 10.05 Otroški program — 10.45 Poletni program —
14.45	Poročila — 14.50 TV koledar — 15.00 Prezrli ste, poglejte — 17.40 Otroški program — 18.15 Hrvaška danes —
18.45	Prometni orkester — 19.15 Risanka
—	19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Češka drama — 21.10 Zunanja politika — 21.40 Dnevnik 2 — 22.00 Kinoteka — 23.30 Poročila
SREDA, 28. Vm. SLOVENIJA 1
8.35 — 10.40 in 16.00 — 0.10 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9 00 ŽIVŽAV
9.50 V SENCI SMRTI, amer. nadalj., 2/4
16.15 VIDEOSTRANI
16.30	SOVA, ponovitev
17.55 POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05 KLUB KLOBUK NA POČITNICAH
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 19.50 VREME
20.00	FILM TEDNA FRANCES, amer. film
22.20 DNEVNIK 3, VREME 22.40 SOVA:
ALF, amer. naniz.
FAVORITE SON, amer. nadalj., 4/5
JAZZ, BLUES...
SLOVENIJA 2
18.00	Satelitski programi —19.00 Alpe-Jadran — 19.30 Dnevnik — 20.00 Postavitev opere — 21.30 Športni film —
22.00	Yutel
ČETRTEK, 29. Vlil. SLOVENIJA 1
8.35	— 11.00 in 16.30 — 0.30 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK
10.50	VIDEO STRANI 16.45 VIDEO STRANI
17.00	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK
PO SLEDEH NAPREDKA
18.35	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.50	VREME
20.00	MOŽ, KI JE STANOVAL V RITZU, amer. nadalj., 1/4
20.55	SOVA:
SAMO BEDAKI IN KONJI, 6. del angl. naniz.
21.50	DNEVNIK 3, VREME
22.05	SOVA:
FAVORITE SON, amer. nadalj., 5/5
POLNOČNI KLICI, amer. naniz., 19/21
0.20 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
8.55	SP v atletiki — 18.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik RAI — 20.00 Studio Ljubljana — 21.30 Svetilo (angl. dok. oddaja) — 21.30 Mali koncert
V ČAST 500-LETNICE KAPITLJA:
Hladnikova Slavnostna maša
To polurno orkestralno skladbo skladatelja Ignacija Hladnika bo maja 1992 izvedel novomeški simfonični orkester v kapiteljski cerkvi — Vaje že septembra
NOVO MESTO — V novomeški simfonični orkester se je to poletje vključilo 12 novih instrumentalistov, tako da šteje že okoli 70 članov. Z novinci so se okrepila predvsem godalno, tolkalno in pihalno »krilo« orkestra, vendar pa popolnjevanje še ni končano. Ponujajo se novi kandidati, največ iz vrst nekdanjih učencev Glasbene šole Matjana Kozine, tisti, ki še študirqjo na srednji glasbeni šoli ali na akademiji za glasbo ali pa so študije že končali.
Orkester bo začel z delom za novo sezono septembra. »Programje vsebinsko že določen, kar pomeni, da med po-' čitnicami nisem preveč počival,« pravi dirigent Zdravko Hribar. »Orkester nanovo vključuje v svoj program izvajanje del novomeških glasbenih ustvaijalcev. Kot prvi je izbran Ignacij Hladnik, katerega precejšen del skladateljske zapuščine hrani Študijska knjižnica Mirana Jarca. Zaenkrat bomo poskusili naštudirati njegovo Slavnostno mašo, napisano na latinsko vsebino. Skladba je kot nalašč za našo orkestralno zasedbo. To Hladnikovo delo bi izvedli maja prihodnje leto v novomeški kapiteljski cerkvi in to bi bila ena uvodnih prireditev ob praznovanju 500-letnice Kapitlja.«
Ob Slavnostni maši, ki zahteva posebne in skrbne priprave, predvsem pa veliko ur vaj in sploh trdega dela, saj skladba v okrestralni izvedbi traja kar pol ure, pa bo orkester naštudiral še skladbe za reden koncert in pred novim letom nastopil na celovečerni prireditvi. Bo tildi več gostoval kot zdaj, in to največ na Dolenjskem možnosti pa se ponujajo tudi od drugod v Sloveniji. S primernimi skladbami je trenutno dobro oskrbljen, je pa do notne literature
za simfonične orkestre težko priti. Kot pravi Zdravko Hribar, je prišel novomeški orkester do takšne literature, zlasti za lažje kompozicije, precej po zaslugi sodelovanja novomeške glasbene šole s takšno šolo v Langenhagnu, nemškim mestom, ki je pobrateno z Novim mestom.
Precejšen in do zdaj še ne rešen problem za orkester so stroški. Čeprav delajo vsi člani orkestra z dirigentom vred brezplačno, volontersko, vseeno nastajajo stroški, ki se jim ne morejo izogniti, nimajo pa jih s čim plačati. Veliki stroški so že z nabavo in razmnoževanjem not za člane orkestra, pa za potovanje na gostovanje ipd. »Za zdaj pa dobivamo za vse delo letno le 40.000 dinarjev in to je komaj toliko, da bi, denimo, lahko plačali pot v Krško in nazaj, oziroma bi komaj zadostovalo za nabavo ene partiture v desetih izvodih. Že ta ugotovitev dovolj jasno pove, da si orkester s tisto dotacijo res ne more kaj prida pomagati, kaj šele, da bi npr. plačal potne stroške svojim številnim članom, ki se v Novo mesto vozijo na vaje od drugod. Kaže, da bomo zaenkrat še morali zdržati v nerožnatih razmerah, bo pa čedalje glasnejše vprašanje, doklej bomo še lahko,« prizadeto razgrinja orkestrove težave njegov dirigent Hribar.	|. ZORAN
PAVLENIČEV NASTOP
OTOČEC — Novomeški kitarist Dušan Pavlenič, sicer učitelj glasbe na Glasbeni šoli Matjana Kozine, bo imel jutri, v petek, 23. avgusta, v Lovski sobi hotela Grad Otočec celovečerni solistični koncert. Prireditev se bo začela ob 20.30, po njej bo v gradu pokušnja vin Movia iz Goriških Brd.
Svarilo pred uničenjem
Goran Horvat razstavlja v Smeltu — Sveto f. mo z njegovim f upodobitvami____________
V	galeriji Smelt v Ljubljani je akademik dr. Emilijan Cevc 12. avgusta odprl40. samostojno razstavo slikarja Gorana Horvata iz Rečice ob Savinji in avtorja predstavil kot ustvarjalca, ki mu je »realna samo fantastična nerealnost«. Hkrati je ravnatelj Cankarjeve založbe Janez Stanič predstavil knjigo Sveto pismo — stara zaveza, v kateri je Goran Horvat ob kratkih tekstih objavil 127 upodobitev Biblije. Slednje so vzete iz njegovega enkratnega opusa, ko je v zadnjih treh letih strnil celotno Sveto pismo v 300 velikih podob.
V	Smeltu, kjer je pred 10 leti začel delati kot diplomirani strojni inženir, se je Goran Horvat tokrat
predstavil s 17 velikimi olji na platnu iz 1990. Ves ta čas je danes 36-letni umetnik nenehno iskal, ustvarjal in buril naše videnje sveta z izredno fantastiko, ki pa je vedno hkrati tudi odraz aktualnosti naSe-ga bivanja. Z dostikrat kar grozljivimi prispodobami njegove slike svarijo pred končnim uničenjem, popeljejo pa nas tudi v svet atomov, Danteja, Shakespeara, pa tudi v domačijska tihožitja in v druge, navznoter zaokrožene slikarske cikluse.
Z ustvarjalnostjo, kakrSni med slovenskimi upodabljajočimi umetniki ne najdemo primere (razen pri njegovem očetu Jožetu Horvatu-Jakiju), se Goran Horvat razdaja slikarstvu in ustvarjanju Se naprej in s takim iskateljskim gonom, da ga ni mogoče prav nikamor ukalu-piti Kdo bi tudi sicer mogel napovedati pota skritih sil v vulkanu? Od mladega Horvata zato v resnici Se veliko pričakujemo.
Razstava v Smeltu ho odprtga do 6. septembra.
TONE GOŠN1K
kultura
in
izobra-
ževanje
Žumberčani dobili muzej
Etnološko muzejsko zbirko odprli v tako rekoč prazni šoli v Radatovičih
RADATOVIČI — Ko seje po drugi svetovni vojni začela množična selitev prebivalcev iz zahodnega dela Žum-berka, se je število ljudi v 27 vaseh na območju Radatovičev vsako leto tako zmanjšalo, da jih je od okoli 3.400 ostalo do danes le približno 430 ali osmina vseh. Izseljevanje je povzročilo tudi izjemno velik osip učencev v radatoviški osnovni- šoli. Nekdaj je imela ta šola 340 učencev, v minulem šolskem letu pa le še tri.
Da bi učilnice v radatoviški šoli ne samevale prazne in neizrabljene in da bi prebivalci, kolikor jih je še ostalo, pa tudi vikendaši in turisti ne ostali brez kulturne ustanove in kulturnega življenja, si je KUD Žumberak iz Novega mesta naložil, da v šolski zgradbi uredi krajevno muzejsko etnografsko zbirko in organizira kultumozabavno življenje. Eksponate za zbirko so zbirali po vseh žumberških vaseh, pri čemer je bil še posebej dejaven predsednik društva Danijel Žučak, nekaj predmetov pa sta za otvoritev, ki je bila to poletje, posodila Belokranjski muzej iz Metlike in Za-vičajni muzej iz Jastrebarskega. Pri urejanju zbirke so sodelovali Ivica Križ in Jože Vrban iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu, Andreja Brancclj in Anica Gomolj iz Belokranjskega muzeja v Metliki ter Dragica Cvetan iz Z;' vi-čajnega muzeja v Jastrebarskem.
Na otvoritveni slovesnosti in drv -žabnem srečanju z veselico seje zbralo veliko domačinov ter drugih obiskov tičev od blizu in daleč. Bili so zadovoljni, da so Radatoviči dobili za kraj in Žumberak tako pomembno kulturno ustanovo. V kulturnem programu so sodelovali tamburaši in mladi tamburaši KUD Žumberak iz Novega mesta, reci-tatoiji zagrebškega KUD Žumberak, glasbena skupina iz Semiča, igralec Martin Sagner-Dudek iz Zagreba in
drugi GABRE BOGDANOVIČ
RAZSTAVLJA
LJUBLJANČANKA
OTOČEC — V razstavišču Gami hotela Otočec bo do konca septembra na ogled prodajna razstava slik Karmen Goričar, ljubiteljske slikarke iz Ljubljane. Razstave so postavili pred kratkim. Goričarjeva na Otočcu ni novinka, saj je že imela lani v Gami hotelu uspešno razstavo. Ustvaijalka se je uveljavila tudi v Avstriji in Italiji, kjer predvsem deluje.
Snažilki kar 1.200 m2 za čiščenje
Republiška vlada določila nove normative in standarde v osnovnih in nižjih glasbenih šolah ter domovih za osnovnošolce — Novi odnosi v šolstvu
Novo šolsko leto, od katerega nas loči le še deset dni, bo uvedlo številne novosti. Eno takih pomenijo novi in prvič na celotnem ozemlju Republike Slovenije res enotni oziroma enaki normativi in standardi za opravljanje vzgojnoizo-braževalne dejavnosti v osnovnih in nižjih glasbenih šolah ter domovih za učence osnovnih šol. Normative in standarde je s svojim sklepom, sprejetim 8. avgusta, določila republiška vlada, veljati pa bodo začeli s prvim dnem šolskega
leta 1991/92.
Na seji vlade so znova poudarili, da so normativi in standardi podlaga za oblikovanje predlogov sistemizacije delovnih mest pedagoških in drugih delavcev v zavodih, kar so šole postale na osnovi zakona o zavodih, ter tvorijo skupaj z zakonom o osebnih dohodkih in drugih prejemkih delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih, kije sicer še vedno v skupščinski proceduri, izhodišče za vzpostavitev novih odnosov na področju šolstva.
Vladni sklep o določitvi normativov in standardov med drugim pravi, da vzgojnoizobraževalno delo pedagoških delavcev v osnovni šoli, nižji glasbeni šoli in domu za učence osnovne šole vključuje vse oblike in vsebine dela, ki jih mora zavod opraviti najmanj v obsegu, določenem z zakonom. Pri tem so osnova za sistemizacijo delovnih mest učiteljev v osnovni in nižji glasbeni šoli obvezni predmetniki za te šole, elementi za sistemizacijo pa ure pouka v obdobju, ki ga določi šolski koledar.
Tako je obveznost osnovnošolskega učitelja (kjerkoli) v Sloveniji po novem
22 ur pouka na teden, učitelja v podaljšanem bivanju 25 ur, učitelja na šoli z dvojezičnim poukom pa 21 ur. Za raz-redništvo je priznana ena pedagoška ura na teden, prav toliko za mentorsko delo z učiteljem pripravnikom, za vodenje šolske podružnice pa dve pedagoški uri. Normativ za zaposlitev ravnatelja s polnim delovnim časom je 16 oddelkov na šoli. Šola oziroma zavod z 20 oziroma več oddelki ima pravico do namestitve pomočnika ravnatelja, knjižničarja, administratoija, računovodje, hišnika, kuijača itd. Za pripravo 400 malic dnevno sme šola zaposliti kuhaija (s IV. izobrazbeno stopnjo), za pripravo 4.200 malic pa človeka z najmanj V. stopnjo ustrezne izobrazbe. Normativ za zaposlitev snažilke s polnim delovnim časom je 1.200 (do zdaj 600) kvadratnih metrov talnih površin, kar velja tudi za druge vzgojnoizobraževalne zavode.
Normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 32 učencev. Če gre za oddelek prvega razreda, je normativ 28 učencev. V dvojezični šoli se oddelek oblikuje na vsakih 24 učencev, oddelki
prvega razreda v taki šoli pa smejo imeti po 21 učencev.
Za nižje glasbene šole so normativi drugačni. Za učitelja skupinskega pouka je določenih na teden 22 pedagoških ur, če traja taka ura 45 minut, oziroma tedensko 33 ur individualnega dela, če traja pedagoška ura 30 minut. Normativi so tudi za oblikovanje oddelkov v glasbeni šoli, in sicer sme oddelek za individualni pouk šteti od 11 do 17 učencev, za nauk o glasbi 15, ples 12 in prav toliko, ko gre za malo glasbeno šolo.
Navedli smo le nekatere, morebiti najzanimivejše reči, ki jih je na področju nižjega šolstva uvedla oziroma določila vlada ter s tem odpravila določbe, ki so veljale zadnjih pet let, sprejela pa jih je zdaj že kar nekaj časa bivša Izobraževalna skupnost Slovenije.
Vladni sklep o določitvi normativov in standardov je bil takoj po sprejetju dostavljen vsem šolam oziroma zavodom, za katere veljajo navedeni normativi in standardi. Znani so že prvi odmevi na te reči na Dolenjskem. Šolniki pravijo, da so po dolgem času prebrali nekaj, kar zelo jasno, razumljivo, pregledno in brez ovinkov govori o zadevah, od katerih bo odvisna tudi njihova plača. S tem pa še ni rečeno, da vsi vse sprejemajo z viharnim odobravanjem in se jim zdi predvsem normativ za snažilke preoster oziroma prezahteven.
I. ZORAN
Bife, ki postreže s slikami
Lastnik bifeja Dana na novomeški avtobusni postaji, Leon Šuštaršič, bo imel tudi agencijo
% ' lL
IllL-
Lastnik bifeja Dana, Leon Šuštaršič, in prvi razstavljalec pri njem, slikar Janko Orač (z brado)
NOVO MESTO - Enega od treh bifejev v zgradbi novomeške avtobusne postaje ima Leon Šuštaršič. Njegov lokal nosi ime mirenske Dane, vanj pa se pride po stopnicah. Čez dan gostje, zvečine potniki, ki čakajo na avtobus, najraje posedijo na mali terasi z nekaj mizami in senčniki, od koder je lep razgled po okolici. Leon, ki zaenkrat še sam streže, ima pestro izbiro alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter seveda ekspresno kavo. Ne prodaja samo Daninih pijač, ampak tudi izdelke drugih proizvajalcev, res pa je, daje poslovno sodelovanje z Dano kot matično hišo bolj zavezujoče. Med drugim namerava mirenska tovarna, ki seje letos ovenčala z novimi osmimi mednarodnimi medaljami, septembra prirediti v Leonovem lokalu strokovno predstavitev svojega asortimana s pokušnjo svojih najboljših alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Čeprav je bife Dana odprt razmeroma malo časa, vsega nekaj tednov, seje obiskovalcem priljubil
in ga radi obiskujejo. Kajti Leon Šuštaršič, ki sije izkušenj z gosti nabral v letih, ko je bil kulturni in turistični animator v Zdravilišču Dolenjske Toplice in kasneje, ko je nekaj časa vodil novomeški hotel Metropol, jim ponuja nekaj več, kot lahko dobijo drugje. »Poleg tega, da se trudim za kulturno in kvalitetno postrežbo, sem sklenil, da mora moj lokal služiti, pač v okviru možnosti, tudi kulturi, umetnosti,« pripoveduje. »Že na stopnice sem dal napisati, da bodo v lokalu razstave, in kot prvi razstavljalec pri meni je slikar Janko Orač. To je prodajna razstava njegovih v akrilni, pastelni in drugih tehnikah ustvarjenih slik, na ogled je od konca julija in bo postavljena kake tri mesece. Zanimivo je, da po avtoiju sprašujejo predvsem potniki oz. obiskovalci od drugod, npr. iz Zagreba, medtem ko domačini slik kot da niti opazili niso.« Za tiste, ki se želijo v lokalu ali na terasi zadržati dalj časa, pa je Leon oskrbel najrazličnejše časopise in med tem branjem je tudi revija Rast.
Leon Šuštaršič pa noče biti samo gostinski, ampak tudi turistični delavec, zato postaja njegov lokal pomalem tudi turistična agencija. Kot agencija bo lokal začel poslovati septembra, in sicer v sodelovanju z brežiškim Brebusom ter nekaterimi drugimi zainteresiranimi Prvo potovanje v takšnem aranžmaju bo že zadnje dni septembra, in sicer na Češko-Slovaško. S to agencijo ima Leon zanimive načrte, gre pa mu predvsem zato, da bi čimveč turistov obiskalo Dolenjsko in si še posebej ogledalo Krko ter kraje in gorice vzdolž nje. »Naša lepa dežela zasluži boljši turizem in več izkupička od te dejavnosti do zdaj,« pravi podjetni in razmišljajoči lastnik bifeja Dana na novomeški avtobusni postaji.
I. ZORAN
570 let fare Šmarjeta
Ta visoki jubilej in 70-letnico gasilstva bodo proslavili v nedeljo — Velik napredek v zadnjih letih
ŠMARJETA — V nedeljo, 25. avgusta, bo v Šmarjeti velika prireditev v počastitev 570-letnice tukajšnje fare, proslavili pa bodo tudi 70-letnico gasilstva ter krajevni praznik. Prireditev, ki bo potekala pod naslovojm Naš kraj, lep in prijazen, bi morala biti 21. julija, na Šmaijetno nedeljo, vendar sojo zaradi vojne prestavili. Prireditve v Šmarjeti se bodo v nedeljo udeležili tudi visoki gosti, med njimi gotovo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, verjetno pa tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
Za to veliko praznovanje so prireditelji pripravili bogat in pester kulturni in kulturnozabavni program. Ob tej priložnosti bodo odprli še ne povsem zgrajen večnamenski oziroma družbeni dom v Šmarjeti, kjer bodo imeli svoje prostore gasilci, v njem bodo zdravstvena postaja, telefonska centrala, dvorana za kulturne in druge prireditve, prostori krajevne skupnosti in krajevni urad. Gasilci bodo v nedeljo slovesno prevzeli najsodobnejše intervencijsko gasilsko vozilo s cisterno.
Krajevna skupnost Šmaijeta obsega 16 vasi in šteje 1750 prebivalcev. V zadnjih letih so v tej krajevni skupnosti veliko naredili, in to v prvi vrsti s svojim delom in denaijem. Poleg občinskega
plačujejo še svoj krajevni samoprispevek, in sicer 2 odst. od osebnih dohodkov, kar na mesec znese okoli 90 tisočakov; pol tega krajevnega samoprispevka namenjajo za gradnjo družbenega doma, drugo polovico pa za razvoj komunalne infrastrukture. V zadnjih letih je napredek res viden: letos je vodovod dobila predzadnja vas, Toplice-Obrh, prihodnje leto pa bo voda pritekla še v zadnji zaselek v krajevni skupnosti, v Orešje. Imajo več kot 400 telefonskih priključkov, vsaka vas in zaselek ima vsaj enega. Asfalt je v vseh vaseh, uredili so cerkev in pokopališče, zgradili novo mrliško vežico in še kaj bi se našlo.
Iz krajevne skupnosti je zaposlenih okoli 640 ljudi, večina se vozi na delo v Novo mesto, v Šmarjeti ima v obratu IMV delo 80 ljudi, nekaj jih je zaposlenih tudi v Zdravilišču šmarješke Toplice. V kraju je osnovna šola, ki jo bo v tem šolskem letu obiskovalo več kot 320 učencev; v okviru šole delujeta dva oddelka vrtca, ki ga obiskuje kakih 80 otrok.
Letos so celo presegli program del, ki jih opravljajo s pomočjo krajevnega samoprispevka, za naprej pa imajo v načrtu v prvi vrsti ureditev kanalizacije po vaseh ter obnovo in posodobitev cest.
A. B.
MEDNARODNA POMOČ NOVOMEŠKI BOLNIŠNICI — Minulo Mirko Jelenič, sekretar Rdečega križa Slovenije (v sredini), izročil noV0JM. bolnišnici pomoč mednarodnega Rdečega križa v zdravilih in sanitetnem rialu v vrednosti več kot 22.000 DEM. V imenu bolnišnice so darilo predstojnik internega oddelka dr. Tone Starc, direktor bolnišnice Janez ter predstojnica bolnišnične lekarne Ruriko Capuder. Pomočje samo devj0^ domestilo vojne škode v višini 2,5 milijona din, ki jo je po besedah	t
imela novomeška bolnišnica. Iz pošiljk mednarodnega Rdečega križa lem tednu poslali novomeški bolnišnici novo pomoč. (Foto: J. Pavlin)
Dnevi piva in Kočevska noč
Koledarja prireditev še vedno ne znajo sestaviti
KOČEVJE — Posebnost Kočevja in Kočevcev je, da se ne znajo vnaprej dogovoriti oz. načrtovati raznih prireditev, da bi jih enakomerno porazdelili skozi vse leto ali vsaj skozi poletno sezono.
Tako sta bili tudi zadnji vikend kar dve prireditvi pod naslovom Dnevi piva, ki ju je organiziral Hotel Pugled, in Kočevska noč, ki jo je organiziral znani zasebni gostinec Nešo. Vendar sta obe prireditvi uspeli. Dnevi piva niso bili na mestni ploščadi, ker bi bili stroški z najemnino prostora previsoki, pa tudi čiščenje bi veliko stalo. Tudi Delavska godba je za svoj nastop, nastop mažo-retk in plesnih skupin zahtevala plačilo.
Posledica vsega tega je bila, da s.. Dne-
ve piva preselili k Brunarici pri Dolgi vasi. V paradi sta sodelovala le voz z 10 sodi piva in harmonikar Cveto Križ, ne pa godba in mažoretke.
Na nagradnem tekmovanju v vlečenju vrvi je prvi dan zmagala ekipa šoferja Milana, drugi dan pa ekipa teritorialcev, za katero je navijala skoraj vsa publika. Nagrajeni so še bili najuspešnejši v pitju piva, najboljši pevec slovenskih pesmi, najhitrejši napihovalec balonov itd. Ekipa teritorialcev je dobila za nagrado 2 m dolg sendvič, bogato obložen, pa tudi druge nagrade so bile
RIBE IZ KOLPE V SA VINJO — Ko so metliški ribiči zvedeli za hudep ce lanskoletne katastrofalne poplave v Savinjski dolini, so ribiški družim 3 peter ponudili svojo solidarnostno pomoč za obnovo ribjega staleža. ‘a jj enkratno ponudbo so savinjski ribiči navdušeno sprejeli Soglasni so j mejaši iz ŠRD Ozalj. A kcija je bila 10. avgusta, ko seje na mestu izlova mK jezom vKrižcvski vasi zbralo okoli 30 metliških in 10 šempetrskih ribiči-ribje bil več kot uspešen, kajti za manj kot tri ure je bilo nalovljeno ok0 Jo lepih plemenskih rib, največ podusti in nekaj platnic. Savinjčani so profesionalno in bili so presenečeni ob bogastvu rib v Kolpi. Potovanje od b ,» do Savinje so ribe dobro prestale.	(J. Jug0'*
W % a;;-/	* -f'
OD KOSTELA DO OSILNICE
ZDRAVSTVO NA DOPUSTU — Zaradi dopustov zdravstvenih delavcev bo zdravstvena postaja v Fari delala le vsak četrtek, zdravstvena postaja v Osilnici pa vsako sredo. Novi razpored že velja.
»Kočevski šlajser«. 1 valcem brezplačno stočili sod piva, za otroke pa je odpadla brezplačna kokakola, ker je pristojna firma sodelovanje odpovedala, in to le zaradi selitve prireditve iz središča mesta.
Dnevi piva so kljub vsemu uspeli, saj je prireditev obiskalo preko 1.000 ljudi, ki so popili več kot 1.5001 piva, pojedli goro čevapčičevv itd.
rn”vsrrsr“r^	JR
obrniti na zdrastveni dom v Kočevju.
obnoviti domačijo, ki sicer spada v litijsko občino, o čemer priča tudi poštna številka: 61430 Dole pri Litiji Prav blizu poteka meja sevniške, trebanjske in laške občine, tako da se bolj maloštevilni vaščani od tod odpravljajo na šiht ali po kakšnih poslih v dolino teh občin. Če ne bo solidarnostne pomoči, Sevškovim tudi dobra volja ne more kaj prida pomagati. Na sliki so ostanki domačije. (Foto: P. Perc)
PRVI ŽE STOJI — Na vhodu v Kolp-sko dolino s kočevske smeri je na Čolnarskem klancu postavljen prvi turistični ko-zolček, ki opozaija potnike, da prihajajo v Kolpsko dolino. Tu sta predvidena še dva kozolčka, ki bosta opozaijala na naravno zanimivost slap Nežico in na kulturnozgodovinski spomenik grad Kostel.
PRIPRAVLJENI ZA REGISTRACIJO — Nedavno ustanovljeno Turistično društvo Kostel je pred registracijo. Dokumenti so nared, imajo že svoj žig, nabirajo pa tudi člane in sojih imeli konec minulega tedna 16, medtem ko je za ustanovitev potrebnih najmanj 10 članov.
Kako pred zimo do novega doma?
Sevškovi iz Prelesja sami ne bodo kos obnovi domačije, zoglenele v požaru
MIRNA — »Danes poteka mesec dni, odkar je pogorela naša hiša, ki ste jo videli tudi vi. Prisrčna hvala za članek, ki ste ga objavili v Dolenjskem listu. Da pa nesreč pri tej hiši še ni konec, naj povem, da je zbolel gospodar Tine, in sicer ima išias in je že 14 dni priklenjen na posteljo. Pomoč v takih razmerah poteka vse prej kot zadovoljivo in smo nemočni.« Takole nam je pisala Angelca Žonta, doma z Mirne, sicer pa rojena na nedavno pogoreli domačiji v Prelesju 6, v zaselku Predlog pod obronki Jatne. O tem primeru smo v prilogi DL objavili reportažni zapis Bo spet lep in topel dom?
Angelca piše, da so jim iz nekaterih podjetij, katera so zaprosili za pomoč, sicer pomagali, a bolj simbolično, s kakšnim tisočakom. Pri celjskem Izletniku, kjer je zaposlen njen brat Tine Sevšek, se po tistem, ko so Celjani prispevali 10.000 din, ni nihče več odzval.
Ko so poklicali v Celje, so dobili odgovor, da so na dopustu. Tištim, ki so brez strehe nad glavo, pa se zima neusmiljeno približuje.
Tod, visoko v hribih, je zima še posebej mrzla in izdatna s snegom. Zdravje gospodarja Tineta Sevška se ne izbolj-
šuje, ker leži v neprimernem, vlažnem prostoru. Avtomobilska prikolica postaja ponoči v teh hribih že prehladno bivališče tudi za Tinetovo bolehno mater, njegova soproga pa sama niti ne bo zmogla dela na kmetiji, kaj šele, da bi razmišljala, da bi v takih razmerah spet vzela domov komaj dobro leto starega otroka, ki je začasno pri sorodnikih na Mirni. No, vsaj kar zadeva delo, je treba reči, da ne manjka pridnih rok sorodnikov, toda kakšne bogatije ni nikjer, da
bi lahko Tinetu pomagali še drugače, izdatneje, da bi družina pred zimo dobila novo streho toplega doma.
P. PERC
nedeljo, II. avgusta, na Primskovem ponovitev svoje biserne mast- T> ^ Holmar je pranečak Jurija Humarja in je župnik na Obirskem na avs\:L $ Koroškem. Domačini so ob tej priložnosti lepo okrasili cerkev in okoU. Jnf slovesnostje prišlo poleg domačinov tudi veliko ljudi iz drugih krajev, Ud*.^ bila cerkev za vse premajhna. V imenu krajanov sta biseromašnika p°z ji in se mu zahvalila za njegov obisk Ciril in Marta Slak, Slavka ob tej priložnosti izročila skromno darilo. Po maši so se zopet izkazali saj so vse navzoče pogostili s pijačo, pecivom in kavo. Na sliki je trenute >
Na brezposelnost en odgovor
ANDRAŽ VABI PEVCE
Martin Sevšek
V Andražu nad Polzelo letos že osmo leto zapored pripravljamo srečanje družin, ki ohranjajo domače petje slovenskih pesmi. Prireditev ima uradno ime »Družina poje«, odvija pa se pod geslom »Peli so jih mati moja.« Letošnja prireditev bo v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri v Andražu. Že prejšnja leta so na prireditvi sodelovale družine iz različnih delov Slovenije, letos pa smo se še posebej potrudili, da bodo na njej nastopale družine iz vseh slovenskih pokrajin. Prireditev ni tekmovalnega značaja, pač pa je predvsem namenjena predstavitvi družinskega petja, ki ga številne družine še ohranjajo kljub modernemu pomanjkanju časa in zasvojenosti z različnimi mediji.
Za organizacijski odbor SLAVKO PIŽORN (tel. 063/721-268)J
TRIBUČE — V črnomaljski občini je 10 ljudi z višjo izobrazbo, ki so kot nezaposleni prijavljeni na tamkajšnji skupnosti za zaposlovanje. Med njimi je tudi predmetna učiteljica zgodovine in zemljepisa Helena Željko iz Tribuč, ki že vse od diplome na ljubljanski Pedagoški akademiji pred tremi leti ne dobi službe. V tem času je dvakrat nadomeščala na šoli, še najdlje pa je skupaj delala kot perica v črnomaljskem domu počitka.
»Kot študentka sem dobivala štipendijo iz združenih sredstev, tako da sem imela še manj možnosti, da bi dobila stalno zaposlitev. Napisala sem veliko prošenj in si tudi sicer močno prizadevala, da bi dobila službo, a nič«, je močno razočarana in prizadeta začela svojo žalostno zgodbo mlada brezposelna žena in mati z višjo izobrazbo. Željkova je prvič dobila začasno zaposlitev še pred diplomo, kmalu po porodu, ko je nadomeščala vzgojiteljico v črnomaljskem dijaškem domu. »Najprej sem nadomeščala tri mesece, potem so mi čez poletje prekinili, nato pa spet od začetka šolskega leta do konca aprila. Potem sem bila več kot leto dni brez službe in tudi nobenega denarnega nadomestila nisem dobila, ker mi je za to, da bi bila upravičena do tega nadomestila, manjkal dober mesec službe. Na vse strani sem pisala prošnje, na šole, v vrtec, knjižnico, celo v dom JLA, pa nikjer nič. Zgodilo seje celo, da mi na prošnjo niso niti odgovorili. Meni pa je bilo vse huje, kajti počutila sem se brezkoristno, hkrati pa sem se zavedala, da bi morala znanje, ki sem si ga pridobila s študijem, koristno uporabljati in ga seveda stalno poglabljati in dopolnjevati. Tega pa ne moreš, če ne delaš v svojem poklicu, ravno nasprotno, vseskozi te obhaja grozen občutek, da gre znanje
Helena je dala prošnjo tudi v črnomaljski dom počitka za negovalko, vendar tudi tam ni bilo službe zanjo. Ves čas je bila seveda prijavljena na črnomaljski skupnosti za zaposlovanje in se je tam tudi večkrat oglasila. Tako je videla, da v domu počitka potrebujejo perico in je napisala novo prošnjo. »Na razgovoru sem imela vseskozi občutek, da me skušajo odvrniti od tega, da bi sprejela to delo, vendar sem bila trdno odločena, da vzamem, kar pač je.« In tako je predmetna učiteljica zgodovine in
n z*1"'
la, čeprav je težko, nepriznano. ^ en o3
čevano in slabo plačano.
Helena Željko: z diplomo, a brez službe
zemljepisa več kot leto dni delala kot perica v domu počitka. »To delo je težko, naporno in, milo rečeno, nelepo, najhuje pa je to, da poleg tega ni še prav nič cenjeno. Vseskozi sem imela občutek, da me ljudje, ki bi to delo morali poznati in ga vsaj ceniti, če ne še kaj več, gledajo precej zviška, skorajda prezirljivo, kot da je človek, ki opravlja to naporno in nelepo delo, manj vreden. Le od oskrbovancem sem včasih doživela kakšno lepo besedo, kot nekakšno priznanje in za-
nad plačo nisem nikoli pritože^^ sem se takrat odločila, da take?" ne bi več sprejela. Vsak človek >^r ko delo je vredno spoštovanja.v . p
hočem jaz opravljati tisti p01k^li.■■ katerega sem študirala in ki me ■ Konec koncev bi sprejela tud zunaj mojega poklica, a nikm* -kega,« je odločna Helena Želj ,e.■ Po trinajstih mesecih, ko sej J |„j.
10	perice izteklo, je bila spet bre . 1} be. Ob sofinanciranju skup^ jC zaposlovanje soji omogočili. vjla črnomaljski osnovni šoli 0P.( jja pripravništvo in strokovni izP jet0. šoli je ostala celo zadnje Šols sedaj čez poletje pa je spet bre ^flCr
in dobiva denarno pomoč od s ^j, sti za zaposlovanje. »Obljub J J sp£t da bom z začetkom šolskega t nadomeščala za določen čas. ^ zaposlitev na šoli pa, žal, nl.«nijv8e’ Vzela bi službo na katerikoli ^ m
11	krajini ali v Novem mestu. konec koncev iz naših kraje ljudi vsak dan vozi na delo m ^gt-Novo mesto. Pri nas še p°se ^jroi”8
no čutimo prezaposlenost na brezposelnost,« je končala n Željkova se kot nezap0*16 .^o j11 ženska tudi sicer čuti pnkr J. eti ^ zapostavljeno. »Če bi hote a (0|j)o enega otroka, mi ne pnP3 jfug1'1’ porodniškega dopusta ko ke materam. Kaj je moj otrok ^ se zame ni službe, manj vrede"’. ^ drugi, kaj sem jaz kot m vredna?« se sprašuje. Vehko v^t in nobenega odgovora. V s ne. Pravi odgovor na vsa vp «, iju«1, dileme Helene Željko in d’’	^ sta
ki so se znašli v takem »g ^po*'1 ♦ nju, je safno eden: primere ^<jtnov ^
tev. Prav ta »odgovor« Pa J	, #
teh časih najtežji. . „aRT^ 1
4 obhaja grozen občutek, da gre znanje sedo, kot nekakšno priznanje in za- teh časih najtežji.	tjAK ‘r .J
♦ iz tebe...«	hvalo. Dela perice se nisem sramova-	A
8
DOLENJSKI LIST
Ograda v gotno vas
Žreb je izmed reševalcev 30. na-vW>ne križanke i^-hral TOMAŽA KBlNCA iz Gotne vasi. Za nagrado Prejel knjigo sodobnega japon-pisatelja starejše generacije Si-J1?13 Seidzija z naslovom Japonski °jak. Nagrajencu čestitamo.
„.“ešite današnjo križansko in po-rešitev najkasneje do 2. septem-ra na naslov: Uredništvo. Dolenjca lista, Glavni trg 24, 68000 K°AVomesto, s pripisom KR1ŽAN-
REŠITEV 30. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 30. nagradne kri-,nlce se, brano v vodoravnih vrstah, kA k FRANCE, BEA, ALAIN, RIŽ, k?NAK, GURU, IND, LASER, i^DURAIN, TLA, AVL1DA,
o!9a, kaja>čin, tau, orka,
OTREBKI, SONAR, JA-EAK TROSKVA' AREAL, A1L,
m3SL3
bok()IVe'^° srce ie neizmerno fM°-
a	KONFUCIJ
kb 0Veli zmeraj najraje rine tja, l r najmanj ve.
a	V. ZUPAN
in lahko človeka tudi dviga
.	V. ŠKLOVSKI
n renske lahne so ko puli.
A.S. PUŠKIN
NAGRADNA KRIŽANKA
So maligani ustvarjalni?
Angleške raziskave so potrdile predpostavke
v:					POMRZNJENJE	VUUGA REKE	NARODOPISJE	KEM SlMBOc ZA SILIČU	AVTOR J UDIR	DL	BRANŽA	ŽIVALI KATE RIH JAJCA VSEBUJEJO RAZVIT EMBRIO	PASJA PASMA
				MEHANSKA ZDRUŽBA RAZc SNOv; KEM SIMBOL ZA KALU					JOŽE PlECNiK	POSODA ZA . i KOCINE 1l GLASBE-NIK ATli			
				>				*					
				N0RD MIT , .. MORJA				POSMEH NEkD AVSTR PREDS REP FRANZ					
		CZ		POT FllMJAP REŽISERJA KUR0SAVE					NOČNA PTICA 'narodno OSVOBODILNI BOJ				
m				>									ju2MS»0E!
DL	ŽENSKO IME	PRISTANIŠKO MESTO V J ITALUI	V							AM iGRAlKA GARONEfUVA			
		JUD MIT N0C NA POŠAST								DEL TEKME			
ALPINIST KUNAVER					NEM PISATEU ;WllHfLMi ATufiTgr PAKT						VEZNIK irSCiC*		
POMEMBNO ŠPANSKO PRISTANIŠČE						FRANCE STELE PRIPADNIK' M			ULITA TiSKARSKA ČRKA TeraST*"				
GERMANSKO PLEME								RAVNINA					
REDKEJŠE MOŠKO IME								OPERNO GLEDALIŠČE					
ARABSKI ŽREBEC			DEVETI TON OD OSNOV NEGA					HRV SLIKAR iVJEKGSLAVi					
Prikazni groze spet strašijo
^etovna oboroževalna industrija in trgovci spet pognali apokaliptične jezdece ____— Njihovi sopotniki so neonacisti, fasisti, stalinisti, četniki idr._
» mestu dokaj optimistično pisali o U 0vnem popuščanju napetosti. Be-<>lič° m'ru, ki je takrat s svojo Jeno vejico v kljunu meril setovno lik n’"*e pravzaprav eno samo ve-s.°,skrb- kam z velikim številom dej OVnjakov in še večjo množico
te^kako pred enim letom smo na ja sprte strani končno le sedle za poni m«t„ T-i-;	----i: - gajalsko mizo, bi se znal spričo spre-
menjenih razmer na vzhodu Evrope kaj hitro izničiti.
Oživljeni militarizem pa ne koraka samo z roko v roki s svetovno oboroževalno industrijo in prekupčevalci, temveč se medsebojno oplaja tudi z duhovi, o katerih smo včasih že mislili, da so za vedno premagani. To so stalinizem, nacizem in fašizem, ki imajo v Jugoslaviji še nič manj grozljiva lokalno obarvana sopotnika, četništvo in ustaštvo. Zanimivo je, da so vse te oblike pronicale na dan prav v deželah nekdanjega komunizma, kjer so ostale, kot kaže, pod bleščečo fasado socialističnega moraliziranja o bratstvu in enakosti lepo konzervirane. Kažejo se predvsem v zatiranju manjšin tako rekoč v vseh vzhodnoevropskih državah, morda z izjemo Madžarske. Če začnemo kar z Jugoslavijo, ki je včasih veljala za najmanj vzhodnoevropsko, ni moč mimo Kosova ter že tako rekoč legaliziranega četništva in ustaštva, ki sta medsebojno genocidna. Tu so tudi še določeni elementi stalinizma, ki so se,
-■m _.	-------;jw6---- tako kot drugod v vzhodni Evropi, še
ki tUJ-So oživeli olivno zeleni možič- najbolj ohranili v armadi. V Bolgariji „. v Fvrr.-;	*:„x———*—	se prav tako srečujemo z genocidnim
odnosom do makedonske in turške manjšine, ki se s prihodom nove oblasti ni dosti ublažil, enako pa je tudi v Romuniji, kjer so podobni pritiski na madžarsko, nemško in srbsko manjšino. Na Češkem je bilo v zadnjem času zabeleženih nekaj zastrašujočih napadov na Cigane, Poljaki pa se tudi še niso znebili svojega nacionalnega kompleksa do Zidov, ki občasno izbruhne v tej ali oni obliki. Sovjetska zveza se srečuje s pojavom ruskega narcisizma v odnosu do ne-
umuviii cviuuji, biiiu m
nefC'	dvoma, kajti skoraj
nan/Jeino se nam je zdelo, da bi fi-vpljvn° močna in politično zelo cev jn* mreža svetovnih proizvajal-Past J RrePr°dajalcev orožja kar tako njih - 4 Svetovnemu miru, da bi se na je |a,v,ra^unrazbohotil.Žlastiše,ker e Dol;?*0 računala na tiho podporo form t m°ž v olivno zelenih uni-PoD a*|’ katerih smisel in vpliv bi se s zn^čanjem napetosti občutno
?0J so se bojazni uresničile. Beli jas,"1'™ se je kmalu spremenil v krem r’ k' Je kaj hitro z ostrimi je J1 udaril po zemeljski obli, da Vfsti k° ^krvavela. Najprej je bil na n°zaL Uva-*t’ nat0 x Je ra*1-65*0 celot-krj|2 IVsko območje, v senci njegovih ki (J7.So oživeli olivno zeleni možič-svetf,1 v Rvropi, tem živčnem centru <W,nega miru- Kako je, ko se za-lož' z verige ti, smo imeli pri-sl občutiti tudi na lastni koži. hebj!6 S SV0J'mi zloveščimi krili jas-iri že| ?^r^a* ^z širno sovjetsko ravan joče / Z?c lfs°čsr'b tankov je zastrašu-finanf*r'Pa'°- M°žJe 'z svetovnega Pr°dai?ega imperija, zgrajenega na rtian,.; or°žja, si lahko zadovoljno in |an.? r°ke. Posel cvete kot še nikoli Pozahr • n' glavoboli so že zdavnaj Bližn;^en‘- Celo optimizem glede i vzhoda, kjer naj bi desetlet-
\\ VNN*
svet v številkah
PELEŽ u ONESNAŽEVANJU
ES3
TRANSPORT
1-
crc
KOMUNALA
E2D
KMETIJSTVO POSEK GOZDOV
'S|J* škodljivih plinov v ozračje	DRUGO
8a m?1* najn,evarnejšimi stvarmi, ki ogrožajo zdravje našega rodne-•Peria Je lako imenovani učinek tople grede. Zanj so v veliki ’°var g°VOrne em's'je škodljivih plinov, kijih v ozračje spuščajo kjer ne’ termoelektrarne, gospodinjstva, avtomobili itd. Povsod, varj ,r°šijo fosilna goriva, od nafte do premoga, se ustvarja ne-k°Vn-*! za zdravo ozračje. Graf tega tedna kaže, kakšen je odstot-p|jnj1 delež posameznih dejavnosti v onesnaževanju s škodljivimi ba id, 2* največji onesnaževalci si podajajo roko industrija, upora-•xv. rnuoroogljika (CFC) in komunalne dejavnosti.
ruskih narodov in stalinizma, ki ga armada v zadnjem času le s težavo prikriva. Kaj bo prišlo na dan v sedanji kaotični situaciji, bomo še videli.
Z zelo resnimi problemi se srečujejo tudi v Nemčiji, in to prav v predelih nekdanje Vzhodne Nemčije. Tu se širi val rasizma, zelo podobnega nacionalističnim pogromom v času
zgodnjega nacizma. Pojavlja se predvsem med mladino, ki se v hitro spremenjenih okoliščinah ne znajde najbolje in je bila na dokaj hiter način prisiljena spoznati, da Zahod ni le med in mleko, pač pa trdo delo in borba za vsakdanji kruh in obstanek. Pri tej borbi se srečujejo na isti ravni kot mnogi gastarbajterji iz arabskih, afriških in azijskih držav, kar se jim zdi še zlasti ponižujoče. Gnev, ki se tako poraja v njih, je cepljen na Hitlerjevo idejo o večvredni in čisti germanski rasi in antisemitizmu, ki pa se v novih razmerah namesto k Judom obrača k vsem, zlasti barvnim priseljencem.
V zadnjem času so v Berlinu in nekaterih večjih mestih nekdanjega vzhoda Nemčije zabeležili večje število značilnih incidentov, ko so grupe v usnje odetih in z nacističnimi simboli ovešenih mladeničev napadle posamezne tujce, jih telesno poškodovale ali celo ubile. V Wittenbergu so neonacisti vrgli z balkona v četrtem nadstropju dva zdomca iz Namibije, da sta bila težko poškodovana, v Dres-denu so vrgli mladega emigranta iz Mozambika z drvečega tramvaja, da je za poškodbami umrl, in še bi lahko naštevali vrsto podobnih primerov. V berlinski podzemni železnici so nekatere linije, ki si jih barvni priseljenci, zlasti zvečer in ponoči, sploh ne upajo uporabljati. Značilni so tudi neonacistični napadi na številne poljske turiste, ki so se pojavili na nemških mejah, ko so končno lahko potovali iz Poljske brez vizumov, ter na černobilske otroke, ki so bili poslani v Nemčijo zato, da bi se vsaj za nekaj časa izognili škodljivemu sevanju. Vsi ti pojavi kažejo na množično preganjanje, kije pravzaprav čisto neosnova-no, saj je v sestavi prebivalstva v deželah nekdanje Vzhodne Nemčije le dober odstotek tujcev.
Številna nova krizna žarišča, ki so v enem letu nastala, kažejo na to, da prijatelji vojne in lahkega zaslužka na račun krvi in trpljenja drugih niso stali križem rok. Pomoč iz skrivnostnih virov, ki jo dobivajo razne militantne skupine na ozemlju bivše vzhodne Erope zato, da vzdržujejo vzdušje napetosti, je tudi učinkovita. Bati se je le, da so tisti, ki jim tako vzdušje prija, iz steklenice spustili že vse preveč grozljivih prikazni iz preteklosti, da bi jih mogli oni ali kdo drug sploh še obvladovati.
T. JAKŠE
Ideologije nas navkljub naSim željam za bolj Si svet vodijo neizogibno nazaj k starim paradigmam trpljenja.
S.GRIFFIN
Mucka proti visokemu pritisku
Zadovoljna mačka, ki ljubeznivo prede na kolenih, in zvest pes, ki gospodarju, zroč mu v oči, neustavljivo in prijazno maha z repom, je pravo naravno zdravilo. To so pokazale raziskave z bolniki, ki imajo resne srčne bolezni. Raziskave so pokazale, da imajo srčni bolniki, ki uživajo v druščini domačih živali, veliko večje možnosti, da praznujejo obletnico terapije, kot pa tisti, ki se družijo le z ljudmi.
Znanstveniki so raziskovali, kakšne učinke ima na človeka druženje s štirinožnimi ljubljenci. Ugotovili so, da gladenje mehkega krzna mačke ali psa ter prijazen razgovor z zvesto živaljo tako pomiijujoče vpliva na srčne bolnike, da jim krvni pritisk pade celo pod normalno počivalno vrednost.
Psiholog Geoff Lowe je na univerzi Hull opravil raziskave, s katerimi dokazuje, da so ljudje, kadar so pod vplivom alkohola, bolj kreativni. To seveda ne pomeni, da moramo na vrat in na nos za sank, pa se nam bosta odprla nebo in zemlja. Stvari le niso tako preproste. Poglejmo, kako je Lowe izvedel test, s katerim je podprl svoje domneve.
V testu je sodelovalo 16 moških in 16 žensk v starosti od 16.do 30 let. Vsak od udeležencev je obiskal univerzitetni laboratorij dvakrat s presledkom enega tedna. Obiskovalci niso smeli vedeti, ali pijejo alkoholno ali brezalkoholno pijačo. Da bi jih prevarali, so jim laboranti enkrat ponudili tonik z vodko, drugič pa le tonik, ampak tako, da so rob kozarca prav tako ovlažili z vodko in je pivca vonj zavedel. Enkrat je obiskovalec popil brezalkoholno pijačo, enkrat pa je zaužit tako količino alkohola, kije že na meji dovoljene za voznike motornega vozila. Po vsakem obisku so udeleženci opravili poseben ustvarjalni test.
Prve analize rezultatov so pokazale nedvoumno povezanost med použi-tim alkoholom in živo fantazijo. Lo-we pa je udeležence razdelil tudi po tem, kako so se odrezali pri poskusih brez alkohola. Izkazalo seje, da so se osebe, ki so se brez alkohola dobro odrezale, pri zaužitem alkoholu po-" slabšale, tistim pa, ki so bile pri poizkusih brez alkohola slabe, seje po zaužitju alkohola fantazija močno izboljšala.
Da ne bi bilo nesporazumov, pa je treba upoštevati tudi ugotovitev, do katerih seje po zaključku poizkusov dokopal GeofT Lowe. Meni, da so bili tisti, ki so dobili pri brezalkoholnem testu nizko oceno, utesnjeni in nervozni, alkohol pa je to nervozo odstranil in sprostil njihove dejanske sposobnosti. Nasprotno pa je tistim, ki so svojo ustvarjalnost pokazali brez alkohola, prej škodoval, kot koristil. Zato poudarja, da se rezultati njegovih raziskovanj nikakor ne sme-
MINI ZANIMIVOST ZDRAVILNE SOLZE
Medtem, ko polzijo po licih solze, se telesne rane hitreje zdravijo. Tako trdijo sovjetski raziskovalci. Bolečina z rane signalizira solznim žlezam, da izločajo zdravilne snovi, ki potem s krvjo pripotujejo do rane. Poskusi so dokazali, da se rane pri podganah, ki so jim odstranili solzne žleze, celijo počasneje. Žal sovjetski raziskovalci še niso ugotovili, kaj bi najhitreje zacelilo rane, ki jih je mogočnemu ruskemu medvedu zadal zadnji državni udar.
jo razlagati kot napotilo k pitju alkohola, ampak zgolj kot ugotovitev, da v določenih okoliščinah alkohol delu-. je kot sproščajoč element. To pa samo v primeru ko nagnjenja k ustvarjanju že obstajajo, in še to le v določenih situacijah. Drugi, ki nimajo prirojenih sposobnosti, se lahko nacejajo, kolikor hočejo, pa ne bo nič od njih ali pa celo vse manj.
Bogastvo moramo meriti po tem, kako pomaga streči našim željam.
A.PREVOST
V knjigi odkrivaš človeka.
J. P. SARTRE
Rodila bo vnuka
Mati nosi pod srcem otroka svoje hčere — Etika?
Arlette Schweitzer, 42-letna uslužbenka v šolski knjižnici v Aberdeenu, mestu v Južni Dakoti v ZDA, je noseča. To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi po srcem nosila otroka svoje hčere Christe Uchytil, ki sama ne more roditi. Hči Christe se je namreč rodila brez maternice (ne pa brez jajčnikov) in bi ostala brez potomcev, če ne bi medicina zmogla svojevrstnega podviga.
Zdravniki v univerzitetnem kliničnem centru v Minneapolisu so se odločili, da bodo Christe pomagali s pomočjo oploditve v epruveti, tako pridobljeni fetus pa vsadili v maternico njene matere Arlette. To seje tudi zgodilo in zdaj obe čakata na srečni dogodek. Predvidoma v oktobru se bosta rodila dvojčka
fantka, Arlette pa bo, če bo vse po sreči, postala druga babica v zgodovini porodništva, ki bo na tak način pomagala svoji hčeri.
Prvi tak primer se je dogodil leta 1987 v južni Afriki, kjer je mati donosila hčerine trojčke. Hkratno večje število novorojenčkov izvira iz tega, ker zdravniki v maternico nadomestne matere vsadijo več oplojenih jajčec, saj je možnost za preživetje fetusa, kije zaplojen v epruveti, le ena proti pet.
Kaj pa etična vprašanja, ki sc pojavljajo ob takih primerih? »Kaj pa sploh je materinstvo?« se sprašuje profesorica etike na michiganski univerzi, Mary Mahovvald. »Je to želja posredovati svoje genetske zasnove bodočim rodovom? Ali želja, da bi vzgojili otroka? Ali želja, da bi rodile otroka?« Profesorica trdi, da gre za razmerje med materjo in hčeijo, ki ga drugi ne morejo razumeti in ki ga bo treba še natančneje raziskati, saj se bodo podobni primeri v prihodnosti zagotovo še zgodili. (Reuter)
KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV
lil
e®
iBH
n
PRILOŽNOST TUDI ZA VAS
		

■H
-'-‘JI* <ajQ.ai
PO UGODNI CENI S TAKOJŠNJIM PLAČILOM ODKUPUJEMO HLODOVINO BUKVE, BUKOV ŽAGAN LES IN BUKOVE ELEMENTE.
"T'	-v,---;
M
INFORMACIJE:
KLI LOGATEC d.o.o.
61370 LOGATEC, TOVARNIŠKA 36 TELEFON: (061) 741-711 int. 276 TELEFAX: (061)741-279
n
IM Hilli
Velik up je igra v napadu
Kočevski nogometaši v drugo slovensko ligo — Okrepitev iz Ivančne Gorice — V Kočevju z Reko
TURNIR OB 30-LETNICI
STARI TRG OB KOLPI — Šahovski dom Stari trg ob Kolpi bo v okviru praznovanja 30-letnice delovanja organiziral v začetku oktobra mednarodni članski šahovski turnir. Izvedbo prvega takega tekmovanja v Beli krajini bodo omogočile delovne organizacije in obrtniki.
V K.
-------------------------N
TURNIR V MALEM NOGOMETU
SLOVENSKA VAS — NK Slovenska vas vabi v nedeljo, 25. avgusta, ob 9. uri na turnir v malem nogometu na igrišču v Slovenski vasi. Prve tri ekipe bodo prejele pokale. Prijavnina znaša 500 din. Informacije daje Janko Odlazek po telefonu (068) ^47-696.	j
TURNIR V BELI CERKVI
BELA CERKEV — Nogometni klub Bela Cerkev prireja v nedeljo, 25. avgusta, ob 8. uri turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo še pol ure pred pričetkom turnirja. Najboljše ekipe bodo dobile pokale. nagradili pa bodo tudi najboljšega igralca in vratarja. Za igralce bodo pripravili brezplačni srečelov.
NOGOMET IN ODOJEK V GABRJU
GABRJE — Športno društvo Gabrje organizira v nedeljo, 1. septembra, turnir v malem nogometu za prehodni pokal Gorjancev. Prijave zbirajo v gostilni Hudoklin, tel. 85-628. Žrebanje bo v petek, 30. avgusta, prav tako v Hudoklinovi gostilni. Prijavnina znaša 700 dinaijev. Prireditelji turnirja so pripravili lepe nagrade: prvo-uvrščeni ekipi bo pripadel odojek, prve tri ekipe bodo dobile pokale in praktične nagrade.
KOČEVJE Zaradi reorganizacije tekmovalnega sistema v republiki in prilagajanja športa novo nastalim razmeram, bodo nogometaši Kočevja kot prvaki ljubljanske medobčinske lige jeseni lahko igrali v drugi slovenski ligi. To je doslej največji uspeh v zgodovini kluba. Po kakovosti posameznikov, izkušnjah in še posebej po prikazani igri v preteklem prvenstvu je povsem razumljiv optimizem, ki vlada v Kočevju nekaj dni pred začetkom prvenstva. Prva tekma, na kateri se bodo Kočevci pomerili z ekipo žirovske Alpine, je napovedana za nedeljo, 25. avgusta.
Trener Stojan Briški, s katerega zaslugami so dobili prejšnje prvenstvo, pospešeno sestavlja ekipo. Kot okrepitev v vratih prihaja iz Ivančne Gorice Kotar, ki se je pokazal z dobro formo in znanjem na nekaj prijateljskih tekmah. Garnituri igralcev, ki so osvojili medaljo, se bo pridružilo nekaj fantov iz mladinskega sestava, ki že leta beleži opazne dosežke v slovenski ligi.
Druga Slovenska liga bo štela 14 klubov, med njimi bo tudi novomeški Elan, v kočevskem klubu pa so prepričani, da imajo v taki konkurenci možnost za sredino tabele. Takšno uvrstitev pričakujejo, ker imajo voljo za igro z močnimi in dobrimi ekipami, kar je pokazalo tudi pre-
jšnje prvenstvo. Veliko upanje kluba bo igra v napadu, ki je bila v prejšnjem letu daleč najboljša v vseh republiških ligah.
Do začetka prvenstva so imeli Kočevci močne preizkušnje na prijateljskih tekmah, med katere štejeta nastop na turnirju
Stojan Briški
na Ravnah na Koroškem in tekma proti prvoligašu Reki, ki jo igrajo dvaindvajsetega v športnem parku Gaj v Kočevju. Na prvi prijateljski tekmi so Kočevci premagali Kolpo iz. Metlike z 2:0 z goloma Ge-reka, ki se znova vrača v ekipo.
M. GLAVONJIČ
r	'
Velike konjske v dirke v Šentjerneju
V nedeljo v Šentjerneju 90 najboljših kasačev — Poje Nace ________Junkar________
ŠENTJERNEJ — Konjeniški klub Šentjernej prireja v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 na šentjernejskem hipodromu velike konjske dirke. Na sporedu bo kar 10 dirk, v katerih se bo pomerilo 90 najboljših kasačev iz Slovenije in Hrvaške. V okviru te športne prireditve bo tudi dirka za pokal Alpe-Jadran, v kateri bodo nastopili tudi tekmovalci iz Avstrije. Šentjernejsko ekipo sestavljajo Jernej Narat, Slavko Franko, Rudi Govek in Vlado Kovač. Pred pričetkom dirk in po končanem športnem programu bo pel Načel Junkar, seveda bo po končanih dirkah, kot se za take priložnosti spodobi, veselica. Pa še to: mladina do 15. leta starosti ima na dirke prost vstop.
v
J
Tomlje je vozil »strašno«
Vgradil nov motor in za dirko izbral prave gume
PODTURN — »Na dirko sem se pripravljal nekaj tednov, saj nisem hotel razočarati domačega občinstva. Bolj ko seje bližal čas za dirko, bolj sem dobival občutek, da bo moj BMW prešibak za najhitrejše. Zato sem se tri dni pred dirko odpeljal v Nemčijo, kjer so mu vgradili motor s 308 konjskimi silami. Dvajsetkrat sem se peljal po stezi in ko sem pred prvo vožnjo stal na startu, sem imel tremo. Tanasije Kuvalja, prijatelj iz Banjaluke, je imel enak avto in bilje moj najtrši tekmec. Kot kaže, so na koncu odločile gume. Izbral sem najmehkejše gume znamke Yoko-hama in prinesle so mi skoraj šest sekund prednosti pred drugim najhitrejšim«, je takoj po dirki povedal Matjaž Tomlje, obkrožen s številnimi navijači iz topliške doline in Dolenjske. Vsakdo mu je želel stisniti roko, saj je hitrostno dirkanje z avtomobili moški šport, ki ne sme poznati strahu. Matjažu je po dirki segel v roko tudi Tanasije Kuvalja, nam pa zaupal: »Tomlje je vozil strašno. Sedaj moram tudi jaz čez mejo po nove gume, skrbi pa me tudi krajši menjalnik...
Med tekmovalci v najmočnejšem razredu je vozil prav tako BMW M3, Dagmar Šuster, (predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije), kije na koncu zase-
Spet lepa atletika v Novem mestu
Na odprtem prvenstvu Dolenjske v atletiki dosegli tudi nekaj solidnih rezultatov ______________— Največ vreden rezultat teka na 400 m z ovirami________________
Lj.) 5,72, 2. Korošak (Ptuj) 559, 3. Podkrižnik (N. m.) 5,45, višina: 1. Lihteneger (ZAK) 1,76, 2. Calasan (Klad.) 1,60, 3. Bešter (Tr) 1,50 disk: 1. Florijan (Vel)
36.66.2.	Novak (Brež.) 29,50,3. Prosenik (Domžale), 27,40. Moški — 200 in: I Novak (IBM OL.) 21,98, 2. Polak (Trig.) 22,32, 3. Petan (ZAK Lj.) 22,49; 400 m. L Krabonja (Ptuj) 49,49, 2. Bratuša (ZAK) 51,21,3. Kranjc (Ptuj) 52,35; 800 m: 1. Celič (Mladost) 1:51,60, 2. Dobša (Mlad.) 1:51,90, 3. Kajtazovič (N. m.) 1:54,94; 400 m ovire: I. Petan (ŽAK Lj) 52,39, 2. Milat (Brež.) 53,57, 3. Božiček (Kladivar) 53,80; 500 m: 1. Hrapič (Vel.) 14:49,55, 2. Nevečerel (Dinamo) 15:25,53, 3. Počič (N. m.) 15:40,34; daljava: 1. Vukovič (Mlad.) 7,25,2. Krampi 6,96,, 3. Polak (oba Trig.) 6,86; višina: 1. Rozman (Klad.) 2,02, 2. Tetec (Dinamo) 199. 3. Džurekovič (Varaždin) 199; disk: I. Primc (N. m.) 53,76, 2. Klančnik (Trig.) 42,74; 3. Dokl (Ptuj) 40,32; kopje: 1. Mustapič (Mlad.) 63,64, 2. Uplaznik (Klad.) 60,30, 3. Tomc (ŽAK Lj) 58,58; kladivo: I. Kevo (IBL Ol) 63,72, 2. ŽIŽEK (N. m.) 53,74, 3. Grubič (Brež.) 43,80; palica: 1. Radovanovič (Mlad.)
4.90.2.	Šimunivič (Varaž.) 4,60,3. J. Rovan (Brež.) 4,40.
NOVO MESTO — Novomeški atletski delavci so v nedeljo na stadionu pri Portovaldu pod pokroviteljstvom IMV Revoza pripravili odprto prvenstvo Dolenjske v atletiki. Na tem lepem atletskem mitingu, ki je nekakšen uvod v drugi del atletske sezone, je nastopilo več kot 100 atletov in atletinj iz Slovenije in Hrvaške. Žal zaradi razmer v Jugoslaviji ni bilo v Novo mesto atletov iz Italije, Avstrije in Madžarske. Kljub temu pa so sicer maloštevilni gledalci videli lepo atletsko tekmovanje in nekaj dobrih rezultatov. Zlasti to velja za tek na 400 m z ovirami, v katerem je z rezultatom 52,39 s zmagal Matjaž Pe-
dcl tretje mesto, vendar z večjim zaostankom za Tomljetom in Kuvaljo. »Nagajal mi je motor. Gorivo je neenakomerno teklo v uplinjač in nekaj napak sem naredil. Tomlje je bil danes tako močan, da ga tudi brez teh napak ne bi mogel prekositi,« je povedal Šuster. Zunaj konkurence sc je pojavil Brane Kuzmič z renaultom Clio 16S in dosegel tretji čas. V razredu 1300 ccm skupine A velja omeniti še odlično vožnjo Željka Baničeviča, kije zjugom 65 v obeh vožnjah dosegel kar za 5 sekund boljši čas od Sama Ureka v suzuki swiftu.
Na koncu velja pohvaliti organizatorja prireditve, ki seje to pot precej bolj izkazal kot lani na prvi dirki. Svojo nalogo so dobro opravili tudi časomcrilci iz smučarskega kluba Rog, še posebej velja pohvaliti dobro ozvočenje Jožeta Pirmana s Turjaka, pograjati pa slabo postrežbo Opreme iz Kočevja, ki verjetno ni pričakovala tolikšnega števila gledalcev.
Prireditev so letos pomaknili v Dolenjske Toplice, s čimer niso bili zadovoljni starejšji gostje zdraviliškega doma. Še posebej neznosno je bilo v soboto popoldan poslušati hrup avtomobilskih motorjev. Morda bi naslednje leto tja prišli le šoferji, avtomobili pa naj bi le ostali pod Rogom.
J. PAVLIN
tan. Toje bil po tako imenovanih madžarskih tablicah točkovno največ vreden dosežek pri moških, medtem ko je pri ženskah največ točk po teh tablicah dosegla skakalka v višino Darja Lihteneger, ki je preskočila 1,76 m, kar je letos najboljši rezultat v tej disciplini v Sloveniji. Med boljšimi izidi velja omeniti še met Breži-čana Keva, ki je kladivo zalučal 63,54 m daleč, skok s palico Radovanoviča (4,90 m), tek na 800 m, v katerem je z rezutla-tom 1:51,60 zmagal Zagrebčan Čelič, skok Vukoviča v daljavo (7,25 m) ter rezultat Perčcve v teku na 200 m —25,0.
Rezultati:
Rezultati: pionirke — 80 m ovire: 1. Jankovič (Nm. m.) 12,47, 2. Tratar (N. m.) 12.89,3. Steinbacher (Velenje) 12,94 Ženske lOOmovirc: 1. Korošek(Ptuj) 15,18, 2. Jankovič (N. m.) 18,08,200 m:
1.	Perc (ŽAK Lj.) 25.000, 2. Lenko (Klad) 25,07, 3. Matulj (KI) 25,89, 400 m: I. Steblovnik (Vel) 58,19, 2. Prešeren (Kamnik) 58,79, 3. Kotar (Ptuj) 58,94, 1500 m: I. Petolas (Dinamo Zg.) 4:44,50,
2.	Jazbinšek (Klad) 4:50,24, 3. Medan-hodzič (Mladost Zg.) 4:56,64,400 m ovire: 1. Kranjc (Kladivar) 65,49, 2. Celjak (Ml) 73,23, daljava: 1. Predikaka (ŽAK



F- idil
T	tlil
Odprto prvenstvo Slovenije
V Krškem se bodo 25. avgusta pomerili najboljši speedwayisti iz Slovenije in peterica Avstrijcev
iti P	f,	eSto* '	'*v,	'	v , ,	,	'	to
LEPA TEKMA — Odprto prvenstvo Dolenjske v atletiki minulo nedeljo na stadionu v No vem mestu je bil lep športni dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 100 atleto v in atletinj iz Slo venije in Hrvaške. To je bila tudi priložnost za mlade atlete, da se pomerijo v močnejši konkurenci in izmerijo svoje moči. Na sliki: tek druge skupine tekmovalcev na 800 m.
KRŠKO — »V nedeljo, 25. avgusta, ob 15. uri bo v Krškem samo odprto prvenstvo Slovenije. Tako smo se odločili v našem društvu, potem ko je zaradi vojne in tudi pomanjkanja denarja odpadla 10., jubilejna dirka za Zlati znak občine Krško ter dirki za državno in republiško prvenstvo,« je povedal predsednik nadzornega odbora AMD Krško Milan Nedoh.
• Na odprtem prvenstvu Slovenije 25. avgusta bo na stadionu Matije Gubca v Krškem poleg najboljših slovenskih tekmovalcev vozila še peterica Avstrijcev. Najmočnejša speedwayista z onkraj Karavank bosta Walter Nebel in Siegfried Eder, med favoriti dirke pa bo gotovo aktualni republiški in slovenski prvak, Ljubljančan Grega Pintar. Pintarje že vadil na krški stezi in je v dobri formi.
Trenutno je krško društvo v hudih finančnih škripcih. Zlasti se pozna kriza 3000-članskega Vidma. Če gre dobro Vidmu, so dokaj dobre razmere v celotnem krškem športu in tudi v drugih družbenih dejavnostih. Krški papirničaiji so bili pokrovitelji številnih dirk na stadionu Matije Gubca, pomagali so pri nabavi strojev in opreme za dirkače, zdaj pa... No, Nedoh je vendarle optimist in upa, da bo za speedway v Krškem kmalu bolje.
Medtem ko so Krčani in druga slovenska društva, ki nekaj pomenijo v speed-wayu, enotni, da ne more bili govora o kakršnem koli sodelovanju, kaj šele organiziranju nekakšnega jugoslovanskega prvenstva, pa je predsednik odbora za
*rjlir
Triatlon za mladino
Milan Nedoh
speedway pri AMZJ, Janko Šemrov, močno zagret za tako prvenstvo. Menda ima Šemrov neke osebne ambicije, da bi se prerinil v mednarodno motociklistično zvezo FIM in si pač skuša zagotoviti odskočno desko za kakšno visoko funkcijo.
P. P.
Marljivi organizatorji, člani Triatlonskega kluba Novo mesto in njihovi zvesti prijatelji, so opravili še zadnje priprave pred sobotnim triatlonom za mladino. V sodelovanju z. uvidevnimi delavci Krke — Zdravilišč in z vodstvom Zdravilišča Dolenjske Toplice bodo ob pomoči nekaterih podjetij izvedli osrednjo poletno športno prireditev za mladino od 8 do 18 let. V Sloveniji še nismo imeli priložnosti videti toliko mladih športnikov-triat-loncev na eni prireditvi.
Vsekakor bo to priložnost za mnoge, da se pobližc seznanijo s to izjemno privlačno športno zvrstjo, ki združuje tri prijetne in zdrave športne aktivnosti. Preizkusili se bodo v triatlonu, primernem za njihovo starost, za uspešno premagano progo pa bodo prejeli medaljo, lično majico in darila pokroviteljev. Pokale bodo prejeli najhitrejši nad 10 let v več starostnih kategorijah, poskrbljeno pa bo tudi za prijetno vzdušje z glasbo, zabavo in žrebanjem ob razglasitvi rezultatov. Mladi udeleženci se lahko še danes prijavijo na tel. (068)28-358,26-645
ali 65-491, sicer pa v soboto med 8. m 9. uro na bazenu v Dolenjskih Toplicah. Start bo ob 10. uri, tako da bodo obiskovalci lahko spodbujali tekmovalce do 13. ure, nakar se bodo lahko tudi sami kopali v bazenu.
Voznike, ki bodo ta dan vozili po cestah na relaciji Dol. Toplice -Podturn — Soteska — Straža — Dol. Toplice — Meniška vas. prosimo za pazljivo in obzirno vožnjo, saj bodo na cesti otroci, ki ne morejo vedno do- j jeti nepotrebne naglice odraslih. Pro- : simo voznike motornih vozil, da	jj
upoštevajo navodila delavcev policije : in usmerjevalcev organizatorja.
:
V KOČEVJU JE SMRDELO
KOČEVJE Te dni je po Kočevju in okoliških vaseh močno smrdelo po gnojnici. Stanovalci v domu starejših občanov zaradi smradu niso mogli niti jesti. Pritožbe zaradi smradu so deževale od vsepovsod, zlasti še na postajo milice, inšpektorjem in drugim odgovornim. Smrdelo je zato, ker je KG polivalo gnojnico s svinjske farme po kmetijskih površinah okoli mesta. Na vprašanje, zakaj to delajo v najbolj vročih dneh, ko je smrad najhujši in življenje v mestu še neznosnejše, je najodgovornejši predstavnik KG zagotovil, da so gnojnico polivali zato, ker so se zanesli na vremensko napoved. Ta pa seje glasila, da bodo krajevne nevihte.
ZA VLOMILCE NI POČITKA
DOLENJSKA, BELA KRAJINA — Vlomilci in tatovi so bili minule dni spet na delu v več krajih. V Gradišču (trebanjska občina) je bilo ponoči s 13. na 14. avgust vlomljeno v 21 zidanic in vikendov, vlomilci so v glavnem iskali hrano in tako posameznikom povzročili do 1.200 din škode. 16. in 17. avgusta se je vlomilec mudil v Malem Lipju in se spravil nad hišo Milana Blatnika. Ukradel je lovsko dvocevko, 25 nabojev, pas za naboje in petero belih moških srajc. Povzročil je za 15.000 din škode. V noči na 16. avgust so neznanci vlomili v skladišče prodajalne črnomaljske kmetijske zadruge in v adlešič-ko pošto. Iz skladišča so odnesli sedem vreč (21,1 kg) posušenih jurčkov, iz blagajne pa nič, ker je bila prazna. Prizadejali so za 15.000 din škode. Iz poštne blagajne pa so vzeli 11.800 din.
PO DOLENJSKI DEŽELI
PUTKE Z NEZNANCI— V noči z 12. in 13. avgusta je zmanjkalo Francu Medletu iz Šmarjete kar 22 doma zrejenih kokoši, vrednih kakih 6.500din. Isto noč je ljubitelj tuje perjadi obiskal kokošnjak Medle -tovega sovaščana Franca Gabrijela in si prilastil štiri kokoši, vredne 1.500 din.
TUDI PR A ZNE STEKLENICE NISO VARNE — To so ugotovili v KZ Črnomelj, ki jim je neznanec iz skladišča na Železničarski cesti v Črnomlju med 10. in 13. avgustom ukradeI 25 zabojev praznih pivov-St%(fdm<ni< 'n oškodoval na
ZMANJKAL TRIŽILNI KABEL — Dela vci Elektroko vinarja iz Laškega so minuli teden opravljali remontna dela v livarni črnomaljskega Bella in potem ugotovili, da jim je v noči s 17. na 18. avgust zmanjkalo 35 metrov trižilnega kabla, vrednega 20.000 din. Kabel je bil v delavnici
VSE DOBIVA »NOGE« — Nekega julijskega dne je neznanec iz Hudej v trebanjski občini odpeljal neregistriranega fička, katerega lastnik je Berto Malovac. Vozilo, še vedno precej vredno, je očitno odšlo na zavito pot, saj ga do trenutka, ko to poročamo, še niso našli. Prav tako se še ne ve, s kom je šlo motorno kolo Tomos (T — 14). ki ga lastnik Polde Pale iz Mirne Peči pogreša od minulega tedna. Vozilo je vredno 1.000 din. Iz Splošne bolnišnice Novo mesto pa so sporočili, da je med 15. in 16. avgustom iz laboratorija njihove porodnišnice izginil telefonski aparat znamke Iskra, vreden 2.000 din. Tudi ni varno imeti čolna na Krki. Alojz Glohevnik iz Gor. Gomile je imet svojega privezanega »’ Dragi pod mostom, pa ga je samopovabljenec med 13. in 16. avgustom odvezal in od veslal neznano kam.
POTA IX STU#
r
V Metliki naj bi legalizirali črne gradnje
Seveda le tiste, ki bi bi' le dovoljene _
METLIKA — V zadnjih letih je tudi v metliški občini zraslo precej črnih gradenj, in to od zidanic-vikendov, ki jih je največ, dostano* vanjskih hiš in celo do velikega p°" slovnega objekta. Inšpekcija, p1?' vijo, je bila ob vsej tej poplavi črnih gradenj bolj ati manj nemočna. D* bi ta problem spravili z dnevnega reda, se je metliški izvršni svet zavzel za legalizacijo vseh tistih črnih gradenj, kjer bi bila gradnja v normalnih razmerah mogoča in dovoljena. Seveda pa bo za legalizacij0 potreben postopek kot za legalno gradnjo in bo treba plačati tudi vse prispevke, ki pa bodo verjetno cel” višji, kot bi bili ob legalnem p°! stopku. V večini primerov se sedaj ne da več točno določiti dejansko stanje zemljišča pred začetkom čme gradnje in stroški za celoten pošto* pek bodo večji. Samo za primer: za spremembo namembnosti zemlji*" ča, na katerem stoji največji na Čm° zgrajeni objekt v metliški občini, bo lastnik moral odšteti 1,1 milijo”3 dinarjev; ko je bila ta parcela še »<->" sta«, bi ga ta sprememba namembnosti gotovo stala precej manj.
Da bi za naprej preprečili oziroma že v kali zatrli poskuse novih (j-nih gradenj, pa se v metliški občim zavzemajo za okrepljeno delo gradbene inšpekcije. Nasploh je v metliški občini največ pripomb na deli) gradbene in tržne inšpekcije, zat° j”
radi dosegli, da bi po en gradbeni ii/.iii uiapcKiui vuj car,, utcafa V
Metliki.
A. B

ZBIL PEŠAKINJO
NOVO MESTO — 17. avgusta dopoldne je Alojz Ajdišek, ki je zača-j” na delu v Nemčiji, na prehodu za perona Resljevi ulici zadel z osebnim avto Julijano Dereani. 88-letno Novom^ čanko, ki se je pri padcu hudo po*K dovala, je voznik sam peljal v n°v meško bolnišnico.
AVTO OBVISEL NAD KRKO
ŽUŽEMBERK — Od nedelje.1*; avgusta, se v novomeški bolni* . zdravi Anton Lah, voznik golfa, A, gov sopotnik Šerif Čoralič, oba iz 4 ljane, ki sta se tega dne ob,3.30, m#1 Cj, tjo iz Žužemberka proti Ivančni Gp ^ ponesrečila. Usodna je bila cesta PJ1 e. iem grabnu, ker je Lah očitno voz” P^, hitro. Avto je zaneslo na bankin?’^ je kar je zadel v odbojno ograjo, ki zarila v vozilo ter mu odtrgala P°w-motorja in streho. Sledilo je 20 m 0 jf nja po strmini proti Krki, kjer JcA)o obtičal zagozden med drevjem- p na golfu so ocenili na 300.000 dm-
ALJE ŠE KAJ TRDEN PARTIZANSKI MOST? — 25. julija otvoritev partizanskega mostu čez Kolpo, kipovezuje Sodevce v črnomaljskiler ^^iti"1 vrbovski občini Kot je moč razbrati s spominske table, je bil most zgrajen s ^jft-delom JI A, krajanov in združenega dela občin Črnomelj, Vrbovško, Kočevje m ^ Natanko deset let po tem, koje most nadomestil brod, kije prevažal ljudi čez nadomestek kaj klavrno \xxlobo. leseno cestišče, postavljeno na betonskePo(^u0 postalo nevarno tako za pešce kot avtomobile. Človeku lahko kaj hitro nogo 0 ^pt precej velikimi špranjami kolesa avtomobilov pa niso vama pred žeblji ki štrli/0' ^ jrfp relih plohov. Vse kaže. da se imenovani na spominski plošči ne morejo sporazo bi moral vse to popra viti Ljudje pa se vseeno vsak dan vozijo po mostu na	jptP
trgovino, šolo, hrvaškim otrokom, ki so se nastavili pred objektiv, pa je med P zamenjal celo otroško igrišča (Foto: M. B. -J.)
[7
Ameriško pismo
^'OVO, bralci Dolenjca!
. [ Clevelandu smo v naših časo-vsak dan brali o vojni in dru-fč1 v Sloveniji in Jugi, gledali pa ?°,lU(ll vse na televiziji. Tako smo , vdeli čista vse, tudi o Dravogradu. Jn,llju, Medvedjeku, Velikem Ga-u 1» drugem.
sto ' ■ ®* * govore tukaj. Tudi da ri jnformbirojevci ter stari koristi podtalno rovarijo in da se ne , Metnaju le za komunizem, ampak Za boljševizem, da bi lahko z Ha t!er‘mi "hcačunali. Ti Slovenci J"' ‘.mt'l' tajne zveze s Srbijo. Vse P°jaz sprejemam z veliko rezer-l0’ SaJ te vidim resnih možnosti za
!^ac Pa je presneto važno vse v /j?' z gospodarskim položajem, go t .eJ° ‘oteli nerazdeljeno Ju-irJVe ^cJa^ zares naš prezi-so h l xh’ na,(> Pa ■'<’ Baker, in tako dob- ve^° podporo. Potoč)0. je bilo na sestanku vseh ne n'^ držav v Londonu. Če vsi ti io Pr,znavajo naše odcepitve, je adi-?l sa Politika, ki jo naši voditelji v pčen‘J‘ peljejo. Tudi če bi članice J* skupnosti Slovenijo pri-Ito, e: ne bodo mogle zanjo storiti ČD4'',ega ne bodo storile tudi
udobno je bilo pred kratkim v srin Armada ZDA bi lahko Hu-‘vli V ^'c' vodc “topila, pa niso ho-tiljg ‘ata Bush daljnovidno poli-lQ^a nekaj let naprej. Tu nastopa puliti^tovana barabija svetovne
o kenci tukaj i’ Clevelandu so hi ^pisali na razne naslove, da Sin, ^jorte seznanili z dogajnji v Prt‘d$' so ce*° demonstrirat tiru ( l° hiž°. pisali so peticije in tt\irn Medtem pa je naš prezidani Ga, °	golf v svojem rojstnem
JV-/ državi Maine. Je pač tako. Slov,, denarja so spet zbrali naši ‘reb Aaz Pravim, da so bolj po-skg glasnikovi in protitankov-Pru\,ele- Kljub premirju ne bo še kUi eč.a miru, tako vsaj se sliši tu-iztui Prevali je tudi treba stare s'i‘pr' so se včasih v gostilni Ptjtnoč^1-' ^ ‘me^ ve<*no Prav
Mekind, 17. julija 1991
Emil Černe
Ali je Novo mesto že odpisano
Iz dneva v dan izgubljamo dragocene priče naše preteklosti — Gospodje iz inšpekcijskih služb si nočejo nakopati sitnosti — Značilen primer iz Muzejske 3
Obljuba dela dolg. Gospodu Jožetu Košičku sem obljubil, da bo strokovno stališče do obnove stavbe na Muzejski ulici 3 v Novem mestu lahko prebral v Dolenjskem listu. Glede na to. da se že od maja prav premišljeno norčuje tako iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine kot tudi iz meneje že kar nujno, da o tem zve javnost. Zal je zadeva že davno prešla kulturne, seveda pa tudi pravne meje zasebnega zafrkavanja.
Nekega dne v aprilu letos meje dr. Jelka Pirkovič, sedaj direktorica Zavoda republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, vprašala, kako smo mogli pri pripravi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov v občini Novo mesto (glej Odločajmo, 2/86) izpustiti stavbo v Muzejski ulici 3. Stavba je po njenih ugotovitvah v osnovi ohranjena srednjeveška hiša. Moj odgovor je bil, da žal o stavbi do takrat nismo ugotovili dovolj dejstev, da bi opredelitev za kulturni spomenik lahko strokovno utemeljili. Kot je običajno, smo se zato v letošnjem letu skušali stavbi približati na način, ki se v spomeniški praksi imenuje strokovni pristop. Kol nalašč smo lahko v mnenju takratnemu uporabniku gospodu Petelinkarju razložili, daje nujno pričeti s sistematičnim delom, opraviti arhitekturno topografijo stavbe, izdelati načrte in opraviti sonde ter na podlagi ugotovitev izdelati konservatorski program. Na Zavodu za družbeno planiranje so podprli naš predlog, da se ta dela opravijo iz sredstev za prenovo historičnega mestnega jedra.
Odgovora gospod Petelinkar ni dal. V polovici maja pa sem ob popoldanskem sprehodu po mestu ugotovil, da se v stavbi izvajajo gradbena dela. Seveda sem vstopil, ker svoje službe, žal, ne jemljem le od sedmih do petnajstih, in ugotovil, daje novi lastnik stavbe Jože
Košiček, delavci pa že odbijajo omete na hodniku, polagajo tlake v prostorih in rušijo vrata. Gospoda sem ustno opozoril, da izvaja dela brez soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kasneje seje izkazalo, da tudi
Vabilo na 2. TABOR SKD
I4NoVA GORICA V soboto, taj. ^Ptembra, bo v Novi Gorici 2. bat r ^'over>skih krščanskih demo-gra °Vz bogatim celodnevnim pro-b0rt'°m. Novomeška podružnica J^Sanizirala prevoz prek Žu-Š*rka, odhod avtobusa pa bo iz sta JCrneia °b 4.30, iz Novega me-prp ,Pa °h 5. uri. Prijave zbirajo članv?n'ki krajevnih odborov in (w! ,C> SKD (Novi trg 6, tel. 21-
lnl' 247, prijaviti pa seje mo-ipe do > ■
hobije
fe,'
n0 j ^'n na osebo, za šolsko mladi-ske^eme 100 din, za predšol-
tflŽ u.° vključno 10. septembra. V htio, ?^em zWra prijave Drago Na-44S Ulica heroja Slaka 36, tel. -i«. '7. Potni stroški so za odrasle
V^ntroke pa je prevoz brezplačen

j ija/ res ne gre brez hrupa?
I >^fesne nočne veselice na »kandijskem vrtu«
I VesUr n‘mam p roti j a vnim ljudskim ' torji ‘< am’ jih različno organiza-^‘Pra vijo za poletni čas na vrtu 0/e tekdanjega hotela Sandija. va '[ulega petka so tam Dnevipi-Peng?red‘tev. ki naj bi proslavila Pivov* Se gretkaste izdelke raznih saiay, priložnost pa so dobili še izdeirarB m Peki, da se izkažejo z bCn. 1 olikani, pa tudi razni glas nanJ^favi od pihalcev do frajto-breLV’ k‘ naj bi skrbeli za nivo do-Mod kačutja obiskovalcev, avtorji ^kronike in drugi dolu n ’’ bd° Prav in v redu, ko bi ta jitiiv Vn°čni živžav odraslih s svo-hrun'<e dopustne meje prebijajočim buta! v domove bližnjih Počit*? cev ter mo,d njihov mir in b0le ek- Predvsem drugi večer, s sohi^ J1nedeljo, so izvajalci hrupa b0 „ f .91 kar tekmovali, kdo nam Sebni! Čej- decibelov v ušesa, kdo SQmi j zivalskko drl. Morebiti se Ponovna niti niso zavedati, toda mu l‘feJe slišalo, kot da kdo ko-*afnisT ^ere v hrbta. Zdaj si pa Ve(er l,l‘ kako je, če se to ponavlja Po f° Večerom, dokler se sicer le-Ufi nečni Dnevi piva ne iztečejo! šqh,0 s,Jfnovalci lahko to le prena-| Pa nj, kakor pač kdo more, storili j Protečf[0rern° nič, razen, da takole X kd kajpak v upanju, da \ SanjS °d °dgovornih, tistih, ki or-
aR raj0 veselice, in tistih, ki tako	Sovo mesto
hrupne nočne živžave uradno odobravajo, morebiti prebral le vrstice in se ob njih zamislil. Predvsem nad tem, ali imamo tudi mi, ki stanujemo v najožji okolici kandijskega vrta, pravico do miru in nočnega počitka (po hišnih pravilih, ki jih je oblast izdala že pred leti, 10 pravico imamo), ali nam hoče kdo to pravico kratiti v imenu kakega višjega interesa.
Naj bo tako ali drugače, pa ob vsem ostaja dejstvo, da moramo prav tako redno in natančno poravnavati stanarino in druge dajatve kot stanovalci v drugih delih mesta, ki se jim s takšnim akustičnim nasiljem ni treba otepati Prepričan sem, da ne bi nihče izdal dovoljenja za veselico s takšnim hrupom, če bi jo kdo hotel organizirati pod njegovim oknom. Sicer pa ta zadeva sodi pod določila (najbrž še veljavnega!) odloka o javnem redu in miru in bi se kaj takšnega praviloma sploh ne smelo zgoditi.
Pa kako malo bi bilo treba narediti in bi bilo vse v redu. Naravnati celotno dogajanje na glasnost ve.se-liščnega prostora, nekoliko odviti nazaj električne ojačevalce zvoka. Nič drugega.
JEAN ZORAN, Trdinova 5 c

brez vsakega drugega dokumenta.
Do tu še vse tako, kot mnogokje po Novem mestu, ali ne?	,
Ko seje omenjeni gospod čez nekaj dni oglasil na Zavodu v službenih urah, sem mu pojasnil strokovni pristop in opozoril na nujnost, da upošteva točen postopek del, da bi lahko v stavbi čimbolj jasno definirali zgodovino arhitekture stavbe in ji dali ob sodobni prenovi višjo kvaliteto.
Ponujeno izvedbo arhitekturne topografije je odklonil z obrazložitvijo, da mu že »delajo načrte«. Zaprosil sem ga, da bi najprej opravili raziskave na fasadi stavbe, saj je od njih zelo veliko odvisno, kako bo mogoče kar najbolj strokovno obdelati objekt. Tudi to je odklonil, ker si ne namerava delati nepotrebnih stroškov. Zahteval je le, da mu izdamo dovoljenje za dve trgovini in delavnico v levem delu stavbe. Medtem je nadaljeval z deli v stavbi.
Načrti, ki jih je čez dober mesec prinesel na Zavod, so bili »avtorsko pravo« Mitje Žagarja, gr. ing. Izročeni so bili le prejemniku samo za njegovo lastno uporabo in se ne smejo razmnoževati, niti dati na vpogled in uporabo tretji osebi (citat z žiga na ozalidni kopiji). Načrte sem od g. Košička dobil v enem izvodu in jih skušal preveriti. Seveda so bili res avtorski, saj so jim vsi bistveni deli stare arhitekture manjkali. To samo potrjuje znano dejstvo, da se, žal, prav vsakdo ne more in ne zna ukvarjati s historičnimi objekti.
Na Zavodu smo pričeli z analizo objekta, vendar dnevno ugotavljali, da nas spoštovani poslovni partner, za katerega smo vse delo opravili zastonj, spretno zavaja; nam je govoril, da bole malo uredil prostore, delal pa je vse kaj drugega.
Ko mu je končno občinski upravni organ izdal potrdilo za priglašena vzdrževalna dela, je naš junak, poudarjam, da v skladu z obče znano prakso, začel z obsežnimi deli.
Torej? Že sam ne vem več, kaj nam je na Zavodu, da nikakor ne znamo doseči skupnega jezika. Mi neprestano razlagamo, napotujemo, svetujemo, zahtevamo, opozarjamo in, očitno čudaki, razlagamo o nujnosti novih znanj in skupnih naporov za reševanje dediščine. Vi, spoštovani investitorji, pa se zje-zo in inflacijsko miselnostjo izogibate tej torturi intelektualcev, za vas smo le tečnobe. Vi ste z izidom svojega »dela« zadovoljni, mi pa ne in sodimo, da iz dneva v dan izgubljamo dragocene priče naše preteklosti, ki jo torno v prihodnosti izredno potrebovali. Gospodje iz inšpekcijskih služb si nočejo nako-
pati sitnosti in z veseljem povedo, da so pač morali priti, ker je zavod prijavil nedovoljen poseg. Za njihove ukrepe seveda na Zavodu ne zvemo. Žal pa vidimo rezultate na stavbah. In stavbe so na neki način tudi skupna last, mar ne? Vsaj tiste, ki oblikujejo javni prostor, mesto, ulico, trg...
Vrnimo se k Muzejski 3. Glede na to, da se v stavbi na veliko ruši, betonira, da so opaži itd., ne da bi bil projekt kakorkoli usklajen s predhodnim konservatorskim programom, smo napisali prijavo na upravo inšpekcijskih služb. Zdi se, da je strokovni dialog gospodu Košičku odveč, vsem okoli njega je tudi prav, kar dela. nam pa ni. Gospod Bevc, urbanistični inšpektor, mi je v telefonskem pogovoru pojasnil, daje graditelja opozoril, mu dela ustavil, ni pa še izdal odločbe. Po telefonu pa ga je nekdo (imena ni hotel povedati) iz občine prosil (opozoril?), naj ne dela človeku (J. Košičku) težav oz. škode.
No, tako! Sijajno se preteklost nadaljuje v sedanjost.
Ali tudi v prihodnost? Cc se, potem je odgovor na vprašanje v naslovu tega članka seveda pozitiven da. Novo mesto je v pogledu kvalitet svoje historične spomeniške substance že odpisano mesto.
In v trenutku, ko kot direktor Zavoda za varstvo prejmem od IS SO pisni sklep tega organa, da moramo na Zavodu takoj izvajati svojo nalogo in izdajati soglasja v zakonitem roku 30 dni, sicer bom kot vodja nosil posledice, je zunaj na ulici tako, kot je opisano zgoraj. Lani, tudi v avgustovskem času, sem prebral pismo gospoda predsednika občinske skupščine. Jaz svojih preteklih desetletij nisem zapravil za ideološki diskurz o osebni svobodi ali nesvobodi. Spominjam pa se cenjenih kolegov širom po svetu, ki so me velikokrat spraševali, ali mi ni žal, da zapravljam čas tu na Dolenjskem. Moj odgovor je bil: nekdo vam, namreč arhitektom mora orati pot, da boste svoje znanje lahko koristno posredovali dalje. In, žal, arhitektura tu res ni potrebna, saj lahko sleherni karzakopolje, poruši, pozida...
Verjemite, dragi bralci »Dolenjca«, na spomeniškem varstvu nimamo vedno vse prav. Pa vendar smo del svetovne stroke varstva, ki se v okoljih, kot je naše, kaže kot popolnoma anahronistična. Pravila igre razvitega sveta, katerega del smo deklarativno in manifesta-tivno, pravno in etično pa ne, so za nas nepotrebno zlo in balast.
Ali je to res neizogibno?
JOVO GROBOVŠEK
Kaj delajo generali in j oficirji v pokoju
Zavračam vse obtožbe
Pod takim naslovom naj bi bil objavljen članek v časopisu Delo, v njem pa naj bi pisalo, s čim se ukvarjajo upokojeni oficirji. Že več kot mesec dni se med krajani krajevne skupnosti Semič širijo tende-ciozne, lažne, nepreverjene in žaljive govorice, kijih navajam. Vidmar Ivan, upokojeni podpolkovnik iz Kota, stanujoč v Ljubljani, naj bi bil izdal Belokranjsko četo, bil vohun, izdajalec, nadalje, da imam radijsko oddajno postajo in pošiljam podatke za ljubljanski korpus, da so tekst posneli na magnetoskopski trak, da so me aretirali in zaprli, da sem slovenski sovražnik, da imam zvezo z vojaškimi helikopterji. Ne vem, če- j sa vsega sem še obtožen.
Tudi ne vem, od kod tak pogum tem avtorjem, da širijo lažne in nepreverjene informacije. Kakšna propaganda zoper meneje to, kakšni so vzroki, da me blatijo in bremenijo teh obtožb. Mar zato, ker sem bil partizan, ali zato, ker sem bivši oficir JLA?
Kategorično odbijam vse obtožbe od prve do zadnje črke, ker so neresnične, hinavske, neresne in žaljive. Vsakdo, ki ima kaj zoper mene, naj mi takšna dejanja dokaže in podkrepi z argumenti in s pričami ter me prijavi organom za notranje zadeve. Za to sem vedno na voljo. Za vse, česar me te govorice obtožujejo, imam čisto vest.
V JLA sem se upokojil pred 16 leti in z njo nimam nikakršne tajne zveze. Obžalujem in obsojam, kar seje zgodilo 27. junija, to smo borci že objavili preit časopisa TV-15. Obsojam tudi vsako drugo nasilno dejanje z orožjem, a tudi barikade. Sem kritičen do vseh medijev, ki širijo lažno propagando za dosego ciljev, in to brez resničnih argumentov. Mnogi ljudje temu nasedajo in iz prijatelja naredijo sovražnika, kot kaže moj primer. Težko mi je, ker sc me nekateri moji znanci in prijatelji izogibajo, drugi grozijo s fizičnim obračunavanjem in razbijanjem moje lastnine. Sprašujem vas, kje je sedaj naše sožitje, svoboda in varnost zame in mojo družino. Komu naj se pritožim za obrekovanje in žalitev človekove osebnosti? Komu?
IVAN VIDMAR podpolkovnik v pokoju
V
J
Dom JLA spremenimo v dom kulture
Pisna pobuda predsedniku občinske skupščine Marjanu Dvorniku — Nekdanji dom JLA bi lahko rešil velike prostorske stiske več kulturnih ustanov
Spoštovani predsednik! Ko sem še župoval. nemara kot poslednji rdeči župan v novomeški občini, sem se. kakor veste, ukvarjal z mislijo, kako mestu in občini oziroma Dolenjski pomagati iz prostorske kulturne stiske, vedoč, da prav zaradi nje ni mogoče držati sodobnega koraka z gledališko, glasbeno in drugo scensko umetnostjo in kulturo sploh. Oko sem poželjivo metal na takratni in zdajšnji dom JLA. Jel sem napeljavah vodo na mlin, in ne zaman. Obrodil je sad upanja. Visoki vojaški poveljnik je tedaj kakor da bi slutil dejal, »saj bo itak čez čas vaš«, se pravi civilni, in privolil je v zamisel, da mu vdahnemo še več kutlurnega življenja, kakor ga je imel dotlej in vse do pred kratkim, zavoljo prizadevnega dela domske kulturne animatorke. Uspelo mi je naročiti načrt ali študijo o prenovi neposrečenega trikotnega scenskega odra, saj tak, kot je, onemogoča vse večje in zahtevnejše kulturne nastope. No, po vsem tem in tistem, kar seje dogajalo in dogodilo, sem Vam, predsednik, korektno in rad predal županske posle. Med drugim sem Vas seznanil tudi z mojimi pogledi in prizadevanji glede doma JNA.
Takrat, pred letom, še nisva vedela, kako radikalno bo usoda tega vojaškega objekta in tudi drugih poslopij armade dregnila v naš dandanes. In zdi se mi, da je zdaj čas in pravi trenutek za preudaren premislek, kako ravnati s sproščajočim se prostorskim fondom. Ne bi rad zgubljal besed o tem, kako skoraj nobena vojaška zadeva ne sodi v mesto, pač pa, če že, na njegovo obrobje ali zaledje. Rad bi le vnovič podčrtal, da stavba, ki jo imam vseskozi v mislih, terja času primerno uporabo. Glejte, marsikatera profesionalna kulturna ustanova nima dodobra razrešenih svojih prostorskih zagat in mesto nima sodobnega informacijsko-kulturnega žarišča, kar se mi zdi bistveno pri vsej stvari. Dom pa je v okolici, ki napoveduje v bližnji prihodnosti še živahnejši informacijski, upravni, finančni, blagovni, gostinski, duhovni utrip. Denarja za večje naložbe v kulturne zgradbe je vse manj, to se ve, to se čuti in občuti, pa bi bilo zato zaradi vsega povedanega prav sesti za Vašo predsedniško mizo in poskušati odgo-
voriti na vprašanje, ali bi bilo prav in ah zmoremo omenjenemu objektu dati značaj sodobne, intenzivne duhovne' posvetne živahnosti m raznolike med seboj dopolnjujoče se kreativnosti.
Kaj vse se mi mota po glavi, kaj imam v mislih, boste vprašali. Takoj povem! Vsekakor scensko kulturo in film. Glede tega mi verjetno nihče ne bo oporekal, le boljše, da ne rečem skoraj brehibne, pogoje je treba za oboje ustvariti. Od tu dalje pa se že izpostavljam raznim zubljem. Pa nič zato. saj gre zgolj za misel ali kost, če hočete, da bi tako prišli do najboljše možne rešitve. Torej, v mislih imam tud' naš dolenjski radio. Ta je v času mojega županovanja delal v nemajhni prostorski stiski in se hkrati ukvarjal z načrti dograditve lastnih prostorov. Do danes se razmere niso spremenile. Mislim, da bi lažje in še uspešnejše zadihal v omenjeni stavbi. Kaj pa študijska knjižnica? Nje stiska je naravnost pošastna. Že res. daje precej denarja že šlo za obnovitvene in adaptacijske načrte, a nemara ni bogokletno kljub temu pomislili na možnost, da najde del sebe, če že ne vsa, v takšnem novem mestnem in pokrajinskem kulturnem središču. Samo pomisliti je treba na veliko avlo, na medetažne prostore, kjer je zdaj kegljišče in so učilnice, na zgornji klubski prostor, dolnji restavracijski prostor, pa je lahko vsakomur jasno, kaj vse to z veliko dvorano vred lahko pomeni, recimo za knjigo, bralca, sodobne stike z avtorji, najrazličnejšimi umetniki, da ne govorim dalje o tem. Da ne bom preskromen! Tudi Dolenjska založba in revija Rast hi imeli kaj početi v takšnem informaeijsko-kultur-nem centru. Obe se zdaj stiskata v skromnem prostoru in ne moreta polno zaživeti, še posebej ne z bralci in kupci literature. V tem domu bi bilo mogoče razviti raznoliko tržno dejavnost, se pravi tudi prodajo knjig in živ stik s prej omenjeno revijo. Naj pripišem še možnosti v zvezi s kongresno dejavnostjo.
Torej, predsednik, mislim, da sem na kratko obrazložil, za kaj mi gre, kako nujno se mi zdi marsikaj nanovo premisliti, ko čas meni nič tebi nič gre takšno pot, da za seboj pušča nemalo prostora in stavb, ki zrejo v nas s svojimi steklenimi očmi in nemimi zidovi in
pričakujejo premišljen odgovor. Ko sva se pred kratkim pogovarjala, se mi je razkrilo, kako ta dom še vedno zrete s kulturnimi očmi, zato sem kar rad sedel, da Vam napišem tole javno pismo, ki ga vzamete zgolj kot mojo civilno pobudo za Vaše morebitno skorajšnje sveže soočenje z ljudmi, ki bi želeli in hoteli prispevati k rešitvi vprašanja, ki sem ga takole navrgel. Dodal bi le, da se s tem pismom nisem hotel in se ne želim vmešavati v življenje ali pot katerekoli kulturne ali druge ustanove. Bognedaj!
ERANCI ŠALI
pisma
in
odmevi
ZAKAJ RAZLIKE MED GOSTI?
14. avgusta sta bila z. Milanom Ra-danovičem v lokalu Kava bar Tina na novomeški avtobusni postaji. Njegov lastnik je Zvone Franko, ki ga sicer ni bilo v lokalu, zato pa se je za »šefa« predstavila natakarica za šankom. V lokal sva prišla ob 6.55 ter dostojno naročila dva borovničevca. Ker pa sva bila vesela, je natakarica menila, da sva pod vplivom alkohola, kar pa ni bilo res, zato nama je rekla, naj čimprej odideva. Čeprav je bil že poln točilni pult žgane pijače, je rekla, da še ne strežejo alkohola. Toda tudi kave nama ni hotela dati. Ker sva videla, da ne bova nič opravila, sva. ne da bi naredila kakršenkoli problem, odšla. To lako potrdi priča. Kljub vsemu pa lahko rečem, da ni lepo, da dela strežno osebje razliko med gosti. Predvsem pa svetujem vsem, ki bodo obiskali lokal Tina, naj se obnašajo dostojno in naj bodo resni ter zadržani, sicer bodo ostali žejni.
STANKO HERMAN Novo mesto
JAVNA ZAHVALA ČLANOM SDZ
Predsedstvo Slovenske demokratične zveze se iskreno zahvaljuje vsem posameznim članom stranke, občinskim odborom, članom Izvršilnega odbora SDZ in vsem drugim, ki so prispevali v sklad za pomoč družinam Praprotnik iz Koga pri Ormožu in Kotar z. Medvedjeka na Dolenjskem. Zbrali smo 70.000,00 din. Prispevke sta družinama Praprotnik in Kotar izročila člana Izvršnega odbora Slovenske demokratične zveze Janez Janša in Tone Peršak.
Za Izvršilni odbor Tone Peršak
DELAVCI LEŽIJO, KOPRIVE PA JIH ZARAŠČAJO
V okolici Črnomlja, med vasmi Talč-ji Vrh, Otovec in Rodine, je bil pred 11 leti zgrajen objekt, ki gaje gradilo SGP Grosuplje. Takrat so kmetom vzeli veliko zemlje, vsa pa še vedno ni odplačana. Objekt je bil zgrajen v vojaške namene, sedaj pa v njem delajo delavci, zaposleni v brežiškem Petrolu. Glede na to, da se vojska seli iz Slovenije, bi bilo morda prav, da občinski izvršni svet razmisli, kakšna bo nadaljnja usoda tega objekta. Morda pa ne bi bilo narobe, če bi o kakšni čistilni akciji začeli nekoliko razmišljati tudi delavci, ki so zaposleni v tem objektu in za igranje kart in šaha ter ležanje v senci prejemajo visoke plače, medtem ko jim okolico zaraščajo koprive in trnje.
VAŠKI ODBOR
•	Srečne so krave v hlevu, ki prežvekujejo. (Nietzsche)
•	Človekov cilj ni bili srečen. (B. M. Zupančič)
•	Demos je danes trden, kakor je bil na začetku. (Pučnik)
Gluhi ministri in zdravje
Zapis o zdravstveni politiki — »Skregani s srčno kulturo« — Pristojni pa »odfrčijo v Švico«
V voščilih za novo leto, rojstne dneve in godove iskreno želimo prijateljem obilo trdnega zdravja. Zdravje je človekovo naj večje bogastvo. Zato pa bi morali temu posvečati največ pozornosti, tako da izdatki za te namene nikakor ne bi smeli biti okrnjeni. In dejstva?! Zdravstvo je na psu. Dokaz, daje temu tako, je poleg drugih tudi izjava dr. Tatjane Gazvoda, direktorice Zdravstvenega doma v Novem mestu v Dolenjskem listu 1. avgusta letos pod naslovom Ambulante polne, zdravstvo pa brez ficka. In kaj pravi? »...O svojih težavah smo obvestili novomeški izvršni svet, republiško upravo za zdravstveno varstvo in republiško ministrstvo za zdravstvo, vendar ni od nikoder odgovora«
Ljudje,-s katerimi sem govoril o tem, so se razburjali. Je mogoče, da šolan človek, pa naj ima že kakršnokoli funkcijo ali je brez nje, ne zna, ne more ali pa noče odgovoriti na vprašanja, ki se posredno ali neposredno tičejo tudi njega?! Če na deželi tujec ali domačin kaj povpraša, to takoj dobil odgovor, saj se vprašani zaveda, da mu je to dolžnost, ker to zahteva kultura, da o srčni kulturi ne govorimo. In kje je logika, če primerjamo to ugotovitev z dejstvom, ki ga navaja dr. Tatjana Gazvoda?!
Žalostno je tudi, da se škoda, povzročena v tisti tridnevni vojni in znaša
milijon din, obravnava kot škoda na cestah — »kadar pride na vrsto«. Tu so bili prizadeti tudi zdravniki, zato se ni čuditi, če to le-teh kmalu primanjkovalo. Vedeti je treba, da so to ljudje, ki so s svojo najvišjo možno šolsko izobrazbo posvetili svoj poklic temu, da pomagajo sočloveku v tem, kar mu je najdražje. Kako se je za tako humano in za človeka neprecenljive vrednosti in odgovorno delo oddolžila družba? Plača (»po planu«) je blizu NK komunalnemu delavcu. Razlika je v tem. da se ta delavec za dosego svojih pravic odloči za štrajk. Kaj pa zdravnik?
Človeku ni treba biti šolan, da rad ali nerad prizna, da so zahteve obeh enako upravičene. Vendar, gledano iz humanih razlogov v zdravstvu, je stavka za zdravstveni kader praktično nemogoča. Tega pa bi pristojni funkcionarji ne smeli izkoriščati, ampak bi morali z. nezmanjšano dotacijo tem ljudem omogočiti človeka vredno življenje. Ob tem, da so pristojni gluhi za zahteve po izboljšanju razmer v zdravstvu, je treba upoštevati dejstvo, da ti in njih ožji sorodniki ne delajo drenja v ambulantah. Odfrčijo v Nemčijo, Švico ali pa v ZDA. Na čigave stroške, je pa menda poslovna skrivnost? Po tistem reklu se ravnajo: kaj me briga, če cigana zebt FRANC LUZAR
To bo popolna razlastitev delavcev!
Nekatera stališča Svobodnih sindikatov
Proces lastninjenja družbene lastnine in tudi vračanja premoženja mora dosledno upoštevati naslednje zahteve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:
•	najmanj 30'? družbene lastnine je potrebno razdeliti med sedanje in upokojene delavce podjetij, pa tudi v zavodih, v skladu z njihovim prispevkom k povečevanju družbenega premoženja v teh desetletjih;
•	noben delavec zaradi lastninjenja in denacionalizacije ne sme ostati brez dela;
•	vse olastninjeno oz. vrnjeno premoženje mora ostati v funkciji proizvodnje oz. opravljanja storitev in se zaradi tega ne sme zmanjšati obseg gospodarjenja;
•	premoženja gospodarskih subjektov (podjetij, kmetijskih kombinatov, zadrug) se ne sme vračati v naravi, ampak v obliki delnic, tako da stari in bodoči, novi lastniki delijo gospodarsko usodo teh subjektov.
Predsedstvo ugotavlja, da predlogi zakonov ne upoštevajo teh sindikalnih zahtev in da v bistvu pomenijo popolno razlastitev delavcev, dosedanjih upravljalcev družbenega premoženja ter jim ne priznavajo njihovega prispevka k povečevanju družbenega premoženja.
Predlogi zakonov favorizirajo bivše lastnike in njihove dediče, ostalo premoženje pa podržavijo oziroma ga po cenah, ki so globoko
• Rešitve in predlogov zakonov glede kmetijskih zemljišč, zadrug in živilskopredelovalne industrije bodo imele, če bodo take sprejete, kot so predlagane, katastrofalne posledice. Bistveno se bo zmanjšala preskrba s hrano, brez dela bo ostalo 34.000 zaposlenih v teh dejavnostih, zunaj funkcije bodo ostali številni objekti in oprema, ki so lahko ekonomsko učinkoviti le vorganizirani proizvodnji hrane, brez ali s predragimi osnovnimi surovinami bo živilskopre-delovalna industrija obsojena na ekonomski propad. Absolutno favoriziranje kmetov, vključno s predlagano razdelitvijo dela premoženja najboljših podjetij živilsko predelovalne industrije, je najbolj groba kršitev pravic delavcev v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji, ki so desetletja ustvarjali to premoženje.
pod realnimi, prodajajo tistim, ki imajo denar. Razdelitev delnic vsem državljanom Slovenije ni posrečena, je brez ekonomskih motivov in v posmeh delavcem, ki so ustvaijali družbeno premoženje.
Ni slučajno, da tujina hvali način lastninskega preoblikovanja podjetij pri nas, saj bodo lahko poceni kupili z delavskimi žulji ustvaijeno družbeno premoženje.
Predlogi zakonskih rešitev lastninjenja podjetij so nesprejemljivi, ker podjetjem jemljejo vsako avtonomijo, ker omogočajo razprodajo družbene lastnine pod njeno dejansko vrednostjo, ker ne omogočajo sedanjim upravljalcem — delavcem, da bi postali delničarji —- lastniki podjetij z razdelitvijo dela delnic ter jih na ta način razlaščajo. Razdelitev delnic vsem državljanom pa zavračamo kot ekonomsko egalitarno in krivično rešitev v odnosu do delavcev in glede na interes za upravljanje podjetij.
DUŠAN SEMOLIČ, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Senčni strokovnjaki naj bodo v senci
Znova sem se prepričal, da je bolje, da strokovnjaki v »senci« tam tudi ostanejo, sicer bi kaj hitro do kraja zrušili to, kar so desetletja »gradili« — Zakaj smo podprli predloge IS in GZS
Na zadnji seji republiške skupščine smo največ časa posvetili razpravi o gospodarskem položaju v Sloveniji. Težke razmere so pokazale, da gospodarski del vlade vlaga izjemne napore, čeprav se manj obveščenim zunanjim opazovalcem zdi, da slabšajoči kazalci govore ravno obratno. Presenetljivo, vendar resnično je dejstvo, da smo še vedno v celoti vpeti v jugoslovanske okvire, ki neusmiljeno najdejo naše poslovne rezultate. Osamosvajanje je za nekaj mesecev upočasnjeno zaradi brionskih sklepov, na katere smo morali pristati, vendar to ni opravičilo, da ne bi sprejeli tistih zakonov, kijih ta moratorij ne zajema. Pri tem me preseneča odpor dela strank, ki se javno opredeljujejo za prestrukturiranje, ko pa naj bi do tega prišlo, se na vse kriplje trudijo, da bi obdržali obstoječe razmere. Taka je tudi pobuda, ki sojo na zbore Skupščine Republike Slovenije naslovili poslanci opozicijskih strank. Za ilustracijo naj navedem le nekaj cvetk:
1. »Slovenija je ta hip gospodarsko zelo krhka, saj je močno vezana na jugoslovanski trg. Zato je treba zdaj ta prostor... poskušati vsaj zadržati... Preostalim republikam Jugoslavije kaže ponuditi nove ideje, nove vizije sodelovanja. Utegne se zgoditi, da ne bodo prodrle...«
V tem trenutku je govoriti o jugoslovanskem trgu kot trgu utopično sanjarjenje. Kadar podjetja »izvažajo« ali »prodajo« blago kupcu, ki zanj ne da plačila, se TRG spremeni v ODLAGALIŠČE. Iz podatkov Gospodarske zbornice je namreč razvidno, da se je dnevni priliv v plačilnem prometu iz republik Jugoslavije zmanjšal za več kot polovico. V položaju, ko istočasno uporabljajo revolucionarne metode pri-
laščanja imetja, je zelo neresno »ponujati nove ideje«, posebno še, če so predlagatelji vnaprej prepričani, daje to brez haska. Veliko boljši in s strani poslancev povsem podprt je bil predlog Gospodarske z.Bbrnice, iti pravi:
»GZS in slovenska vlada naj intenzivirata stike z institucijami v drugih jugoslovanskih republikah, da bi v gospodarskih stikih presegli politične konflikte.« Ob tem so navedeni konkretni problemi, ki jih naj skupaj rešujejo: plenitev slovenskega premoženja v drugih republikah, zagotovitev nemotenega plačilnega prometa, udeležba pri eventualnih tujih novih kreditih, udeležba v primarni emisiji, pokritje salda terjatev s SZ in pokritje salda terjatev z Irakom.
Ne glede na naše razprave v skupščini pa so se lotili izvajanja, saj so s predstavniki BiH dosegli dogovor o saniranju roparskih ukrepov, minister Izidor Rejc pa je s skupino direktorjev razreševal nastale probleme v Beogradu s predstavniki srbskih podjetij in potrdil veliko pripravljenost gospodarstvenikov, da se premagajo politični ukrepi.
2. O odnosu do »družbene lastnine« v podjetjih in lastninjenja pa nam ponujajo v istem tekstu naslednje rešitve: »Križaje posledica dolgotrajne gospodarsko razvojne krize, ki nas pesti že od začetka sedemdesetih let... Vzroki zanjo so predvsem v: upadanju delovnih motivov, saj sistem samoupravnega socializma ni uspel vzpostaviti neposredne zveze med delovno uspešnostjo in dohodkom.«
Ob kritiki nikoli uresničenega dejanskega samoupravljanja se na naslednji strani hudujejo nad potezami vlade: »Vlada pa v tem trenutku prihaja pred
Kritika ali zlonamerni čvek?
Bralcem Dolenjskega lista in poslušalcem Studia D
Bralci Dolenjskega lista in poslušalci Studia D smo v zadnjem času priča poskusom Tonija Gašperiča, prikazati delo Centra za kulturo in prosveto Metlika lažno in zavajajoče. Gospoda humorista razumem, daje težko živeti od ene plače, zato mu svetujem, da bi bilo zelo umestno, če že piše o Centru, da se o dejstvih informira. Enostranske dezinformacije, kijih trosi v medijih, so, blago rečeno, podobne uličnemu čveku. S tem pa bodo tudi honorarčki bolj slastni.
Center za kulturo in prosveto deluje osem mesecev v okviru sekretariata za gospodarstvo, splošne zadeve in družbene dejavnosti pri metliški občini. Dejavnost Centra je izobraževalno-kultur-nega in zabavnega značaja. Center tako združuje knjižnico, kulturni dom in dejavnost kina. Poseben poudarek dajemo na izobraževanje odraslih in mladine. Ta del programa se financira izključno iz žepov slušateljev. Knjižnica se financira delno iz republike, delno iz občinskega proračuna. Kino in s tem kulturni dom se financira od prodanih vstopnic, najemnine dvorane, pretežni del materialnih stroškov in amortizacije pa iz občinskega proračuna.
Gospodu Antonu bi želel pojasniti, da se kulturni programi tako v Metliki kot v širšem slovenskemn prostoru, ali pa v razviti Švedski ne morejo in se ne financirajo sami. Kulturni dom in kino v Metliki se v situaciji, v kakršni živimo, ne more samofinancirati. Vabim ga, da mi svetuje nekakšen sanacijski program v kulturi, ki bi metliški Center dvignil na raven samofinanciranja. Osebna dohodka, kiju prejemava iz proračuna, so namenska postavka za bruto osebne dohodke zaposlenih v sekretariatu, kot so namenska sredstva za knjižnico, kulturni dom in kulturo nasploh. Namigovanje, da se osebna dohodka odtegujeta od sredstev, ki so v proračunu namenjena kulturi, je preračunljivo laganje.
S A Ml GRADIJO ŠKARPE — V Rumanji vasi bodo letos zgradili nove pločnike v dolžini skoraj 900 metrov. Ker bodo nekoliko posodobili tudi cesto, je bilo potrebno okolice hiš za varo vati s škarpami. Ves potreben material sta dala krajevna skupnost in Cestno podjetje, dela pa so se krajani sami lotili. Sobotne delovne akcije se je udeležilo 28 krajanov in že dopoldan je bila prva in naj večja škarpa končana. »Medlem ko eni rušijo, mi gradimo«, je povedal predsednik gradbenega odbora Branko Lukič. (Foto: J. Pavlin)
parlament z. dvomljivimi in slabo pripravljenimi sistemskimi spremembami, ki bodo preusmerile dobršen del za preživetje potrebne energije na povsem druga področja: na odpravo družbene lastnine in privatizacijo družbenih stanovanj, na denacionalizacijo, na reorganizacijo gospodarskih javnih služb, na reorganizacijo službe družbenega knjigovodstva — kar vse lahko zdaj počaka.« Tako opredelitev opozicije bi človek še kar razumel, če ne bi na četrti strani isti avtorji zapisali popolnoma nasprotne zahteve v sklopu kratkoročnih ukrepov.
Kako je mogoče doseči lastninsko prestrukturiranje brez ustrezne zakonodaje? Alije res dovolj, daje potrebno omogočiti »pluralizem razmišljanj in oblikovanj koncepcij«, pa se bodo tako kompleksna vprašanja razrešila? Ko sem bral ta tekst, ki naj bi bil »neprimerno boljši« kot ponujeni predlogi Izvršnega sveta in je hotel z njim tekmovati, sem se znova prepričal, daje bolje, da naj strokovnjaki v »senci« tam kar ostanejo, sicer bi kaj hitro do kraja zrušili to, kar so desetletja »gradili«. V gradivu je še kar nekaj nelogičnosti, pa naj bosta ta dva primera dovolj za ilustracijo bralcem o tem, kakšna je razlika med velikimi besedami nekaterih »prenovljenih« politikov in strank in njihovim dejanskim dometom.
V našem zboru smo podprli predloge Izvršnega sveta in SGZ, razen dveh:
L Gospodarska zbornica Slovenije predlaga ukinitev dodatnih 30% oz.
40% uvoznih obremenitev na blago široke potrošnje. Izoblikovali smo stališče, da to ni smotrno, saj je devizna bilanca Republike Slovenije neuravnotežena ravno zato, ker smo imeli pretiran uvoz za široko potrošnjo brez pokritja z izvozom. Gospodarsko samostojnost pa lahko vzpostavimo le tako, da bomo porabili le toliko deviz, kolikor jih bomo ustvarili. Največji razlog za ukinitev naj bi bilo favoriziranje uvoznikov iz Hrvatske in drugih republik, ki bi na ta način lažje obvladovali slovensko tržišče. Pa vendar, ali bodo te republike v nedogled prenašale devizno sušo, ne da bi se jim to na drugem segmentu pojavilo v hujši obliki? Prepričan sem, da bodo tudi drugi v kratkem sprejeli enake ukrepe, saj bomo kot samostojne države le tako vzpostavili čiste račune med sabo in realna gospodarska razmerja do tujine.
2. Izvršni svet je v okviru politike osebnih dohodkov zavzel stališče, da ne bo spreminjal zakona o izplačevanju osebnih dohodkov, ampak le z nekaterimi ukrepi poskušal uvesti več reda na to področje.
Tako pobudo smo zavrnili, saj je v marsikaterem okolju izplačevanje osebnih dohodkov deležno velike kritike, predvsem zaradi tistih, ki se okoriščajo na račun delavcev. Z navodili in stališči pa ni mogoče zamenjati ali vsaj izboljšati zakonske nedorečenosti. Konec koncev so urejeni odnosi tudi temelj za večjo motivacijo zaposlenih.
MARJAN DVORNIK
Podobni zavodi po Sloveniji, ki so poleg tega tudi pravne osebe, se financirajo s pomočjo družbenih sredstev.
V delu Centra ni bilo in ne bo šokov. Bilo pa je v tem letu storjenega marsikaj, od tečaja nemščine, predavanja o novi davčni zakonodaji, koncertov, gledaliških predstav, kino predstav za otroke v zimskih počitnicah, do organiziranja raznovrstnih akcij Zveze prijateljev mladine itd. V jesensko zimskem času 1991/92 bomo v Centru razpisali različne tečaje jezikov, plesne tečaje, izvajali program v knjižnici in dejavnosti ZPM.
Gospodu Toniju pa svetujem, da prepusti finančne zadeve ekspertom, ki so za ta posel plačani in usposobljeni, sam pa naj se loti subtilnejših družbenih problemov.
Prof. MARKO STEPAN
JA VNA SEJA FILMSKIH DELA VCEV
LJUBU AS A — Problematika slovenske kinematografije ni bila še nikoli tako pereča, kot je v zdajšnjih časih, ko za nove slovenske filme skoroda ni več denarja in so vsi tovrstni projekti na zelo tanki nitki Spričo takšne problematike je Društvo slovenskih filmskih delavcev sklenilo pripraviti javno sejo upravnega odbora in odkrito spregovoriti o nakopičenih težavah. Javna seja bo v ponedeljek, 26. avgusta, ob 12. uri v projekcijski dvorani Viba filma na Zrinjskega 9 v Ljubljani, nanjo pa vabijo tudi novinarje, predstavnike poslanskih klubov in predstavnike neparlamentarnih strank.
UMIK POTEKA PO NAČRTU
RIBNICA — Umik jugoslovanske vojske iz vojašnice narodnega heroja Mirka Bračiča v Ribnici teče po načrtu in do konca tedna naj bi JA preselila vse svoje imetje. Prejšnji konec tedna so s pospešeno naglico selili vojaško opremo, predvsem municijo in orožje v vojašnico Brčko. Zaradi znanih težav ob vračilu vojaških sredstev na obeh straneh se zna rok za dokončen umik JA nekoliko zavleči. Zaradi zastojev v železniškem prometu pa ima JA težave tudi pri selitvi premoženja iz vojašnice v Ortneku.
M. G-č
NA OBISKU NOVINARJI VOJAŠKIH LISTOV
RIBNICA — Te dni so bili v ribniški občini novinarji vojaških časopisov Front in Narodna armija ter Zastava filma, ki so zbirali podatke za svoje založniške hiše o dogodkih v Sloveniji. Medtem ko so med občani naleteli na veliko razumevanje, so bile občinske oblasti previdnejše, predvsem v zvezi s podrobnostmi vojaške ekonomije v vasi Briga, ki je bila dalj časa v rokah TO.
M. G-č
DIVERZIJA NA ŽE TRETJEM DALJNOVODU VPOSA VJU — V nedeljo zjutraj ob 5.40 je na koruzni njivi pred Velikim Podlogom, tik ob regionalni cesti Drnovo — Kostanjevica, obležala kovinska konstrukcija 20-kilovoltnega daljno voda za napajanje Kostanjevice in okolice. Detonator naj bi bila sprožila naprava, ki reagira na svetlobo. Dušan Kerin z UNZ Krško je dejal, da vse kaže na podobnost z diverzijama v Pesjem in na Sremiču, počakati pa je treba na analize kriminalističnega laboratorija RSNZ. Delavci Elektra Krško so že dopoldne hitro usposobili daljnovod Na sliki podrti steber. (Foto: P. Perc)
f
DNEVI PIVA —Skoraj teden dni na kandijskem vrtu v Novem mestu potekajo Dne vi pi va obeh slo venskih pivo varn. Pelko va otvoritevje bila v znamenju jubilejnega koncerta ob 80-letnici šentjernejskih godbenikov, naslednji večer pa so se obiskovalci lahko čudili in jedli šunko velikanko, ki so jo na ramenih prinesli mesarji Predelave Kmetijske zadruge Krka. Šunka v črevesu je merila vdolžino nekaj več kot osem metrov in je bila težka skoraj 70 kilogramov. Danes bo na kandijskem vrtu spet veselo. Tokrat se bodo v kuhanju golaža pomerili znani Slovenci: Boris Strel, Bogdan Barovič, Miran Trontelj, Božidar Wolfang- IVolf Nataša Žgavec-Bolčina, Marjan Dvornik in Vlado Petrovič. Glasbeni del bo v rokah ansambla Melos, ki ga bodo zamenjali člani ansambla Fantje z vseh vetrov. Ob Dnevih piva so opravili tudi prvo žrebanje za pokuševalce piva. Potovanje v tujino si je prislužil Simon Turk iz Ulice Slavka Gruma 12, Franc Potočar z Novega trga I je dobil vikend paket za dve osebi v enem od Krkinih zdravilišč, Niko Mavretič z Malega Slatnika 42 pa vikend paket za dve osebi v letovišču Vrsar.	J. P.
Ivan Zidarič
ki smo še ostali.
CIRIL KOM'
oTaF
PRVA DOLENJSKA REVIJA NARODNJAKOV— TrioNovina(nasliki)je bil z glasovi občinstva izbran za najboljšega na sobotni prireditvi narodnozabavnih ansamblov na Loki v Žužemberku. Glas manj je dobil ansambel Ivana Puglja, tretje mesto pa so si z enakim številom glasov delili ansambli Omahna, Montana in Fis. Na naslednjih mestih so se razvrstili ansambli Štajerski potepuhi. Mladi prijatelji, ansambel Zupan in Večerni zvon. Po prireditvi, ki jo je vodi! Boris Kopitar, sodeloval pa je tudi podokničar Franc Pestotnik, je bila prava kmečka veselica, za ples je igral ansambel Rubin. (Foto: J. P.)
Bilo je davnega leta 1960, ko v mlad, poln elana in solidnega SJUL svoji stroki pridružil Ivanu, J Dragu, Bertu, Vladislavu in ^'!vUA0ve-le nekaj mesecev pred tem prviv 5 s niji pričeli po evropskem vzorc^. povsem novo službo »Pomoč-'"' ^ rije« v organizaciji Avto-moto Stovenije.	. dujbe.
Bili ste prvi avtomehanikilL. n0sii bili ste pionirji povsem nove
v naši državi — dejavnosti, brez e. si danes ne moremo zamislitis0” ^ ga cestnega prometa. Pomagat'5 -0b rali vsakemur, kdor je obstal na e"4 vsakem letnem času in vrerne"^ glede na znamko in tip vozila- ,n je. /nuli, suj so bili teduj zu to piont^ ^jj)i lo izbrani najboljši. Nu vuših | . jAfi in po vaših predlogih so bili 'z0 fja pravilniki službe. Pozneje ste bil'^ učitelji vsem mlajšim kolegom- £ni vali so vas, tako kot v svetu,>>r zjj in angeli«, po značilni barvi vaših,vtya|i in po humani dejavnosti, saj ste re4em0fti' pomagali tistim, ki so obstali bfe^j|[u na cestah. Bili ste prvi, že tedaj v a* ^ šestdesetih let, ki ste.v Avto-m«10 kot Slovenije kazali pot v Evropo . odlični in vsestranski avtomeha"^,,
Vsak od vasje bil po svoje spec" )n in to vedno v pozitivnem srn'4 'i kakšen si bil med njimi li. dra8'’baf Vedno prijazen, s prijetno znači n vo glasu, ki je pomirjal in vlival za^ nja vsem, ki so bili deležni tvoje P0 ^ či. Bil si odličen avtomehanik ‘" njimi brez dvoma najboljši v a.vl0»v|a-triki. Bil si prvi, kije v Slovenil'00 gj dal in uspešno uporabljal najsod° ^ pripomoček pri ugotavljanju nilR e|ek' avtomobilih, saj si prvi uporablja' ke tronski mototester ameriške /n‘ SUN, in sicer v prvi tehnični baz*^
......■........■.......SJjg
Slovenije v Trebnjem. Kako P1’j(ll. smo bili tedaj, saj so nam možem. |ti) risti takoj zaupali, ob tvojem d ^ najsodobnejši opremi so imel'ot* da potujejo po urejeni Evropi.' na tedaj, sredi šestdesetih let Tak „ začetku, je služba »Pomoč inform* fo-opravila letno le po nekaj sto us Sv jjj, nes pa opravijo tvoji naslednjih" ^ je v Sloveniji že skoraj Tuto 300.000 uslug letno ali vsako ^ eno. Tako potrebna je ta tvoja^. sj bil »Pomoč-informacije« danes, I" y),o pionir in soustvarjalec te s .^jelk* bo poleg imen tvojih kolegov17 šestdesetih let tudi tvoje ime 'n P cjje, ostal zapisan v analih naše orga" dragi Ivan Zidarič.	.en, d1
Tako kot si bil ti vedno po" jrag' si bil v naših pionirskih vrsta". ieb' Ivan, tako ponosni in hvaležni4 fljje. tudi mi na Avto-moto zvezi 6
POSLEJ BO PREŠERNOVIH NAGRAD ^
LJUBLJANA — Slovenj za-strstvo za kulturo je priprav' vj ja kon o Prešernovih nagradah; pode kon bo zožil število pot*r.<^0 pr^(, ljevanje teh nagrad. P°s*eJpJern°V(/|i nove nagrade in nagrade Pf. sklada podeljevali le za »led* ustvarjanja (besedno, glasbi^ %j|ogn liško —filmsko in likovno)- koiet"^. bodo zbirali na podlagi v ^ pr^. javnega razpisa, temveč v^_a(nez'"*J lagatelji pa bodo lahko P? —isij‘J pravne osebe in strokovne po " bodo zbirale prijave. Nagra jf0£j< vem znatno manj, za vsako nggra . ena Prešernova nagrada in e -j, nagra Prešernovega sklada. Po*01 ne bodo več podeljevali-
ZAČELA SE jEKoS LIKOVNA ŠOtA * ijkov-
IZLAKE - Letošnja pv^kuitur"'h nu šolu, ki jo orguniz.iru Zv'#la *T1' ij, orgunizucij Slovenije, seje . :s|cih i
cah in bo trajala do vključ	i v
septembra. Sola je razd% ^ skupini oziroma v zače' _kaitlo , valni del, tako da bo prv P j tega .; bote, 24. avgusta, drug'P (j(jele/ ,. do nedelje. I. septembre t,n osvajajo likovno znanje £ sliK» skim vodstvom akadem Toma Račkega.
DOLENJSKI UST
Št. 34 (2192) 22. avflust*
VEMEX Transaipine d.o.o:
Hubljana, Moše Pijadejeva 27
ie mešano podjetje
p n®mškim večinskim deležem
objemo sodelovanje z novimi poslovnimi partnerji pri prodaji ^ničnega blaga.
imate v vašem podjetju ^ '°kal za prodajo tehničnega blaga in " želite sodelovati tudi tako, da ne aktivirate lastnih finančnih q Sredstev, nam pišite.
ur9anizirali bomo sestanek in se o vsem pogovorili.
OBVESTILO
■ °djetia, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, de-0Vne Nudi in občane obveščamo, da so po sklepih Izvršnega . veta Skupščine občine Novo mesto, sprejetih na sejah dne 9. 24 julija 1991 (sklepi objavljeni v Skupščinskem Dolenjskem 'stu št. 10/91 z dne 29 julija 1991),
JAVNO RAZGRNJENI:
^osnutek programskih zasnov za ureditveni
"ACRT POKOPALIŠČA MIRNA PEČ
iPJ sestavni del prostorskih sestavin družbenega plana občine 0v° mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990,
^OSNUTEK UREDITVENEGA NAČRTA POKOPALIŠČA
o,- OSNUTEK lokacijskega načrta kanalskega 0|5>TEMA in čistilne naprave MIRNA PEČ
^času od 31. julija do 31. avgusta 1991, in sicer v prostorih: " Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, 1. ^ nadstropje,
" krajevnega urada v Mirni Peči.
JAVNA obravnava
?sriutka programskih zasnov ter osnutkov ureditvenega in lovskega načrta bo v
$ektrtek, 29. avgusta 1991, ob 20.00 uri Krajevni skupnosti Mirna Peč, v osnovni šoli v Mirni Peči.
^Poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pri-tg ?be, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošlje-obfavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtn'"'-' m Clne Novo mesto, Ljubljanska 2, Novo mestrv/gramskih za-snJavn' obravnavi bodo navzoči i^AUna ter predstavniki Za-ureditvenega in (ov^pouali podrobnejšo obrazložitev in
""Rabljeni!
ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE NOVO MESTO
SLOVENSKA KNJIGA d.o.o.
61000 Ljubljana, Litijska 38 Telefon 061/443-915 Telefaks 061/447-305
VAB| k sodelovanju več sodelavcev
Dt,pREVERJANJE PODATKOV PO lOVNIH ORGANIZACIJAH IN PRI ZASEBNIKIH
" >e Pbmerno za vse, ki že imajo izkušnje ^ ^Opis prebivalcev RS)
7J‘ajše upokojence
'n vse, ki nimajo ali čakajo na zaposlitev občmi po9°dbeno za nedoločen čas, opravljali ga boste v svoji

Ve s kratkim življenjepisom sprejemamo do 6 dni po objavi.
^STREŠNIK
lagsEsr
12 svoje bogate palete izdelkov v svoji prodajalni nudi:
" beto[]*f|e bloke 30 " Poholfi*6 vogalnike 30 " betond„n® Plosče-rdeče 40/40 cm " be,o"®ka okna 80/60 cm " kulake tlakovce H tervoi P8®e 40/40/5 cm
luknjami
ce
din/kom
din/kom
din/kom
din/kom
din/kom
din/kom
din/m2
din/kom
din/kom
din/m
din/kom
din/kom
din/m3
16,00
18.50
33.00 308,20 280,40
38.50
82.00 6,20 5,30
115.80 19,00
411.80 6.556,00
;:*idak1s/1cm<,rdi>
-p0|npd® nosil
^KSS^ŠpirovcO
rn0ie9zQdnr^OV so brez Pametnega davka, nn 6 MONiAnave?enih ‘zc^e^ov proizvajamo tudi betonske ga-Občevanja 'n be,ons^° 9alanterijo. Možnost obročnega
v i^ebhoeahLV.p,ro«dainih Prostorih IGM Strešnik Dobruška vas \^rrr,acije 3 e e on 068/76-230, kjer boste dobili vse potrebne
avgusta 1991
Iskra
Podjetje ISKRA Energetska elektronika, p. o., Tovarna energetske elektronike, Novo mesto, Velika Cikava 22 68000 Novo mesto
Po sklepu delavskega sveta št. 040-36/91 z dne 14. 8. 1991 podjetje objavlja
licitacijo
za naslednja vozila:
1.	Tovorni avtomobil Z 650 AD reg. št. NM 944-90
Vozilo je vozno, leto proizvodnje 1984, registriran do 8. 2. 1992.
Začetna cena je 150.000,00 din.
2.	Osebni avtomobil R-4 GTL, reg. št. NM 854-36
Vozilo je vozno, leto proizvodnje 1983, registriran do 12. 1. 1992.
Začetna cena je 15.000,00 din
3.	Osebni avtomobil R-4 TLS reg. št. NM 854-25
Vozilo je vozno, leto proizvodnje 1982, registriran do 10. 1. 1992.
Začetna cena je 14.000,00 din.
Licitacija bo v sredo, 28.8.1991, ob 12. uri na sedežu podjetja na Veliki Cikavi 22.
Ogled vozil bo od 10. do 12. ure istega dne.
Na licitaciji lahko sodelujejo vsi ponudniki, ki bodo pri blagajni podjetja plačali 10-odstotno varščino.
Vozila bo treba plačati in prevzeti v treh dneh po končani licitaciji, sicer varščina zapade. Licitacija po načelu videno — kupljeno. Prometni davek in prepis plača kupec.
Vsa potrebna pojasnila dobite po telefonu 068-24-541 (Drago Šulc).
' •	■ V
V* .<•*# J*?:"
.. k-
RADGONČANU REKORD LAHINJE — V nedeljo je bilo na Lahinji pri Gerkšičih in Dobravicah r metliiki občini republiško prvenstvo A lige v ribolovu s plovcem. Pomerilo seje 19 moških ekip s po tremi člani ter 4 ženske ekipe. Med ženskami so ekipno zmagale Mariborčanke, ki so ulovile 6 kg rib, posamično pa je bila prva Elizabeta Seidel, članica zmagovalne ekipe, z 2,325 kg rib. Med moškimi ekipami je zmagala RD Radgona, ki je ulovila 35 kg rib, na drugem mestu pa so bili Črnomaljci. Posamično so bili najboljši Mirko Božič iz RD Radgona, kije s 17,78 kg ulovljenih rib dosegel rekord Lahinje, sledila pa sta mu Alojz Kuzma (13,50 kg) in Milan Fabjan (13,45 kg), oba iz Črnomlja. Na fotografiji: Marija Leskovšek iz RD Brestanica-Krško, ki je, tako kol vse ženske na tekmovanju, potožila nad slabim prijemom. Moški so imeli očitno več sreče. (Foto: M. B.- J.)
Zasebni vrtec v Stari vasi
OBČINA ČRNOMELJ	<
Oddelek za družbeni razvoj občine Črnomelj
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. referenj?ade;e,0anlzem’ flradbeniitvo ter k0,PP(pravnika
gradSen?š1vo 2 V'S°ka 3l' V'Šja izobrazba'smer arhitektura ali
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev je poslati v roku 10 dni od objave na gornji naslov.
NOVO MESTO — Varstvo in vzgoja predšolskih otrok sta v Šentjerneju že dlje (asa zelo velik problem, saj v obstoječem vrtcu ni dovolj prostora za vse. Tudi letos so morali odkloniti nad 40 malčkov. Ker z dograditvijo vrtca zaradi pomanjkanja denaija in zaradi ovir pri pridobitvi zemljišča vsaj v krajšem času slabo kaže, seje novomeška vlada odločila podeliti koncesijo, uradno dovoljenje za opravljanje vzgqin«»'»»-«»»'»m> dejavnosti v/or&eijiei Brigiti Kerne v St-,,.; ..si pri Šentjerneju.
Brigita Kerne iz Ljubljane, vzgojiteljica z devetletnimi delovnimi izkušnjami, ki tudi pripravlja diplomo na višješolski stopnji na Pedagoški akademiji, smer predšolska vzgoja, je že pred časom iskala možnost zaposlitve v novomeških vrtcih, saj se seli v Staro vas pri Šentjerneju, kjer so si zgradili novo hišo. Potem pa seje tudi zaradi razmer v Šentjerneju rodila ideja o »lastnem« vrtcu. Hiša Kemčevih je dovolj velika, da bodo v vrtec v njej lahko vključili vsaj 16 otrok.
Družinski vrtec v Stari vasi bo nudil varstvo in vzgojo otrokom od drugega leta do vstopa v šolo, zagotovljena bo
O
o
>
<
co
>
oc
LU
h~
LU
Q_
LU
>GO
<
_l
<
O
LU
CO
<
z
O
>
LU
>o
CO
O
<
_I
1—
LU
<
CD
MERX BLAGOVNI CENTER CELJE
BLAGOVNI CENTER CELJE
p. o.
0C
LU
>
LU
PRODAJNI CENTER GALA METLIKA
V prijetno urejenem lokalu
GALA METLIKA, Kidričevo
NASELJE, vas pričakujejo z bogato izbiro:
•	šolskih potrebščin,
•	čistil po konkurenčnih cenah,
•	ozimnice,
•	kozarcev za vlaganje,
•	kristalnih kozarcev 6/1 po 183 din,
•	pivo zlatorog je po 14,60 din.
#
Na vrtu bifeja se lahko okrepčate z
NAJCENEJŠO KAVO V METLIKI.
DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 7 DO 19. URE, SOBOTA OD 7. DO 15. URE, NEDELJA OD 8. DO 12 URE
VESELIJO SE
VAŠEGA OBISKA!
“O
XI
O
O
>
o
m
z
—i
m
x
O
>
o
m
>
x
00
O
x
co
>
f\D
OO
X
X
O
D
>
~2Č
m
O
>
COV13NV1S UOaiUVlAl VlVO‘lVAOdOOVOIHlSia A01S
tudi mala šola. Po vseh normativih in zahtevah za vzgojnovarstveno dejavnost bo deloval kot »ekološki vrtec«, v njem bo poudarek na zdravem življenju in domačnosti, ki jo zdaj poznajo otroci v t. i. družinskih varstvih Otroci bodo sodelovali pri pripravi hrane, naravnem vrtnarjenju, nabiranju zelišč ipd. V programu vrtca so tudi tabori, ki naj bi bili organizirani skupaj s starši. Prispevek staršev za bivanje otrok v tem vrtcu bo <*nali, kot čc bi imeli otroka v »družbenem« vrtcu, saj bo del denarja za delo vrtca prispeval občinski proračun.
Z. L—D
V času od 26. julija do 14. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Maja Prah iz Dol. Štare vasi Kajo, Marjetka Kragelj iz Čužnje vasi - Klaro, Marinka Blažič z Rihpovca - Darjo, Liljana Lenarčič s K rasinca Duško. Jožica Peterle iz Klenovnika - Bojana, Silva Perko iz Gornjega Križa Rebeko, MirjanaŠutej iz Semiča — Zorana, Tatjana Adlešič iz Metlike Miha in Uroša, Darja Cvitkovič iz Dolenjcev Mitja, Mateja Kramar iz Zabrdja — Denisa, Jelka Kermc iz Gorenje vasi — Boruta, Nada Sašek iz Črnomlja — Niko, Maijana Starc iz Krškega Mavricija, Marjana Duh iz Straže — Ines, Marjetka Jordan iz Kostanjevice — Nejca, Tončka Barle iz Prečne — Anžeta, Žejna Delič iz Črnomlja Elvina, Marija Kebelj z Loke — Sonjo, Renata Jerman iz Kočevja	Ano. Marjanca Batkovec s
Preloke	Mateja, Suzana Ramuščak z
Gornikov — Lovra, Karmen Cesar iz. Prečne Špelo, Marinka Zupan iz. Mirne Peči Klemena, Marija Sintič z Gradinja Tejo, Irena Levičar iz Krškega — Tanjo, Štefka Laknar iz Velikih Vodenic — Matejo, Helena Zarabec iz Mirne Peči — Bineta. BtSnarda Kermc iz Jablana — Tanjo, Jasna Korbar iz Trebnjega — Jerneja, Nada Breznik iz Metlike — Saša, Jožica Oberč iz Podlipe — Sebastjana. Anica Novak z Vrhtrebnjega — Tadeja, Anica Juršič iz Velikega Cerovca — Nino, Branka Ancelj z Dol. Suhorja — Marušo, Tatjana Strahinič iz Metlike — Marino, Cvetka Jakše iz Šm. Toplic — Miha, Lidija Hočevar iz Stare vasi — Ines. Jožica Ermna iz Šentjanža — Jerneja, Andreja Zajc iz Kloštra — Davida, Andreja Martinčič iz Tomažje vasi — Aleksandro, Jožica Jcrak z Dobrave — Karmen, Ana Blatnik iz Orešja — Saro, Milena Legan iz Dol. Ajdovca — Roka, Marija Penca z Dol. Mokrega Polja — Jano, Anica Nečemer iz Gorice — Melito, An-da Bilješkovič iz Črnomlja — Marija, Valerija Zupančič iz Črnomlja - Stanislava, Olga Ivanetič iz Semiča — Tonija, Irena Špelko z Jame pri Dvoru — Žiga, Anica Zupanc iz Krmelja — Klemena, Jožica Grubar iz Kočarije Ano, Danica Blatnik iz Šentjerneja — Sabino, Marija Urbič iz Hudeja Mitja, Vesna Pirc iz Straže — Aleksandra. Anica Malešič iz Želebeja — Martina, Angela Kralj iz Gabrja — Janeza, Alenka Bec iz Železnega — Jernejo, Štefka Gračnar z Golega Vrha — deklico. Ljudmila Arnež z Otoka — dečka, Janja Gorenc iz Šentruperta — deklico, Marjetka Tomc iz. Dol. Kamene — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Ksenija Vidmajer iz Kotarjeve 6 - Barbaro, Sabina Klemenčič, Ob Težki vodi — Matija, Cvetka Žeraiič s Slavka Gruma 70 — Natašo, Milka Civovič z Drske 46 — Alena, Diana Dronjak s Slavka Gruma 46 — Leona, Doris Guštin z Marjana Kozine 57 — Ado, Karmen Pingerčar Štavdohar z Na Lazu 18 — Knstiana, Branka Šinkovec iz Ločne 34 — Simona, Kristina Cmo-ja s Slavka Gruma 22 — Borisa, Marica Vukobrat s Slavka Gruma 52 — Darka. Milka Radič z Jerebove 12 — Sonjo, Ksenija Škrubej s Kristanove 8 — Anjo, Marija Kunič s Trdinove 46 — Silvio, Maja Dravinec Kokol z Majde Šilc 4 — Jerneja, Anica Buljuhašič z Danila Bučarja 24 Tino, Marjetka Zoran iz Ločne 31 — Roka. Kristina Škedelj s Patizanske ceste 29 — deklico. Čestitamo!
tedenski koledar
Četrtek, 22. avgusta Timotej Petek, 23. avgusta Rozalija Sobota, 24. avgusta — Jernej Nedelja. 25. avgusta Ludvik Ponedeljek, 26. avgusta Aleksander Torek, 27. avgusta — Monika Sreda, 28. avgusta — Avguštin
LUNINE MENE
25. avgust ob 10.07 — ščip
kmetijski stroji
TRAKTORSKE nakladalne vile HV 4. traktorski nakladalec NN 1 Riko.kom-binirko MF 50 B, letnik 1980, prodam. Lado Petretič, Jablance 14, Kostanjevica.
4702
TRAKTOR TORPEDO DELTZ,
45 KM, 600 delovnih ur, prodam. « (0608)67-732.	4740
TRAKTOR ZETOR 50—11 prodam ali menjam za manjšega. Prodam tudi mikser za gnojevko, brane in več bikcev od 200 do 400 kg. Viktor Kužnik, Podli-sec 7, Dobrnič.	4781
TRAKTOR SAME DELFINO, pogon na 4 kolesa, prodam, o (068)45-448	4791
KOSILNICO BCS DIESEL prodam. s (068)44-063.	4807
kupim
STREŠNO OPEKO KIKINDA 272, 200 kom, kupim, e 73-194, zvečer, Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice.	4724
KlIPIM 3 m3 smrekovih desk, debeline 3 cm. Oglasite se na » 27-093.
4808
motorna vozila
BT 50 ugodno prodam, o 26-969.
4707
JUGO KORAL 60, letnik 1990, registriran do marca 1992, srebrno kovinske barve, prevoženih 20000 km, garažiran. prodam, e (0608)69-428.	4709
PRODAM R4-GT1.. letnik 84, po ugodni ceni.
Informacije : o68/24-953
GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. c 43-509.	4711
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam za 1000 DEM. t 24-005.	4712
R 4 GTL, karamboliran zadnji del, letnik 1984, ugodno prodam. Nad mlini 7 a, o 21-051.	4716
CITROEN GS PALLAS, letnik 1978, registriran do 26. 7. 1992, poceni prodam. « 22-815.	4718
126 P. letnik 1987, prodam, o 27-861.	4722
R 4 GTL, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. Božo Bulalin, Ob Težki vodi 32, Novo mesto.	4725
GOLF, letnik 1981, prevr#enih 69000 km, prodam. Ignac Kamin. Mala Loka 6, t 48-328.	4726
BIS 700 prodam ali zamenjam, o 28-
751.	4727
Z 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Sever, Zagrebška 18, Novo mesto.	4729
JUGO 60. karamboliran, star dve leti.
OGLAŠEVALCI!
Obveščamo vas, da poslej male oglase sprejemamo ob vsakem času, in sicer prek l.i. telefonske tajnice na številki (068) 24-006. Male oglase kajpak lahko še naprej oddate osebno v oglasni službi Dolenjskega lista v Novem mestu, Glavni trg 24, ob ponedeljkih zvečer od 20. do 22. ure pa tudi na telefonsko številko (068) 25-747.
kino
ČRNOMELJ: 23. (ob 21. uri) in 25. 8. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Joe proti vulkanu. 25. 8. (ob 21. uri) ameriški film Air Amerika. 28. 8. (ob 11. uri) ameriški film Valovi Pacifika.
KRŠKO: 25.8. (ob 18. uri)ameriški triler Vsi smo rojeni, da umremo.
. NOVO MESTO - DOM KULTURE: Od 22. do 24. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriški fantastični akcijski film Higklander II. 25. in 26. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Morske sirene. 27. in 28. 8. (ob 18. in 20. uri) domači film Čaruga.
prodam. Staniša, Regrča vas 7, Novo mesto.	4732
Z 101 SKALA, letnik 1988, prodam. Sajtl, Gor. Gradišče 5, Šentjernej. 4734 R 4 GTL. letnik 11 /88, ugodno prodam. Informacije na e 24-359.	4736
Z 101 SKALA, letnik 1990, prodam, o (0608)67-041.	4737
Z 101 GT 55. letnik 1984, ugodno prodam, e (068)65-198.	4742
Z 101 GTL 55, letnik 1983, registrirano do avgusta 1992, prodam. Čena 2700 DEM. Raka 84 (Vinji Vrh). 4744 JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam ali menjam za 126 P do starosti 4 let z doplačilom. Ugodno prodam tudi Z 101, letnik 1979, v zelo dobrem stanju, s 65-344,	4745
Z 128 SKALA, letnik 1990. ali golf JGL diesel, letnik 1985, prodam, o (0608)60-039, interna 228, dopoldne.
4746
ZASTAVO 750, letnik 1977/9, ugodno prodam. Emil Parkelj, Prečna 24 a. Novo mesto.	4747
ZASTAVO 750 LC. letnik 1979, zelo dobi o ohranjeno, prodam. Informacije na s (0608)62-134.	474«
GOLF. januar 1989, prodam .1; menjam. o 51-059, po 20. uri. 4749 JUGO 45 A, letnik 1987, ter Z 101 GT 55, letnik 1985, prodam, o (068)56-418.
4752
Z 128, letnik 1985, prodam, o 43-644.	4757
ZASTAVO 750. letnik 1975. dobro ohranjeno, registrirano do sredine decembra, prodam, a (068)25-846.	4758
126 P, letnik 1987, karamboliran, v voznem stanju, prodam, o 43-588.
4760
R 4, star 4 mesece, in R 5, star 20 mesecev, prodam. Ogled popoldne. Franc Strojin, Otočec (novo naselje). 4761 126 P. letnik 1988, registriran do marca, prodam, a 52-225.	4762
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, 16000 km, prodam, o 65-731.	4765
FORD ESKORT 1,3, letnik 1984, prodam. Nad mlini 24, Novo mesto.
4767
R 18 TLJ, garažiran, skrbno negovan, ohranjen, prevoženih le 25100 km, letnik december 1986, ugodno prodam, a (068)21-533.	4768
JUGO 55, letnik 1989, dodatno opremljen, nujno in poceni prodam, e (068)22-690.	4770
Prodam Z 101. letnik 87, prevoženih 37 000 km. : 068/26-810 (00 13. uri).
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Plantan, Veliki Podljuben 1, Uršna sela.
4771
R 4 GTL, letnik 1987, prodam, a (068)25-344.	4772
ZASTAVO 126 PGL, letnik 1990/2, lepo ohranjen, prodam, e (068)22-322.
4773
BMW 316. dobro ohranjen, letnik 1987/7, prodam. Cena 18500 DEM. Informacije na e (0608)33-759, dopoldne.
4779
GOLF DIESEL, letnik 1979, odlično ohranjen, prevoženih 100000 km, prodam. a 73-639.	4780
126 P, letnik 1987/5, prodam, e 27-265.	4783
R 4 GTL, bel, letnik 1989, prodam : 26-768, po 19. uri.	4784
ALFA ROMEO 33 1,5 Ti. letnik 1986, prodam. Jože Starič, Gradiška 34, Straža pri Novem mestu.	4785
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. a 45-521.	4786
Z 750. letnik 1982, registrirano za celo leto. Informacije na naslovu: Mirko Strnad, Zdolska 18 a. Krško.	4787
JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam ali menjam za starejšega. Volčkova vas 20, Šentjernej, e 42-190.	4789
ZASTAVO 850, letnik oktober 1983, prevoženih 48000 km, registrirano do 28. oktobra, prodam, a 57-374.	4793
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO Drago Rustja Iglavni urednik in direktor), Marjan Legan [odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek Jakše, Bojan Bud ja, Breda Dušit-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, m Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 28 din, naročnina za 3. trimeseč/e 300 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 600 din; za lu/ino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v lej vrednosti) na leto
OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 350 din, na prvi ali zadnji strani 700 din; za razpise, licitacije ipd. 400 din. Mali oglasi do deset besed 300 din, vsaka nadalinia beseda 30 din.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 ILB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletom: uredništvo (068j 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda m lo-tolaboratoni 23-610, mali oglasi m zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, teletax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in lotogralij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in tilmi: Gratlka Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
GOLF, letnik 1979, 4 vrata, prodam, e 44-313.	4795
R4GTL,letnik I989(za7200DEM), in jugo 45 a. letnik 1986, in TOMOS AVTOMATIK. letnik 1987, prodam, c 23-601.	4796
R 4 GTL. star tri leta, ugodno prodam. Cena po dogovoru, e 22-656.	4797
Prodam R 4 GTL, letnik 89 (december). Informacije :	068/23-585
(zvečer).
ŠKODO 110 LS, letnik 1976, zelo ohranjeno, 60000 km, prodam, o 58-426.	4799
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do julija 1992, prodam. e 44-395.
4800
SUBARU JUSI 10 JGL prodam ali zamenjam za večji avto. o 42-516.
4801
ZASTAVO 750, letnik 1984, registrirano za celo leto, prodam. o 49-518.
4802
OPEL VECTRA 1600 IGL, novo, neregistrirano, prodam, o (068)25-909.
4806
126 P, letnik 1983, prodam. Jože Lenart, Tomažja vas 25. Škocjan. 4809
BT 50 in jugo Koral 55. letnik 1991, prodam. Jože Rantah. Škovec 19, Tržišče. e 49-047. od 6. do 14. ure 4811
obvestila
SATELITSKE ANTENE, kompletno z montažo, že za 16.900 din. « (0608)70-465. Bojan.	4708

, IMATE TEŽAVE S FOTOKOPIRNIMI STROJI ?
6 CčkTIOTl NUDIMO VAM SLEDEČE USLUGE
I
E
•	SERVIS . REZERVNI DELI
•	NAJEM FOTOKOPIRNIH STROJEV
•	FOTOKOPIRANJE
•	KOPIRANJE NAČRTOV VSE INFORMACIJE :
ANDREJ MEDIC
GLAVIČEVA tl, MENGEŠ
<061) 739-223

I
FIRMA PARNAD - Zastopstvo VORVVERK
išče sodelavce za področje Krškega, Sevnice, Brežic in okolice.
Pogoji: lasten avto, vozniško dovoljenje, telefon in dovolj časa. Sami boste odločali o svojem zaslužku, delu in prihodnosti. Pokličite nas vsak dan med 8 in 11. uro na tel. (062) 301-172.
\
AVTOSTART
avto deli in dodatna oprema Cesta Gubčeve brigade 22 68210 Trebnje, tel. (068) 44-004
Rezervni deli Zastava, golf, •R-4, Tomos, avtogume Sava,
I mnogo dodatne opreme. Po-
J 2- letno garancijo, m . -, ^ha-: nikom nudimo popust. D*,
I lovni čas: od 8. do 19. ure, ob j sobotah od 8. do 13. ure. j
I I L I A
TEHNIČNA TRGOVINA, SERVIS Bršljin 21, tel.: 27-197
UGODNO
-	G0RILCI z loputo BPD 11.970,00
-	CISTERNE 2000 L BPD od	5.900,00
-	MIKROVALOVNE PEČICE	6.906,90
-	RADIATORJI, PIPE, UMIVALNIKI, CEVI
-	BARVE-LAKI, KERAMIČNE PLOŠČICE,
-	TELEFONI, SAMOKOLNICE....
Možnost montaže in brezplačnih prevozov
NOVO - SERVIS G0RILCEV
MIOLIFT-CODMOMED
SALON TWIGGY TINA BADOVINAC Zagrebška 2, Novo mesto
Če imate težave z:
—	odvečnimi kilogrami,
—	celulitom,
—	povešenimi prsmi,
—	porodno ohlapno kožo,
—	oslabelimi mišicami,
—	slabo telesno kondicijo, potem se oglasite, pripravljeni smo vam pomagati. Informacije in naročila na tel. (068) 28-175 dopoldan in 26-943 popoldan.

•V, V. V,1.V. V. V. V.1
v:*:::*:;:*:*:*:*
v.;.;.\v.v.v.v.v.
nagrajuje naročnike Dolenjskega Usta
ZA VAROVALN1CA TIL1A. Cesta herojev I, iz Novega mes!ak svojimi predstavništvi v Metlikii L nomlju. Kočevju in Trebnjem W2 . varovalnimi agencijami v R‘‘,nU. Grosupljem in Krškem nagraJV naročnike Dolenjskega lista- 1 grada Zavarovalnice TILlAjel moženjsko zavarovanje v t1. 2.500 dinarjev. Če je premoženje žrebanca že zavarovano, lahko**, grudo podari prijatelju ali sorlf.. ku, važno je le, da ho naročnik Dolenjskega lista. ‘a rek je imela pri žrebanju največ V če Fani Blatnik, Vidmarjeva 34, Novo mesto, naročnica <*/ 1951, ki naj se čimprej žg^' Zavarovalnici TIHA na Cestihe jev I v Novem mestu.	,
MARKETING 013 ZTP, Litijska 51, Ljubljana tel.: (061) 211-601
Z območja Dolenjske iščemo honorarne sodelavce za prodajo ekskluzivnega promativ-nega izdelka Slovenije,
preklici_________^
PAVLE JEVNIKAR, Levstik^ Ribnica, in MARJETA PAVn^ Nad Krko I, Otočec, prepoveduje^ |(1 njo in hojo po dvorišču, sadovnjaki travniku pare. št. 69/1,67/1.67/-'ki, 67/5, 61/8, 61/9, 61/10, 61/1'•'M 65/2, 65/3, 65/4 k.o. Šentpeter.
| IZREDEN ZASLUŽEK nudimo 1 Tr%Jfmdajo otroške konfekcije na te-I ~ '"fon 24-986. (P34-986)
d.o.o.
TREBNJE, Kolodvorska 1, tel. 068 44 003
Obveščamo cenjene kupce, da izdelujemo in vgrajujemo vse vrste betonov po konkurenčnih cenah.
Pri nas lahko naročite tudi ostali gradbeni material. Pokličite na tel. 44-003 ali se oglasite osebno.
POPRAVEK	.	I
Pri zahvali za JANEZA ŠERETA, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je prišlo do napake. Pokojnik je bil doma z Drečjega Vrha 16, ne pa iz Drečjega sela, kot je bilo objavljeno. Se opravičujemo!
HONORARNO zaposlitev KNJIGOVODJE nudi zasebno podjetje tel : 068/27-197
JUGOTANIN SEVNICA odkupuje
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo prek:
—	območnih gozdnih gospodarstev
—	območnih kmetijskih zadrug
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608/81-349, oziroma na naš naslov.
Plačila so kvalitetna in garantirana!
OSMRTNICA
Umrl je
kGUŠTlN
Generalni direkiui . . predsednik Območne zbornice Novo mesto
in član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije Uglednega gospodarstvenika in sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Gospodarska zbornica Slovenije Območna gospodarska zbornica Novo mesto
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM SPOROČAMO,
DA NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL NAŠ DRAGOCENI IN VESTNI SODELAVEC
SLAVKO GUŠTIN
generalni direktor GIP »PIONIR«
OD NJEGA SE BOMO POSLOVILI V ČETRTEK, 22. AVGUSTA 1991, OB 17. URI NA POKOPALIŠČU V LOČNI V NOVEM MESTU.
NA DAN POGREBA BO ŽARA V MRLIŠKI VEŽICI
OD 8. URE DALJE.
HVALA TI ZA OPRAVLJENO DELO,
NAJ TI BO LAHKA SLOVENSKA ZEMLJA.
KOLEKTIV GIP »PIONIR« NOVO MESTO
r
posest
^ARCKLOf 18), primerno za vino-Prodam. Poizve se v Čcšnjicah pri j0121.	4701
■'ARCELO, 4 km od Žužemberka, v ■kosti cca 2000 m2, z načrtom za iz-J° ‘'••banice ali vikenda, poceni preji®' ® (061 )301-543, dopoldne ali zve-„ .	4703
. .-SO, s telefonom, elektriko, vodo in
3 ItlUUlKllll, CICnlUKU, VUUu III
ur!10 kanalizacijo, na lepi lokaciji na Prodam najboljšemu ponudniku. *>;827.	4705
JjAALKI VASI pri Kočevju prodam zemljiša po 20 DEM m2. To jq vjr1*' tri zazidljive parcele z elektriko, hr; telefonom in asfaltom. ® (061) dopoldne, (061)852-273, polj, e- Naprodaj je tudi hiša s kozolcem Vtikom (cca 7000 m2).	4710
,B4A2lDU|vo parcelo (800 m2) ^'nah pri Črnomlju (za 19000 DEM protivrednosti oziroma po dogo-l9r*v/n Parc<-’l° s starejšo zidanico (za ^ DEM) prodam. # (061)721-214.
Hi«	4720
% S0.Pn krškem — ob glavni cesti,
iU J VseUivo, pr<xlam. Informacije dobite
*	(0608)34-983.	4738
CRAt)BENO PARCELO (545 m2), (lknona^n° opremljeno, prodam. ®
4751
l vrtom na Bregu 25 v Novem 7®‘780)r|'^am *n^ormaciJe na * (067)
Re^CELO (27 arov), v podnožju Tr-inJore prodam. Možnost gradnje, voda a|; klnka na parceli. Primemo za vikend Vpj)rtn!ke' ‘® «>68)22-308.	4777
t|ck, ^OGRAD z zidani«), ima vodo, t ’ 'n asfalt, prtxlam. Informacije na ^■•22.	4788
t|ek(,!|’®GRAD (18 arov), klet, voda in na Prodam Informacije po 16. uri
*	(0608)70-536.	4790
^UŽ.N. DVORA prodam 5 ha vi-ra viv m (* 6-1 veliko parcelo, primerno 'ttend. »v (068)87-403.	4798
tadnv^CELO na Ljubnu (27 arov) — nJak, vinograd, prodam, it: 26-026. 1 ^__________________________ 4803
^prodam
rabljen štedilnik (2 plin, 4 Do a'kak sobno peč Plamen, zamrzoval-‘rj"Jo (340 1). * 43-760.	4700
rabi,,,	GORILEC, nemški, malo
f,11^ Prodam, a, 25-827.	4704
657	6001, ugodno prodam. ‘® 43-
rto^^KNCO, mizo in klopi, primer-647 'kendali zidanico, prodam. S 49-
raztealiietitmi, 1000 kom r stw. Det, -vke rabljeno. * 25-713.
mfe^ENl STOLP Hitachi, 100w! ^l. Revizor Iskra prodam. ® 24-
^	OPAŽ prodam in ga tu-
Ujen>- ® 45-541, popoldne
v051 SOtviP^T-O 24 osebni avto, nosil-*k°stanjcvj®'’ P1^0^01 Milčinovič, Grič 6,
J°fe	ŽAGO, novo, prodam,
titj 8<'rc, Gor. Vrhpolje 37, Šentjer-Sp*.	4728
LN,cO prodamo. » 28-287.
2^)°^° GARNITURO s klubski) 6O3 P odam. Informacije na e 26-V|Nn ,	4735
Janjam , ŠMARNICO prodam ali «7o	« kostanjevo kolje, o (068)84-
S&* TELEVIZOR Iskra, nov, in ^f°dan1 V|f',r Iskra, star 3 leta, ugodno
posteljico z jogijem
--^1 umuje na m. tuoojz>
“'Otknf m‘T,tIN IC VIČ E K, 300 litrov4 aslov v oglasnem oddelku.
» SODp INJ „	4755
* 42-45q ,N KADI, rabljene, prodam.
MIZO (verkštat), novo,
Ri NEM^Wo714	x 4776
•GAVRo K° PREPELIČARKO -
^ CAr ’ st?ro dve leti, odlična ~v*n« ’ Pr°dam. ® 22-308.
ocena
4778
STREŠNO OPEKO, rabljeno, poceni prodam.	4782
GAJBICE za krompir prodam o 49-567.	4792
NOVE gips plošče, 260 x 125 x 1 cm, ugodno predam e (0608)61-104.
4794
OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, in nahrbtno škropilnico SUPER prodam. St 42-921.	4804
razno
PRODAM obveznice RSL 2 in vzamem v varstvo otroke, o 28-680, zvečer.
4810
službo dobi
POZOR IVabimo vse, ki bi radi zaslužili s prodajo na terenu. Velika izbira artiklov, možna redna zaposlitev. » (068) 24-780 ali 24-781, dopoldne.	4551
KUHARICO IN NATAKARICO redno ali honorarno zaposlim. Ana Badovinac, Stopiče 34, s 43-797.	4717
TRAVERNA V KRŠKEM sprejme pripravnico — natakarico ali dekle, ki bi z veseljem delala v gostinstvu. Informacije na ® (0608)32-334.	4753
IMATE PROSTI ČAS in želite dober honorarni zaslužek? Javite se po ® (068)85-342, popoldne.	4766
službo išče
ŠIVILJA išče delo na domu. Vidmar Željka, Bohoričeva 15, Krško. 4805
stanovanja
MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu prodam, o 27-762.	4714
STANOVANJE oddamo v najem. ®
’ 28-287.	4730
V NOVEM MESTU oddam dvosobno komfortno stanovanje, opremljeno, najugodnejšemu ponudniku. Šifra: »JESEN«.	4733
ENOSOBNO STANOVANJE v Mirni Peči oddam. ;o 84-315.	4743
ENOSOBNO STANOVANJE, opremljeno in ogrevano, oddam. Naslov v oglasnem oddelku.	4759
SOBO oddam dekletu ali dvema dijakinjama. Možnost kuhanja. 7t 26-187.
4764
STANOVANJE v Novem mestu ali okolici, za dobo 6 mesecev, išče družinic W 25-758. > , nase|ju čardak V CRNijšUstanovanje (70 m2), s te-.Ordrfom in centralnim ogrevanjem, st (061)728-002.	4774
\ Samos/oma
SLOVENIJA 1991
ZAHVALA
Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
V 82. letu starosti nas je zapustila naša žena, mama, stara mama, sestra, teta in sestrična
PEPCA
BIZOVIČAR
roj. Jerman, iz Ljubljane
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njeni smrti pomagali, pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke in g.župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Ljubljana, Črnomelj, Avstralija, Nemčija
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 57. letu zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, sestra, teta in botra
MARIJA MIKUŽ
roj. Zagorc, iz Dol. Vrhpolja 33 pri Šentjerneju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, pokojnici darovali toliko cvetja, namenili sredstva v druge namene ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g.župniku za opravljen obred in tolažilne besede.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj,
Utrujena od težke bolezni je za vedno zaprla svoje oči naša draga mama, tašča, stara mama in prababica
ANA
GORENC
roj. Jordan, iz Kostanjevice na Krki
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in delovni organizaciji SOP STORITVE za pomoč, darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo dr. Nemethu, dr.Tothovi, patronažnim sestram Vlasti in Lidiji, GD Kostanjevica in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: sin Franci z ženo Eli, vnuk Robi, vnukinja Tatjana z družino
ZAHVALA
V 56. letu svojega življenja je tragično preminil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in
bratranec
ALOJZ SASEK
iz Irče vasi 3
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in pokojnega pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju intenzivnega oddelka kirurgije Splošne bolnišnice Novo mesto, dr.Novakovi, dr.Janežu in dr.Ostojiču za poslovilne besede. Hvala Kovačevim, Kranjčevim, Repšetovim in Udovčevim za pomoč. Posebna zahvala velja g.proštu Lapu za lepo opravljen obred in poslovilne besede.
Žalujoči: žena Pepca, sin Andrej, hčerka Nada z družino, brat Franc z družino, brat Martin z družino, sestra Angelca z družino ter ostalo sorodstvo
Novo mesto, dne 10. avgusta 1991
V SPOMIN
Nihče ne ve, kako boli. ko tebe, dragi ali, več na našem domu ni a spomin nate še živi
22. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
IVAN
JANKOVIČ
iz Tribuč
Le grob tvoj so naša srečanja s teboj. Spomin nate v naših srcih bo živel. Vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče, iskrena hvala!
Vsi njegovi
V SPOMIN
Ljubil si svojo domovino, ljubil si svoj rojstni kraj in dom. ostala nam je grenka bolečina, ko odšel si v večni dom.
PETRU SELAKU
Grič pri Otočcu
Minilo je leto, odkar tebe več med nami ni.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi ata, stari ata in stric
JOŽE
GREGORIČ
iz Velike Lahinje
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje ter pokojnemu darovali cvetje. Hvala tudi pevkam s Talčjega Vrha za zapete žalostinke ter g.kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 77. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek, brat, svak in stric
JOŽE POZNIČ
upokojeni rudar iz Brestanice, C. prvih borcev 14
Ob tej težki izgubi se v prvi vrsti iskreno zahvaljujemo vsem sostanovalcem za njihovo prvo in zato največjo pomoč in venec, kakor tudi Zdravstvenemu domu Senovo. Nadalje se za darovane vence zahvaljujemo Lisci Senovo, Avtoparku Senovo, Petrolu Ljubljana ter vsem ostalim darovalcem vencev in cvetja. Vsem sorodnikom in prijateljem še posebej hvala za v cerkvi naročene maše, brestaniškemu župniku g.Spesu za lepo opravljen obred na pokopališču in slovo v senovški cerkvi, kakor tudi zastopniku pokopališke uprave za skrbno prikazani lik pokojnika srčna hvala! Vsem, ki ste našega dragega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, oktetu za poslednje slovo in senovški godbi za žalostinke iskrena zahvala nas _	vseh!
Žalujoči: žena Angela, sin Jože, hčerke Marica Koren, Rezika Urbančič in Jožica Sever, vsi z družinami, sestri Pepca in Anica ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Minila leta so cvetoča, minila vsa posvetna sreča, v trenutku si obležal strt, ko vzela te nam je kruta smrt.
V 25. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, stric, svak, nečak in bratranec
MARJAN ZUPANČIČ
s Hmeljčiča 3 pri Mirni Peči
Po^^i^hvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in znancem, ki so nam takoj priskočili na pomoč, nam
k „
vilnefc.?hyal° smo dolžni pevskemu zboru Pionirja za zapete žalostinke, obema govornikoma za poslo-oesede in župnikoma za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste pokojnega pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: ata Alojz, brat Darko in sestra Danica z družinama ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe,
ljubi mož. oče in ded več v našem domu ni
A spomin nate vsak dan bolj živi
saj zlatih src, kot si imel ga ti,
malo še živi
V 66. letu nas je tiho zapustil naš najdražji mož, oče, ded, tast in brat
STANKO BADOVINAC
upokojeni obrtnik z Jugoija 8 pri Suhorju
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubečega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno nečaku Petru sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami v najtežjih trenutkih sočustvovali, nam izrekli sožalje, nam kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja župnikoma za lepo opravljen cerkveni obred, govornikom za ganljive besede pred domačo hišo in pn odprtem grobu. Najlepša hvala organizacij. ZZB, gasilcem, krajevni skupnosti Jugotje, kakor tudi pevskemu zboru pri pogrebnem obredu. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega »neprežaljenega« očeta pospremili do njegovega večnega doma.
Žalujoči: žena Mimica, hčerki Duška in Mira, vnuki Dušan, Mitja, Maja, zet Franci, brat
Janko in ostalo sorodstvo
22. avgusta 1991
DOLENJSKI LIST

Maks
»Že od sedmega leta sem premišljal, da bi se odločil za ta poklic. Vedno sem želel delati z ljudmi, jim pomagati, jih razumeti, jim lajšali tegobe. Drugo, kar bi lahko postal, je zdravnik, sicer pa kmet, saj ljubim mir in naravo.« Tako pripoveduje o svoji življenjski odločitvi ribniški župnik in dekan Maks Ipavec. Pogovarjava se v župnišču po jutranji mali in najin pogovor često zmoti zvonjenje pri vratih. Obiskovalci potrebujejo ta ali drugi dokument, nasvet ali navodilo v zvezi s lem in onim, največ z obnovo ali vzdrževanjem podružničnih cerkva in drugih objektov. Vodenje fare je tudi neke vrste menagerski posel, ki zahteva tudi dokajšnjo mero praktičnosti in odločnosti, zlasti sedaj, ko je po dolgih letih zapostavljanja marsikaj potrebno nujnega popravila
Maks Ipa vec je pra vi Gorenjec. To izdaja njegova govorica, ki je ostala v primerjavi z ribniško še vedno kratka in odrezava kot bi človek poslušal picikato polko sredi razvlečenega dunajskega valčka Te tudi večletna kaplano-vanja po Dolenjski, najprej v Trebnjem, nato v dobrepoljskem Vidmu in sedaj že štiriletno žup-nikovanje v Ribnici, niso spremenila ljudje pa so ga sprejeli takšnega kot pač je. Zibka mu je stekla pred štirimi desetletji pod slikovitim Krvavcem, v vasi Zalog pri Cerkljah na Gorenjskem. Pri hiši je bilo nekaj hektarov zemlje, oče pa je kot mizar preži vljal družino. Izobilja ni bilo, manjkalo pa tudi ni ničesar, kajti kot v mnogih drugih slovenskih družinah je tudi pri Ipavčevih v Zalogu bila vernost in iz nje izhajajoča zmernost
tista vrednota, ki je dajala ton celotnemu načinu življenja. Tudi to ga je vodilo v sedanji poklic, precej pa je pripomogel tudi zgled strica, sedaj škofa, in domačih duhovnikov.
»Krščanstva nisem nikoli doživel kot nekaj vsiljenega. Doma smo lepo gojili vsakdanjo vero in starši me niso nikoli silili k pobožnosti, ampak smo otroci vero sprejemali kot nekaj lepega. Starši tukaj pogosto delajo napake, ko skušajo otroke k veri prisiljevati, pa se prav zaradi tega lahko porodi tudi odpor,« meni dekan Maks Ipavec. Odločitev za duhovniški poklic, sprejela še v razmeroma mladih letih, pa prinaša mnoge obveznosti in odrekanja »Kot duhovnik to odločitev vedno zno va potrjuješ, saj ni dana enkrat za vselej. Zaobljuba čistosti, pokorščine in uboštva zahteva stalno in zavestno premagovanje samega sebe, kako duhovnik pri tem uspeva, pa se kaže tudi v zaupanju, ki mu ga izkazujejo verniki«
Je sproščenost, kijo je prinesla slovenska pomlad, sprostila tudi večjo vernost med Slovenci ?
»Težko bi to trdil. Morda se vernost drugače izkazuje. Ni več toliko zavor, ljudem ni treba svojih verskih čustev skrivati kot nekoč, vendar pa to nima vpliva na vernost v pravem smislu, saj je to intimna zadeva. Tudi povečano skrb za obnovo cerkvenih objektov si lahko razlagamo kot večjo skrb za kulturne dobrine nasploh in z veseljem opažamo, da k obnovi prispevajo tako verniki kot drugi, saj čutijo, da so to kulturne dobrine slovenskega naroda. Je pa v tem času seveda velika razlika s časom, ko so nekateri te dobrine tudi namerno uničevali ali vsaj pustili propadati. Tudi je treba resnici na ljubo povedati, da se je odnos spremenil že veliko prej, predno se je zamenjala oblast,« pravi ribniški dekan Maks Ipavec. ki ga bralci Nedeljskega dnevnika poznajo kol pisca v rubriki Pisma podeželskega župnika. Tudi ta Pisma so rezultat novih časov, ki pa nikakor ne prinašajo klerikalizma, kot se nekateri bojijo. Ti časi so pri Slovencih po njegovem za vedno minili.
T. JAKŠE
OSEM DESETLETIJ — Takole se je »po gasilsko« v ponedeljek zvečer postavilo pred fotografsko kamero 53 godbenikov pihalnega orkestra Iskra iz Šentjerneja, ki bo na Jernejev večer praznovat 80 let. (Foto: J. Pavlin)
ČLOVEK ČLOVE
Pod tem naslovom je bila avgusta na kopališču Pril dobrodelna prireditev, na so nastopili ansambli Oi Concorde, Belokranjci, Al in Toni Verderber, predstavi seje tudi plesna skupina Ca iz Adlešičev. Okrog 40.000 narjev, zbranih z vstopnin® prostovoljnimi prispevki, p« vsem zasebnikov, bodo pr®Je* nedavni vojni ogrožene dn®’’ Kotar in Rajer iz Velikega G* ter družina Komatar iz Cerkelj. Krki. Prireditev si je zamisli) . Jakljevič iz ansambla	v
prireditvenem prostoru pa * zbralo več kot petsto gledalce'-so vztrajali ob dobri jedači in P jači tja do jutranjih ur.
T.6
Osemdeset let godbe Šentjerneja
L
Praznovali jo bodo na Jernejev večer, 24. avgusta — V nedeljo bo povorka
ŠENTJERNEJ — Šentjernejski godbeniki bodo s slavnostnim koncertom
na trgu v soboto, 24. avgusta, ob 19. uri proslavili 80-letnico delovanja. Naslednji dan bo ob 9. uri slavnostna povorka, v kateri bodo sodelovale godbe
iz Loč, Trebnjega, Novega mesta in Kamanja. Pokrovitelj prireditve, ki bo v Šentjerneju potekala v okviru tukajšnjega največjega praznika, Jernejevega večera, bo izvršni svet občine Novo mesto, slavostni govornik pa po vsej ver-
■Ms
fsim
M
jetnosti republiški minister za kulturo dr. Andrej Capuder.
Začetki godbe segajo v leto 1911, ko je takratni napredni župnik Anton Lisjak s skupino domačih veljakov sklical prve trobentarje in bobnarje. Prav tiste čase se je v tem kraju začel gospodarski razcvet in kako bi si lahko zamislili otvoritev prve elektrarne, ljudske posojilnice in hranilnice ter druge dogodke brez godbe? Šentjernejska doba je že leta 1924 doživela prvi uspeh, saj je na tekmovanju za koračnico Moja kraljica dosegla drugo mesto. Starejši godbeniki se tega zmagoslavja še dobro spominjajo, prav tako tudi svojega takratnega kapelnika, nedavno preminulega Franca Hudoklina iz Apnenika.
Po vojni so se godbeniki spet našli in na raznih takratnih prireditvah nastopa-
»IZ TREBANJSKEGA KOŠA«
TREBNJE — Turistična, etno^ zabavna prireditev Iz trebanjske?«, ša, ki jo pripravlja trebanjsko tun*® društvo pod vodstvom neutrudne«? je Cugclj in je bila zaradi agresije^ Slovenijo odpovedana, bo zdaj čno ixl 5. do vključno nedelje, °. tembra. Otvoritev bo v četrtek 0® uri v parku pred občino. Če seve®* bosta trebanjski rojak Brovet in nlj sotrpin Adžič spet poskrbela za k*p neljubo presenečenje.
li kar bre uniform. Lahko mirno ;
SESTA VUANJE VOZA — Da so belokranjski fantje spretni pri kmečkih opra vilih.je znano. Toda ko odločajo sekunde in ko je vmes še nekoliko treme, ne gre vedno tako, kot bi želeli Štrekljevčani pa so na kmečki olimpijadi na Jugorju očitno imeli precej mirno roko, saj so jih v skupni uvrstitvi prehiteli le Dragomeljčani Tako spretno so Štrekljevčani sestavljali kmečki voz. (Foto: M. B.-J.)
Olimpijada po iugorsko
Dragomeljčani prvaki vaške olimpijade
%%.%%%%>
JUGORJE — Na Jugorju v Beli krajini so preteklo soboto že sedmič pripravili kmečke igre, ki so jih tokrat imenovali Vaška olimpijada. Daje šlo zares za prave igre brez meja v jugorski inačici, kakor bi jih lahko poimenovali,
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Zavarovalniški agent se vozi v beemveiu — Pohvala serviserju Pavlu Kapšu — Kako tulijo Jermanovi psi — Marija iz Švice bi prispevala — Pustite Dvornika
Minuli četrtek zvečer je kmalu po osmi uri prvi v uredništvo poklical Lojze iz Gradca v Beli krajini. Zanima ga. kako je z avstrijskim zavarovanjem, za katerega se je lani odločilo precej Slovencev. Vse skupaj je propadlo, nekateri pa so si kar opomogli. Eden od agentov avstrijske zavarovalnice se okoli vozi z najnovejšim beemvejem. »Ali ni to zdravo za inšpekcijske službe?« se sprašuje naš bralec. Lojze iz Gradca nam je zaupal še en »žulj« iz svojega kraja. Pravi, da ceni privatnika, ki je zgradil sredi Gradca lepo teniško igrišča. Ob cesti je zgradil tudi nekaj metrov pločnika, kije tudi edini pločnik v tem belokranjskem kraju. Žal je pločnik tudi za parkirišče. Tako so v tem delu ovirani tako pešci kot promet. Zanima ga, kdo je izdal dovoljenje, da se igrišče lahko postavi med cesto in progo, varnost v prometu pa je pustil vnemar.
Tončka Gornik iz Gradca je edina,
Halo, tukaj Dolenjski list!
NovinarjiJTolenjskega lis’
'olenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z. bralci. Vemo, da je težko pisat j, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
kije ta večer našega dežurstva prek telefona povedala pohvalo in reklamo. Pravi, da se ji je zjutraj pokvaril plinski štedilnik. Ob 7.30 je poklicala na servis Pavla Kapša na Lokvah pri Črnomlju, ob 10. uri pa je že potrkal na vrata. Vse je imel s seboj, zamenjal, kaf je bilo potrebno, in bil za nameček še zelo prijazen. Tončka si želi, da bi se tudi drugi obrtniki zgledovali po njem. Jožica z Uršnih sel se sprašuje, koliko nesreč bo še potrebnih, da bodo odgovorni namestiti ogledalo na križišče pri Ravbarjevih na Uršnih selih. Čez delovni čas trgovine v Podturnu se v imenu tamkajšnjih vikendašev pritožuje Martina. Pravi, da so s trgovino nadvse zadovoljni, žal pa jim ni všeč, da ima med 1L in 14. uro zaprta vrata.
Občan iz Šegove ulice v Novem mestu ponoči ne more spati zaradi zavijanja petih psov pri hiši Branka Jermana. »Okoli ene ure prično zavijati kot lačni volkovi, mi upokojenci, ki imamo že dodobra uničene živce, pa ne moremo spati«, je povedal. Tudi to mu ni všeč, da isti lastnik popoldne spusti na zelenico, kjer se dopoldne igrajo otroci iz vrtca, svojih dvajset kokoši. Upravo vrtca je na to že opozoril, kure pa se še vedno sprehajajo in po travi spuščajo svoje iztrebke. Enako usodo doživlja tudi peskovnik pred blokom. V zadnjem času je postal »kakalnik« za pse.
Precej dolg pogovor je bil tudi z Marijo iz Švice. Šele pred kratkim si je upala priti domov na Dolenjsko, v svojo »zlatb Slovenijo«. Z družino so jo prevozili od Trente do morja, od Prekmurja do Gorice in si tako potešili vse skrbi, kipo jih dajale, ko so v dneh vojne agresije pri nas sedeli v Švici pred televizorjem. »Vsak večer in do 2. ure ponoči smrt sedeli pred ekranom in spremljali dogodke v Sloveniji. Ni nam bilo lahko, sedaj pa nam je toliko lažje. Pred dnevi je na naš naslov prišla prošnja, da bi za slovensko cerkveno zvezo prispevali 8000 frankov, kot pomoč Sloveniji. Rada bi to pomoč čimprej nakazala.
vendar ne vem, komu in rada bi vedela, kako se bo ta denar porabil«, nam je zaupala Marija. Dolenjski list prebira z zamudo. V zadnjem času jo je zmotil prispevek »Namesto turistov-opice« in se sprašuje, kdo je takšno trgovino sploh dovolil.
Bralka iz Novega mesta, ki se ni hotela predstaviti, se je jezila na tiste pisce, ki se neprestano lotevajo novomeškega župana Marjana Dvornika. Svetuje, naj se raje lotijo še katerega drugega moža, saj se da prav o vsakem pisati tako dobro kot slabo. Anico iz Bučne vasi pa jezijo mladi. Pred dnevi sojih za dober zaslužek klicali na akcijo začiščenje Save, pa ni bilo prijav. Kje so tisti, ki sedijo doma in dobivajo podporo 4000 din, zakaj tudi tega ne bi zaslužili. Zaposlitve res ni, dela pa je dovolj, pravi Anica. Na koncu zapišimo še to, da nam je Maije-ta iz Dolenjskih Toplic svetovala, da bi poleg narodnozabavne lestvice uvedli še lestvico za zabavno glasbo.
J. PAVLIN
so tokrat poskrbeli predvsem mladi, zlasti Alojz Bojane ter Nevia in Najda Mohar. Pripravili so zanimiv program, kar so potrdili tudi številni obiskovalci, ki so se prisrčno zabavali ob nerodnostih tekmovalcev.
Kot je moč sklepati že iz imena, so se ekipe pomerile predvsem v kmečkih opravilih, ki so bila nekoliko poenostavljena ali šaljivo prikazana. Tako so morali prevažati slamo, pospravljati krompir, prevažati samokolnico, kleta-riti, razstavljati in sestavljati kmečki voz, vleči domov hlod ter prenašati vodo, kjer so jo skupili predvsem moški, ki so jih ženske z zavezanimi očmi pošteno zalile. Največ spretnosti so pokazali tekmovalci iz Dragomlje vasi, Štrekljcvca in Gradnika, domačini z Jugorja so bili četrti, medtem ko so bili gostje iz pobratenega štajerskega Strmca zadnji. Razumljivo, saj očitno belokranjskih različic kmečkih opravil niso
šemo, da so godbeniki 25 let po vojni le postavililfc!?Ieta 1972 Ponovno gočem pomagala	J‘m Je v nuio
Prišel je učitelj glasbe Mladett^..?*™-predsednik je postal prizadevni Janez Selak, pomagal je takratni predsednik ZKO Boris Savnik. Marsikaj se je spremenilo na bolje šele s prihodom strokovnjaka za pihala, glasbenika Bratislava Roguljiča, kije na čelu godbe še danes.
Šcntjernejski godbeniki imajo danes v svojih vrstah 53 članov, med katerimi je polovica še rosno mladih, to pa obeta, da bo godba igrala in praznovala tudi svojo stoletnico.
J. P.
S ČOLNOM PO KRK* OD ZAGRADCA NAVZDOL
NOVO MESTO — Turistična«* cija, ki jo snuje lastnik bifeja D*11 novomeški avtobusni postaji, Le®*j taršič, prireja v sodelovanju z K klubom Srobotnik iz Straže v s® j 24., in v nedeljo, 25. avgusta. *P j gumijastim čolnom (raftingotn)P^ ki od Zagradca navzdol proti N° ^ mestu. Prijave za to zanimivo vetja obetajoče potovanje sprej®^/
on Šuštaršič na telefon (068) 23-®
petka, 23. avgusta.
I
'?;,WE lJP NA 0T< ,
bo ob 20. uri v Mtftfpoto, 24. *’■
Otočcu nastopila s svojim ce|W'*V j, programom skupina Make up ‘rjj Ijane. Skupina ima dolgoletne bogat program, njena člana p® Marko Hren in Anita Vihtelič,*T za najboljši profesionalni parv® skem rock and rollu in sta glavn*aj) ja Študentskega plesnega klub* ^ Vse to obljublja zanimiv večri^ pa bo igral za ples tudi Charlie.
A
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
lis®
najbolj vajeni.
Če gostje niso imeli
uspeha pri tekmovanju, pa so imeli nekoliko več sreče, ko so izbirali najbolj simpatično tekmovalko. Lovoriko je osvojila prav Irena iz Strmca. Navdušeni obiskovalci, ki so na vaški olimpijadi preizkušali tudi svoje moči, vendar v drugačnih disciplinah kot tekmovalci, so vztrajali na Jugorju vse do jutranjih ur. Nekateri morda tudi v upanju, da se bo pod Gorjanci le pojavil dobrotnik iz Negove, Ivan Kramberger. Čakali so zaman, mnogi precej razočarani, napovedani gost pa se ni niti opravičil.
M. B.-J.
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega dodelil nagrado ROMANI MENCE iz Novega mesta. Nagrajenki čestita®1 Lestvica je ta teden takšna:
1(1) Sam nocoj čez polje vriska SPOMIN
2	(3) Za mameo mojo — ANS. M. KLINC
3	(2) Na pomoč — ANS. HENČEK
4	(5) Topliška dolina — FIS
5	(4) Sinoči ANS. 1. PUGUA
6	(6) Na Triglav — NAGELJ
7	(8) Mlinarjeva hči ANS. T. VERDERBERJA
8	(10) Nekaj vam povedal — TONČEK PLUT
9	(7) Šopek cvetja ANS. S. PLUTA
10	(—) Moja mamica — DRUŽINSKI TRIO NOVINA
Predlog za prihodnji teden — Na kmečki turizem — FANTJE IZ"'7 ROGLE

Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto

JESENI TUDI PRIČETEK PASJE ŠOLE
NOVO MESTO — Tudi letošnjo jesen bo Kinološko društvo Novo mesto priredilo tečaj za šolanje športnih in službenih psov. Te-
čaj se bo pričel 3. septembra, vsi, ki
bi radi svoje mlade štirinožne prijatelje primerno vzgojili in izšolali, pa lahko dobite vse pomembne informacije pri Anionu Blažiču v Mačkovcu. O delu društva in njegovih načrtih bomo več pisali v prihodnji številki Dolenjskega lista. Nove člane kinološkega društva sprejema tajnica Drenik Danica, gostišče Drenik v Bršljinu.
J
kozerija
KO PA ŽIVIMO V SVOBODNI DRŽAv
— Ate, kajne, da živimo v svobodni državi?
— Seveda, Mali. Je morda kdo trdil drugače?
— Stric Komolčič.
— Pusti ga, on zmeraj pretira va.
— Stric Komolčič je rekel, da ne moremo potovati v tujino.
— Kako da ne? Jaz imam potni list, mama ga ima tudi, celo ti ga imaš
— To je res, ate.
— Res je, res.
— In zakaj potem ne gremo v A vstrijo?
— Saj bi lahko šli, kadar se nam vzljubi.
— Pa mi povej, zakaj ne gremo.
— Prvič, v A vstriji je trenutno za nas Jugoviče vse drago.
— Pa drugič?
— Drugič, bencin je precej drag.
— In tretjič?
— Se spominjaš, ko smo kupovali marke?
— Po sedem dinarjev so bile.
— Prav. Povej mi, Mali, kaj smo počeli s kupljenimi markami
— Dali smo jih na banko.
— Smo.
— Teta je vpisala v knjižico, koliko smo jih položili
— Je.
— No, vidiš.
— Ničesar ne vidim.
— Marke so na banki, knjižica pa je pri meni
- In?
— Če hočemo v tujino, moramo dvigniti marke.
— Pa jih daj, ate. dvigni j'*1 — Ne morem.
~ Zakaj ne?	p
— Enostavno zato ne, ** ka teh mark nima — Kje pa so?
— Popapala jih je držav«-— Ne razumem	M
In n n nt>	i; A V.Stfll
loga ne moremo v Avsdil0’ kam drugam v tujino.
— Torej ima stric K01 prav.
— Nima Mi LAHKO'Jjfjn P tujino, samo iti NE MOR™ pa je velikanska razlika
,/h
ika
tonigašp^I