POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETNA PRILOGA KNJIG Vas napravi elegantno iij še lepšo jtfove moderne vzorce smo pravkar prejeli /L <& E. £kaberne, Ljubljana Telefon 24-31 Mestllj trg Štt'V. 10 Telefon 24-31 / NIKOLI SE NE BOSTE JEZILI gospa, pri kurjavi, če naročite premog, drva ali koks pri tvrdki DOM. ČE BI N, LJUBLJANA WoIfova ulica št. l/II. Telefon 2056. REVMAT1ZMA TRGANJA GLAVOBOLA ŽIVČNIH BOLEČIN se rešite naglo, ako uporabljate francosko žganje: Radion vinski cvet ,ELEVAT0R' Ako ga ne dobite v svoji lekarni ali drogeriji, tedaj pišite edino pooblaščenemu proizvajatelju .PIRETRIN' D. D. ZAGREB Branimirova ulica 43 ki Vam pošlje po povzetju 5 malih steklenic za 50 Din. Cene pada o! O tem se lahko prepričate, če si ogledate pri meni zalogo pomladnih plaščev in blaga za damske plašče, obleke, kostume in komplete. Najnovejši modeli, solidno domače delo. ALOJ Z IJ P AU Ll N damska konfekcija Ljubljana, Kongresni trg 5 (Zvezda) Najmodernejši in neprekosljiv stroj je šivalni stroj „HAID&NEU" s temi prednostimi: Šiva naprej in nazaj, preprosta priprava za vezenje in krpanje. Teče tiho, ima kroglični sistem. Brezplačen pouk na domu ali v tečajih. Garancija 3 O let! Prodaja se tudi na zelo ugodne in dolgoročne obroke, tako da si more stroj nabaviti tudi oni, ki ima skromne dohodke. Zahtevajte brezplačne prospekte in cenikel »CENTRA« trgovina šivalnih strojev, gramofonov, koles itd. LJUBLJANA Masarykova cesta palača Vzajemne zavarovalnice (pri kolodvoru). Telefon štev. 23-83. P. n. uredništvo revije »Žena in dom« Ljubljana. Ker se danes mnogo razpravlja o delovanju učiteljic, izvolite priobčiti tele vrstice: V preteklem letu je Vaš list prinesel obširno poročilo g. Saše Tavžljeve o njenem delovanju kot učiteljica v neki gorski vasici. S pozornostjo sem sledila omenjenemu opisovanju. Kake vrednosti je tako delovanje učitelj stva v šoli in izven njei ve ceniti najbolj tisti, ki je izšel iz kme-tiškega doma in bil deležen teli dobrot ter jih s pridom uporablja. Delovanje učiteljstva v kmetiških plasteh je združeno z velikimi težkočami. Koliko časa in truda se mora žrtvovati, še preden se otrok pripravi do učenja, ker doma mnogokrat nima najpotrebnejše vzgoje. Res je, da se predvojni in sedanji čas ne dasta primerjati, potrebno pa je bolj ko kdaj prej, da dobi učiteljstvo v svojem narodno-kulturno-vzgoj-nem delovanju oporo in razumevanje med ljudstvom. Tako so glede hrane in stanovanja na deželi včasih velike neprilike. Koliko je bilo govora o vsaki potrebni stvari za šolo in učno moč! Kako so tu odločali osebni interesi in simpatije! Ni čuda, da je neume-vanje nekaterih uničilo vse najboljše nadc! Znan mi je primer, kjer se je učiteljica trudila, da otroke vsestransko izobrazi, pa ni našla opore v nekaterih lokalnih faktorjih. Razni ugovori so bili povsem neumestni. Jasno se je videlo, s kakim veseljem in navdušenjem so otroci sledili pouku in vaji. Na dan prireditve si pa videl, da niti starši otrok niso prišli pogledat, kaj njih otroci znajo. Posetili so pa nasprotno druge prireditve. Kakšen je bil občutek za učiteljico, ki se je trudila in delala, si lahko vsakdo misli. Srečni pa smo, da se vse obrača na dobro, stvarno stran. V kraljevem manifestu in naši močni volji imamo poroka, kateremu hočemo dosledno slediti, in tako mora izginiti vse prejšnje strankarstvo. Saj smo ob tem toliko pretrpeli, zato proč s tem! Vse neprilike in nasprotstva naj se rešujejo nepo-srednot in tako ne bo nepotrebnega razburjenja kakor do sedaj. Očitki, ki so bili izneseni, se tičejo najbolj učiteljic samih, kar je obžalovati. Žena v naporni službi, ki se bori za življenjski obstoj, je itak trpinka. Le medsebojno razumevanje bo prineslo obilo uspeha. Potem bo tudi vsaka kritika odveč, če je sedaj sploh bila utemeljena. Le v slogi in delu je naša moč! Naše narodno zavedno ženstvo na deželi se zaveda, da vrši učiteljstvo veliko nalogo v blagor mladine, naroda in države. To delovanje smo in bomo podpirale! Deželanka. MODNE NOVOSTI! ZA POMLADNO SEZIJO T ANGLEŠKO IN ČEŠKO BLAGO SPEC. VRSTE — NAJNOVEJŠE - VELIKA IZBERA IN NAJCENEJE PRI TVRDKI NOVAK LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 NASPROTI NUNSKE CERKVE [H 7A mm Mfim Edina jugoslovanska tvornica gramofonov in plošč EDISON BELL PENKALA Gramofoni od Din 740'— Plošče od Din 26'— Na mesečno odplačevanje po Din 100*— Zahtevajte naše brezplačne kataloge in cenike Tvornica: Zagreb, Branimirova ulica 43 Podružnici: Beograd, Knez Mihajlova 9 Skoplje, Šumadijska 7 Pomlad je tu ... Zamenjati bo treba zimske suknje za površnike. Obleči se bo treba lahkeje. Veliko izbiro oblačil za Vas ima konfekcijska trgovina Drago Gorup & Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16 Telefon 32-33 Telefon 32-33 KAJENJE JE STRUP! Vsakdo se škodljivega kajenja lahko odvadi ali ga pa po svoji volji lahko omeji, če uporablja naše „Extablete". V 14 dneh postane iz najstrastnej-šega kadilca nekadilec. Zavojček stane Din 30'— in kar je stroškov, vsa kura Din 145'— franko (10 ovojčkov Din 250'—). Razpošilja proti odkupnini (povzetju): ..MIROM" Selit. 70, Novi Sad, Železničha 38. Proti pijančevanju: »TREZVENOST« Din 45"— in 75'—, vsa kura Din 200'—. Absolutno neškodljivo, zanesljivo delujoče sredstvo. J\a lah način si pridobiš najlepše s:obe a drugim nudiš veselje s Tvojim smehljanjem. Ohrani zdravje svojih zob, daj jim belino bisera, pomagal Ti bo Sargov BCALO D 0 NT J2, ep si xooje bi i Lepo prosimo! Nekatere naročnice še vedno nakazujejo denar, ne da bi navedle svoj natančni in razločni naslov. Druge zopet ne zapišejo zadnje-pošte ali pa izpuste bivališče. Vse to je največkrat vzrok, da napravi potem uprava kako pogreško ali se pa list zaradi nezadostnega naslova na pošti izgubi. Zato prosimo, da prečitate «deset prošenj uprave*, ki so na zadnji strani vrečice, v kateri dobivate list. Če se boste ravnale po naših prošnjah, Vas zagotavljamo, da ne bo na naši strani nobenih pomot. Danes smo priložili vsem naročnicam (torej tudi tistim, ki so že plačale za vse leto) položnice. To pa zaradi tega, ker prosimo vse, da nakažejo naročnino za knjige. Če ne vsega, pa vsaj nekaj. Vse tiste, ki še niso nakazale naročnine za drugo četrtletje, pa prosimo, da to takoj store, ko prejmejo list, s čimer nam bodo prihranile mnogo dela. Hvaležni jim bomo za njih točnost. Uprava. Čitajte članek o Vaših prijateljicah, ki je na strani 141. Svetujem: Zelo zanimiva bi bila rubrika »Gospodinja in služkinja*. Koliko razgovorov in vzgojnih navodil za obe, za moža in deco bi se spravilo v debato. Pomote so na obeh straneh. — M. Z. Prosimo čitateljice, naj nam o tem sporoče svoje mnenje in želje. Uredništvo. Poštena žena išče 40'000 Din posojila na vknjižbo na posestvo, vredno 70.000 Din. — Naslov je v naši upravi. Dekle s štirimi meščanskimi razredi in s prakso na pošti išče primerne službe. Gre tudi za hišno. — Naslov je v naši upravi. USPE Konsorcij je povabil ljubljanske tvrdke, da pregledajo naklado naše revije. V ta namen se je sestala v Delniški tiskarni 29. januarja komisija, v kateri so bili pooblaščenci velesejmskega urada, zagrebške tvrdke Kava Hag d. d., J ugoslovensko d. d. Georg Schicht iz Osi-jeka, elektroindustrija d. d. v Ljubljani in pooblaščenca ljubljanske tvrdke A. & E. Skaberne. « Jutro* je zastopal ravnatelj oglasnega oddelka g. Novak. Gospodje so pregledali naklado februarske številke in komisionalno ugotovili, da znaša naklada 13.525 izvodov, o čemer se je napravil zapisnik. Zelo laskavo so se izrazili o lepem tisku Delniške tiskarne, ki se v resnici trudi, da je list tudi po tehnični opremi na višku. Slika nam kaže komisijo po končanem kontrolnem delu. Spredaj in zadaj za komisijo pa vidimo skladalnico lista. f Micka Dergančeva Dne 15. februarja je preminila naša ljubljena tovariš šica in naročnica lista «Žena in dom» Micka Dergančeva. Težka živčna bolezen ji je grenila zadnja leta življenja. Neozdravljivo bolno jo je nadaljnjega trpljenja rešila smrt. Čeprav je bilo nam vsem ob njeni smrti zelo hudo, smo vendar vse bile enih misli, da je bila zanjo smrt edina rešitev. Pokojnico je na zadnji poti spremljalo veliko pri« jateljic in znank, kar priča, da je med nami uživala nedeljene simpatije vsega prebivalstva. In res je bila uboga Micka vse do svoje smrti zvesta prijateljica in prijetna družabnica, znana po svoji prid« nos ti in razumnosti, priljubljena zaradi svojega pri« kupnega vedenja in skromnosti. Micke, naše dobre tovarišice, se bomo dolgo spo« minjali in z žalostjo v srcu ji želimo, da naj ji bo žemljica lahka. Prijateljica iz Semič a. KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE! FOOOOOzavitkov ELIDASHAM POO PRODANIH V ZADNJE M LETU! D O KAZ NJEGOVE RAZŠIRJENOSTI! Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, bi doseglo, ako bi jih položili drug vrh drugega, višino od približno 3500 m, bi torej Triglavsko pogorje nad-kriljevalo za približno 600 m. negovanje ias ELI DA SHAMPOO O pravem času. Mala Micka joka. «Zakaj se pa jokaš?* jo vpraša mati. «Včeraj sem padla in se udarila na koleno.* «Zato se pa menda ni treba danes jokati!* «0, pač — saj včeraj te ni bilo doma.* Gospod Zvočnik. Pri Hrastovih so dobili radio z zvočnikom. Vsa družina posluša zvečer opero. Najprej se oglasi ženski glas. Vsi so navdušeni. Takoj nato se pa zasliši moški glas. «Ampak gospod Zvočnik poje veliko lepše,» se oglasi naenkrat triletni' Petrček. Napačno razumel. «Kako pa sediš, Mirko?* pravi oče sinu, ki se zvira pri mizi. tHvala, čisto dobro!* mu odgovori sin. Ne da se ujeti. V šoli .pravi učitelj: «Tonček, povej mi kakšno število!* «27.* Da bi se prepričal o pozornosti učencev, zapiše učitelj na tablo: 72. «Janezek, povej še ti kakšno število!* «95.* Zopet napiše učitelj na tablo ravno 'obratno: 59. «Jurček, zdaj mi pa še ti povej katero!* Jurček vstane in reče: «Zapišite 53! Mene že ne boste ujeli.* Mirko vidi prvič v življenju gazelo. «Poglej, mamica, tale srna ima pa prav takšen plašč kakor ti!* Oče svojemu sinčku: «Jaz se nisem nikdar zlagal, ko sem bil majhen dečko?* Sinček: «Kdaj si se pa začel lagati, "očka?* * Petrček vpraša v šoli svojega prijatelja Jožka: «No, kaj imaš pa danes na kruhu?* «Nič!* odvrne Jožek. «Mi jemo vedno suh kruh s sirovim maslom.* INGJinflUEN flWISE*ftM mm LJUtUfl KILIIVIKKBUUCP2 54 let pomade Ane Csillag! Milijonom moških, ženskih in otrok) je po-mada Csillag rešila lase. Kar se je vseh teh 54 let na vsem svetu izkazalo za najboljše in nedosežno sredstvo, bo pomagalo tudi Vam. Ne čakajte, dokler Vam ne začno lasje rapidno izpadati, dokler ne izgube svoje lepe naravne barve in postanejo krhki, ampak naročite še danes eno garnituro (pomado s priborom) za Din85—, 125'—, 200"— ali 300 — (ta zadostuje za vso kuro) in pričnite še danes zdraviti lase po meto di Csillag. Pomada Csillag ustvar j a čvrsto in zdravo rast las, daje lasem svileno mehkoto in prelep naravni blesk in jih varuje do visoke starosti, da ne osive. Zoprni, nevarni prhljaj izgine v treh dneh! Pozor: Pravo pomado Csillag razpošilja v vsej Jugoslaviji samo tvrdka «Aurora», Pošljite torej svoje naročilo natančno na naslov „AURORA? Sekt. 70, Novi Sad Zeleznička 38. Za pomladanska in poletna oblačila se Vam nudi lepa izbira in priznano ugoden nakup. Zase kakor za svojce si lahko izberete najnovejše modno blago, angleški in češki kam-garn in športni ševijoi, dam-sko volneno blago za obleke in plašče, krasno svilo ter fino in trpežno perilno blago. A. ŽLENDER M AN U FAKTUR NA TRGOVINA LJUBLJANA, MESTNI TRG 22 Letnik II. V Ljubljani, dne 1. aprila 1931, Štev. 4. Edmond J a 1 o u x: Gc Plaha ljubezen rospa,» je rekel državni pravdnik Racuir, «gospod Aubevoie vas je postavil za univer« žalno dedično.» Državni pravdnik je govoril te besede namenoma s prevzetim glasom. Na* daljeval je: «Navzlic nesoglasju, ki je nastalo med vama, vas gospod Aubevoie ni nikdar po« zabil. Rekel bi celo, da je uganjal s spominom na vas naravnost genljiv kult. Niti enkrat ni« sem bil z njim, da bi ne bil govoril o vas. In da bi ne mogel nihče njegove oporoke ovreči, jo je iz previdnosti napisal v različnih dobah svojega življenja. Kakor veste, gospa, njegova imovina ni ravno majhna ...» Gospa Landaul je vstala in odšla no stop« nicah. Na cesti je bilo živo in vroče. Vročična, glasna množica jo je porivala sem in tja. Po« klicala je taksi in se odpeljala domov. Stisnila se je v kot voza in se zamislila. Ni razumela, kaj se je pravkar zgodilo. Živi jen ie se ji je zdelo temno in čudovito. Gospod Je« rome Aubevoie, nje prvi mož, ji je torei za« o u stil vse svoje imetje. Kako to? Zakaj? Štela je petdeset let; s tridesetimi leti ga ie zapustila in šla zaLeoncemLandaulom,ki jo je premamil s svojo zgovornostjo. Znal je govoriti kakor bi rožice sadil in bil je na glasu, da ie bogat mož. Kako ii je le mogel Jerome odpustiti izdaj« stvo? Izkušala si ga je predočiti. kakšen je bil v zakonu, in videla je pred seboj drobnega, bledega moža z otožnim pogledom. Tiho, sra« mežljivo in nerodno ji je izkazoval vedno enako uslužnost, ki jo ie dolgočasila. Govoril je malo in precei nerazločno, kar jo ie na vso moč dražilo. Kako je le mogla to tako dolgo prenašati? Neki dan ie križal Leonce Landaul n jeno pot. Pustolovščina jo je zamikala in go« spod Aubevoie je ostal sam. Tudi ko je sedela pri mizi nasproti svojemu možu, ki je molče pospravljal kosilo, je ostala gosoa Landaul zamišljena. Kai je postalo iz nekdaj tako zabavnega kramliača, zgovornega in galantnega moža! Zdai ie bil gospod Lan« daul prav tako tih kakor gospod Aubevoie,toda niegov mračen in sovražen molk ni bil orav nič podoben molku njegovega prednika, ki je bil posledica boječnosti in je bil poln spošto« vanja. Gospa Landaul si ie rekla, da bi, ko bi morala še enkrat izbirati, ne napravila več take neumnosti. Nedolgo potem je stopila gospa Landaul v hišo. ki ji jo je zapustil njen mož in ki je še sploh ni poznala, kajti gospod Aubevoie je šele po ločitvi zabogatel, ker je veliko podedo* val. Bila je prijazna hišica na Avenue Mar« ceau, na katero je mejil ozek, toda gosto za« rasel vrt. Gospa Landaul je šla iz sobe v sobo in pred njo star sluga, ki je odpiral okna. V velikem salonu je presenečena obstala. Ne da bi ve« dela, je naslikal slaven slikar veliko njeno sliko, ki je, pribita na zadnjo steno sobe, obi« skovalca tako rekoč sprejela. Začudena in žalostna hkrati ie šla gospa T.andaul po vsej hiši. Povsod je naletela na do« kaze o Jeromovem stanovitnem oboževanju. Tu fotografije, tam po njih napravljene slike, potem vsakovrstne drobnarije, ki so bile nje last, vsakdanje relikvije: v neki čaši zvite ro« kavice, v neki omari nekaj posušenih cvetlic, katerih vonj je nekdaj vdihavala; v kotu vetrine plesni čeveljček. Mikalo jo je, da bi odprla eno izmed omar; v njej je viselo več njenih oblek, starih oblek, ki jih je pustila, ko je šla proč, in do katerih ji je bilo prav tako malo kakor do Jeroma. Naposled je prišla v spalnico, kjer je opazila sekretar iz rožnega lesa, na katerem je visel maihen zlat ključek. Postala je na vso moč radovedna, odprla je. Pisma, kupi pisem so bili v vsakem predalu, po večini orumenela, vsa datirana, vsa nanjo naslovljena, pisma, ki niso bila nikdar odposlana ... Na dobro srečo je potegnila eno in čitala: «Zdaj je deset let, odkar si me zapustila, Odeta, deset let, odkar Ti vsak večer pišem, preden grem spat, pišem kakor mrtvi (saj zame si pač umrla), deset let, odkar Te ne morem pozabiti...» Vzela je drug sveženj in naletela na vrstice: «Zakai nisem nikdar mogel s Teboi govoriti, Odeta? Zakaj me je vedno ovirala boječnost ali neumna sramežljivost, kadar sem bil s Teboj? In vendar sem Te ljubil s tako silno ljubeznijo, tako neizrekljivo, tako vroče, da sem se izpremenil v nič. Vse preveč ogn jevitih besed nisem mogel niti iz sebe spraviti, gorele so mi v srcu, delale so me nemega. Pogledal sem Te in nisem mogel verjeti, da je resnica. Lahko bi bil ponižno legel k Tvojim nogam, jokaje poljubljal rob Tvoje obleke, umrl od pfrevelike sreče, ko bi se dotaknil Tvojih ust* nic, toda, z nobeno človeško besedo bi ne mogel izraziti svojih občutkov in svojega hre= penenja. In jaz nisem mogel nikdar govoriti k Tebi, Te zadržati, nič nisem mogel storiti, kakor vse molče trpeti, kajti ljubil sem Te...» Nazadnje je prečitala pismo, ki je bilo na* pisano pred nekaj tedni. «Videl sem pogosto. Šla si ob roki tistega, ki Te mi je vzel, ker je bil zgovornejši. Ali Te pa vsaj ljubi tako, kakor sem Te ljubil jaz in Te še vedno ljubim? Ah, Odeta, kako lepa si, ne* minljivo lepa! Na Tebi je nekaj neminljivega, svetlega...» Gospa Landaul je zaprla sekretar. Torej je bil to mož, ki jo je ljubil, kakor si je želela biti ljubljena, mož, za katerega se ni prav nič iz* premenila, za katerega se ni postarala, in tega moža je zapustila ... Ko je prišla domov, jo je že čakal gospod Landaul z večer jo. Ni trajalo dolgo in začel je mrmrati predse: «Ta bordojec ima okus po zamašku. Meso se je predolgo peklo...» Marija p oni Zeva : Ani Pavlovi Snežinke so padale redkeje in redkeje in ose bolj se je videla bela zvezdica, ki je plesala med njimi. Naposled se je izvedrilo. Umazane in poteptane so bile bele snežice po cesti; po travnikih in poljih skoro ni bilo sledu za njimi. Čudovita bela snežinka pa je zableslela v nadnaravni lepoti ter se v prešernih zaletih dvigala vse više in više... In ko je bila že tako visoko, da bi se skoro izgubila v solnce, se je zaiskrila kakor najlepši diamant in se v tisočerih bleskih razbegnila o vesoljstvo. To je bila Ana Pavlova. Ali ni bila njena popolna umetnost res tako visoko, da je ni mogla doseči nobena vsakdanjost? S svojimi čudovitimi nogami je preplesala svojo triumfalno pot preko sveta, da se skoro ni dotaknila njegovih tal. Njeno asketsko telo je služilo le ukazom njene duše, ki je vriskala in plakala v slehernem njegovem gibu. Prisluhnilo je njeno visokočutno uho pesmi vetra, šumenju valov, brstenju cvetoče livadi in žgoljenju škrjančkov pod nebom... In po tej čudoviti muziki je zanihalo njeno telo, kakor da je tudi ono samo zvok iz plešočega stvarstva, zvok čist in nepotvorjen. Ona edina, ki je doumela in podala v nepozabni lepoti smrt kraljevske ptice — belega laboda —, je raz-nihala svojo visoko dušo do potankosti, kakor da je odgrnila zastor večnosti. Ana Pavlova sama kakor beli labod — drobna glavica na visokem vitkem vratu. Blagor Vam, ki ste videli njeno plešočo pesem, ker ni je, ki bi se mogla pomeriti z njo! Kako naj se zvezda pomeri s solncem — Ano Pavlovo. Leta in leta skoraj ni slišala Odeta drugih besed. Tedaj se je spomnila na vse, kar je za* pravila s svojo lahkomiselnostjo. Solze so jI stopile v oči. Prav takrat jo je pogledal go* spod Landaul. «Ti jokaš?» je dejal. «Na kaj pa misliš?« «Mislila sem na to, da ni dovolj, če človek sam ljubi, ampak treba je tudi pri drugem spoznati ljubezen.« Toda gospod Landaul se že davno ni več za* nimal za to, kaj govori njegova žena. Zmignil je z rameni, in iznova je nastal molk, o ka* terem je Odeta nekoč v uri blaznosti mislila, da se ga je rešila. ... Nekoč je snežilo. Drobne in neslišne so drsele snežinke na cesto, na polje, na vsepovsod... In med njimi se je vrtela bela in velika snežinka čudovite oblike. Dvigala se je visoko, pa zopet padala; a tal ni dosegla. Veselo se je vrtela med svojimi tovarišicami, ki so hitele, da se čimprej odpočijejo na gorki zemlji. t 132 Mara Apih-Pečarjeva: (Nadaljevanje.) ČOLNOM IZ MARIBORA1 V BEOGRAD POTOPIS. Mrak je padal na Dravo in okolico pri Štefanovcu, kjer nas je prav ljubeznivo sprejela skupina mladih kmetiških deklet, med njimi gospodična, ki nam je prinesla mleka, da smo si skuhali žgance in se prvič pošteno najedli po burnem dnevu. Krog ognja smo sušili obleka in mokro odejo, se smejali in peli slovenske pesmi, ki so brhki Hrvatici jako ugajale. Gospodična Micka, ki je imela prav lepe sinje oči, kar smo opazili pri vseh dekletih iz štefanovca, je namreč sedela z nami pri ognju, poslušala in pripovedovala. Seveda so hoteli to noč imeti vsi fantje nočno službo. Najbolj se je potegoval zanjo naš Karel, ki pa je takoj zopet odpovedal, ko je ob 11. uri odšla modro-oka gospodična z obljubo, da pride ob 3. uri zjutraj zopet, da nas pozdravi, preden odplovemo. Polegli smo okrog ognja in kmalu se je čulo globoko dihanje spečih tovarišev, ki so sanjali o lepih očeh brhke Hrvatice. Samo Bogdan, ki je bil nočna straža, je nemo korakal po bregu gor in dol... Dolgo sem še gledala v noč in mislila, kako so me tovarišice odgovarjale, naj ne hodim na to pot, ker imam tako slabe živce, češ, to je le za moške, ki laže prenašajo napore in težave. Jaz sem se pa na tej poti čutila veliko bolj čvrsta kakor doma. V teh mislih me je kmalu objel sladki sen ... Zbudila sem se ob t. uri ponoči. Zeblo me je. Noč je bila temna, meseca ni bilo vso pot. Komaj se je poznal obris belega šatora na čolnu. Ni bilo dolgo, ko so se začeli gibati tudi drugi. Pogreli so se, izpili topel čaj in ob 3. uri zjutraj smo zopet krepko prijeli za vesla in odplavali dalje v lahno meglo, ki je ležala na Dravi kakor tanek pajčolan. Na bregu je izginjala bela postava gospodične Micke ... Krasen solnčni vzhod nas je poplačal za vse neprilike prejšnjega dne in trepetanje v nočnem hladu na mokri obali. Vedno širša je postajala Drava in ob 8. uri zjutraj smo zagledali Muro, ki se je združila z Dravo, da pojde z nami dalje. Na obeh bregovih so klopotali mlini, ki so napravljeni na poseben način in plavajo na vodi, da se ob povodnji z vodo vred dvignejo. Veslali smo krepko ves dan, peli, se smejali in pogovarjali. Nikomur se ni poznalo, da je spal komaj nekaj malo ur na vlažnih, trdih tleh. Mene so malo bolele roke od veslanja, toda navadila sem se tega tako, da sem pozneje z lahkoto opravljala to službo po 12 ur na dan in sladko spala šest ur v odmoru. Imeli smo namreč popolnoma vojaško urejeno službo. Drava je postala lena in dolgočasna. Veslati smo morali na vso moč, ako smo hoteli prevoziti 100 km ta dan. Obala je bila neobljudena, porasla z vrbami, ki so se nizko sklanjale nad vodo kakor senca. Solnce nas je žgalo, toda veter, ki nam je pihljal naproti, nas je hladil, da si nihče ni mislil, da nas bo tako ožgalo, dasi je bila naša koža vajena solnca. Samota, povsod samota! Edino živo bitje je bila kakšna osa- mela caplja, ki je stala na eni nogi in začudeno gledala naš čoln. V obrežju pa je bilo na tisoče lukenj, iz katerih so letale lastovice. Niže v Slavoniji smo že videli ljudi, ki so prali zlato iz Drave. Popolnoma oblečeni, v jopicah z dolgimi rokavi, s klobukom na glavi stoje do pasu v vodi in zajemajo s skledo iz dna vodo in pesek pa izlivajo na poševne deske. Ves dan se ponavlja isto pripogibanje in izlivanje, in srečni so, če se jim v enem dnevu zasveti le eno samo drobno zlato zrnce med peskom. Pač težak zaslužek I * Utonilo je solnce in legal je mrak. «Stoj, stoj!» je zagrmelo naenkrat iz grmovja na desnem bregu. «Pri-stanimo!* se glasi povelje kapitana! Temno je že bilo, komaj smo našli primeren prostor. Dva financarja sta nam stopila nasproti in zahtevala legitimacije. «Mis-Iili smo pristati kakšnih 100 m niže, tam je lepa planota*, jima reče moj mož. «Ali brate, bilo bi to za vas vrlo opasno, jer je tamo naša granica, a onaj bre-žuljak je madžarski. Ne želeo bi vama, da bi vas uhvatili, jer bi onda težko stigli za Beograd.» «A kako to? Nije li samo levi breg madžarski?* t Ne, tu idte granica preko Drave na pravi breg i onda opet preko, na levi.* Hvala Bogu, da so nas ustavili, sicer bi mi sedeli Bog ve kako dolgo v madžarskem ujetništvu. Oba stražnika sta bila jako prijazna. Pomagala sta nam kuriti in nam dala na razpolago svojo malo ko-čico, ki sta si jo sama zgradila iz blata. šele sedaj so začeli naši mornarji čutiti, da ne morejo prav gibati rok. Seveda! Koža na ramah je bila tako opečena, da je kar žarela. Dobili so vročino in so kar šklepetali z zobmi. Mene solnce ni opeklo, ker sem bila previdna. Večkrat sem se med veslanjem namazala in ogrnila čez glavo kopalni plašč, čeprav so se mi smejali, ker sem bila kakor strašilo. Lahko bi se sedaj jaz njim smejala, toda preveč so' se mi smilili. Pri večerji so kmalu pozabili na bolečine. Kuhali smo jo kar na vodi iz Drave in pili neprecejen čaj, ker smo cedilo izgubili. Po večerji sem trdno zaspala na kratki klopici v kočici iz blata ... Ob pol 3. uri nas je zarja že našla zbrane pri zajtrku. To noč smo bolje spali. Samo ko bi teh nesrečnih opeklin ne bilo! Službo pri veslih so imeli: Ljubo, ki je med potjo dobil ime «Sova», Karel — «Pinč», Milan — «Abuh» in jaz, ki sem le še ostala samo Mara. «Gale» — Ernest in «Marko* — Bogdan sta pa spala. Moj mož je bil najbolj opečen, zato mu je današnji kapitan «Sova* dovolil, da lahko spi, seveda, kako in kje, to je njegova stvar. Skrčil se je in stisnil k nogam obeh spečih. Midva s «Sovo* sva veslala, a «Pinč* je krmaril. «Poslušajta, presenetimo speče, pojdimo po mleko v vas, da jim pripravimo pozneje žgance*, sem predlagala. Splezali smo po strmi obali na pet metrov visoki breg. Vse je bilo peščeno, da se nam je kar rušilo pod nogami. Na vrhu se ozrem, da pogledam, kako je videti naš čoln tako globoko pod nami, toda ... groza in strah! Sredi Drave plava cSokol* mirno dalje svojo pot, vesla mu vise kakor zlomljene peroti ob strani, posadka pa spi mirno dalje. cHalo, halo! Plavate, Milan, plavate!* kričimo vsi trije in mahamo z rokami. Končno se prikaže pri kljunu Galejeva glava, ki začudeno gleda, kdo ga moti v sladkem snu. Toda kmalu se zave, prebudi še oba speča tovariša, ki skočita k veslom in veslata z vso močjo proti toku do našega pristanišča... Mleko smo dobili in srečna sem se počutila, ko smo sedeli spet vsi skupaj v čolnu in so udarjala vesla enakomerno: ena dve, ena dve... (Nadaljevanje prih.) Egon Planinšck: Nekaj o kaktejah in njih vzgoji iz semen Gojitev kaktej je zadnja leta tudi pri nas zavzela tak razmah, da skoraj ni ljubitelja cvetlic, ki bi ne imel v svoji zbirki raznih rastlin tudi nekaj teh bizarnih za* stopnikov centralno*ameriške flore. Vendar je pa danes še mnogo ljudi, ki ne vedo, da se dajo razmnožiti kak* teje tudi pri nas iz semen. Seveda so za to potrebni po* sebni pogoji, ki jih je treba natančno izpolniti, ker bi bil sicer ves trud in stroški zaman. Kakor je gotovo vsem znano, je domovina kaktej cen* tralna Amerika, zlasti država Mexiko, kjer dosežejo te rastline velikanske oblike in so v tamkajšnjih pu* šSavah in hribovju skoraj edino zelenje, ki more kiju« bovati več mesecev trajajoči suši. Vegetacija teh rastlin je torej skrčena le na kratko dobo deževja, ki pade tam Skupina kaktusov na razstavi kaktusov v Brnu. Na levi spredaj paličasti kaktus cereus žižkanus, ki ga je odkril in popisal češki vrtnar B. Roezl. na čas našega poletja. V tej dobi morajo kakteje na* srkati toliko vlage, da jim zadostuje za čas suše. Zato tudi vidimo, da se njih oblike popolnoma razlikujejo od naših rastlin, in da zlasti nimajo listja, ki bi jim zaradi svoje velike površine omogočalo izhlapevanje. Iz tega tratkega izvajanja sledi, da so kakteje otroci solnca, ki potrebujejo mnogo svetlobe in toplote in o pravem času celo mnogo — vode! Še pred kratkim je prevladovalo mnenje, da rasejo kakteje samo v suhem pesku, da srkajo vlago iz zraka ter ne potrebujejo ne dobre zem* lje, še manj pa zalivanja. To je v redkih slučajih tudi res. Toda pomisliti moramo, da prodirajo v mili naravi koreninice globoko med razpoke kamenja in peska tet tako dosežejo dovolj mokrote za svojo prehrano. Ker v ondotnih krajih temperatura ponoči zelo pade, ima jutrnja rosa, ki pokriva tla, zelo važen pomen. Če pa kultiviramo kakteje doma, jim ne moremo nuditi takih pogojev, kakršne jim nudi njih domovina. Strokov* njaki, ki so raziskovali življenske pogoje kaktej, so spo* Foto Egon Planinšek Dveletne mamillarije: conspicua, plumosa, candida, invea in Parkinsanii. znali, da prija kaktejam pri nas skoraj ista sestava zemlje in nega kakor našim ostalim rastlinam, ki ne lju* bijo preveč mokrote, samo da imajo dovolj solnca in niso izpostavljene vsem vremenskim neprilikam, zlasti vetru in dolgotrajnemu deževju. Kdor ne more nuditi kaktejam solnca zjutraj do 11. ali pa popoldne od dveh naprej, temu bi odločno odsvetoval, da goji kakteje, ker je vsak, tudi skromen uspeh nemogoč in bi njegova zbirka bila kaj ..kmalu uničena. Toliko v splošnem, ker ni namen tega članka, da bi podal pregled podrobne nege posameznih vrst, temveč samo navodilo, kako je treba ravnati, da vzgojimo naše ljubljence iz semen. Najboljši, čas za setev je zgodnja pomlad (februar— maj.) Kdor lahko nudi svojim kulturam stalno enako* merno toploto, naj jih seje zgodaj. Če pa to ni mogoče, ampak je odvisen le od solnčne toplote, bo s pridom sejal šele sredi maja, ker se takrat ni bati hipnih padcev temperature. Za setev rabimo okrogle nizke lončene po* sode (najboljši so podstavki, ki jih rabimo za cvetlične lonce in ki morajo biti na dnu preluknjani) ali pa nizke cca. 6 cm visoke zabojčke. Na dno posode naspemo dva prsta na debelo drobnega, dobro izmitega peska, nato pa presejane zemlje, ki sestoji iz dveh delov dobre rodo* vitne zemlje (iz toplih gred ali pa črne zemlje s travm* kov), enega dela dobro oprane mivke in enega dela zdrobljenega oglja. To zemljo natrosimo enakomerno na pesek v posodi ter samo narahlo pritisnemo in po« trkamo na stene, da se zemlja dobro usede. Površino zravnamo s kakšno desko, tako da je popolnoma ravna, Sedaj predelimo s paličicami, ki jih položimo na zemljo Opuntia v cvetju. Foto Egon PlanlnSek Skupina dveletnih semenjačkov: spredaj echin ocactusi, v sredi echinocereus. v ozadju cereusi. površino v toliko majhnih predelov, kolikor vrst nameravamo sejati. Omenjam, da zadostuje za vsako vrsto, od katere običajno sejemo po 10 zrnov, površina 4 cm2 Seme trosimo prav narahlo in čisto na gosto, in sicer tako, da je zrno od zrna oddaljeno komaj 1 do 2 mm Je to neko čudno svojstvo kaktej, da mali semenjački rajši uspevajo, če rasejo čim tesneje. Ker je večina se< men prav drobna in ne presega velikosti makovega Stapelia variegata. Echinopsis in hybridei 135 zrna, večinoma zadostuje, da seme na zemljo le neko* liko pritisnemo. Le pri večjih zrnih (na pr. pri opun> tijah) je treba seme nekoliko pokriti z zemljo. Vedno pa se strogo držimo načela, da seme ne sme biti nikdar pokrito z debelejšo plastjo zemlje kakor je zrno debelo. Predebela plast zemlje ovira kal, da ne more prodreti na svetlo, zato se zaduši in zgnije. Ko smo setev dokons Kaktusi na vrtu gospoda S. Kraljica noči. Cvetoča echinopsis eyresii. čali, postavimo posodo v mlačno vodo za tako dolgo, da se na površini zemlje pokažejo prvi znaki vlage. Potem posodo pokrijemo s šipo ter jo postavimo na topel in svetel kraj. Najidealneje je, če imamo centralno kurjavo, ker na ta način nudimo semenjačkom lahko enakomerno in trajno toploto. Če pa tega ni, si moramo pomagati na drug način. Da namreč seme vzklije, potrebuje stalno toplote 25—30 stopinj celzija. Ta meja se ne sme pre» koračiti ne navzgor, še manj pa navzdol. Že ogreta se« tev, ki bi se samo za kratko dobo ohladila, je gotovo najmanj za polovico izgubljena. Tudi vlaga mora biti vedno enaka. Dasi večje kakteje stalne močne vlage nc prenesejo in so proti suši zelo odporne, so mali sejančki za sušo prav občutljivi. Da našo kulturo enakomerno umetno ogrevamo, si pomagamo na ta način, da povez= Kakteje, Moderna trnjulčica med bodečimi kaktejami. nemo čez majhno nočno lučko na olje precej velik pra« zen cvetlični lonec, nanj pa postavimo posodo s setvijo. Paziti moramo, da lučka vedno gori in da ni tempera« tura višja od 30 stopinj cclzija. Kapljice kondenzirane vlage, ki se delajo na steklu, s katerim smo setev pokrili, jc treba večkrat skrbno ^orisati, ker te kaplje ne smejo padati nazaj na zemljo, sicer se nam zarede razne alge, ki so mladim seme« njačkom zelo škodljive. Pojavijo se namreč v podobi prav tenkim nitim slične plesnobe, ki kmalu pokrije vso ze* meljsko površino. Ako se nam kljub vsej opreznosti zarede, nam pomaga zalivanje z 1 %no raztopino sali« cilovc kisline, ki pa ne sme biti hladnejša od toplote, ki jo ima zemlja. Tudi če sicer zalivamo našo kulturo, moraroo pažiti, da je voda vedno teniperirana. V nekaj dneh (večinoma v 8 do 14 dneh) se nam pojavijo prvi semenjački. Mnogi niso večji od prosenega zrna, so svetlozeleni in še prav nič niso podoni kaktejam. V nekaj dneh so se že toliko zdebelili, da opazimo na vršičku prve tenkim ščetinicam podobne bodice. Čez kake tri tedne, ko so se rastlinice nekoliko okrepile, jih prav skrbno presadimo (pikiramo) v drugo posodo, ki smo jo napolnili z isto zemljo, kakor smo začetkoma omenili, samo da ji pridenemo lahko nekoliko več ro= dovitne zemlje. Tudi te presajene rastlinice zalijemo in pokrijemo s steklom, sploh ravnamo z njimi kakor s setvijo, le da ni treba zemlje več tako močiti kakor prvo. Lahko solnce jim ne škoduje, samo če je že preveč vroče, je bolje, da pogrnemo preko šipe kos gostejšega organtina ali sličnega blaga, ki solnčne žarke le deloma propušča. Če je solnce premočno, postanejo rastlinice popolnoma rdeče in bi usehnile, ako bi bile dalje časa izpostavljene vročim solnčnim žarkom. Če jc toplo vreme, šipo nekoliko privzdignemo, da se semenjački privadijo na zrak in postanejo tako od* pornejši. Meseca junija so se že toliko okrepili, da jih ni treba pred jutrnjim solncem več ščititi, in poženejo večinoma že prav lepe bodice. Pri nekaterih vrstah že sedaj lahko spoznamo tipično njih formo, medtem ko dobe mnoge pravo obliko in karakteristične bodice šele čez nekaj let. Naj torej nihče ne bo vznemirjen, če sejančki v prvem letu še nimajo oblik, ki smo jih videli pri njih odraslih sovrstnikih. Prav dobro de našim gojencem, ako jih zjutraj, preden jih obsije solnce, poprhamo s toplo vodo s pomočjo razpršilca. Tudi zalivamo jih najbolje vedno zjutraj, da se zemlja do večera lahko posuši. Stalna vlaga skisa zemljo in koreninice začno rade gniti. To je pa največje zlo vseh kaktej. Dobro pa je, če jih poleti enkrat ali dvakrat zalijemo z apnenim mlekom. V ta namen vzamemo za oreh debel kos ugašenega apna, ki ga raztopimo v enem litru vode. Apno veže zemeljske kisline, naredi zemljo rahlo in raztopi v zemlji se nahajajoče snovi v toliki meri, da jih mlade rastline laže použijejo. Opazili smo, da se z apnom zalite kakteje feohotno razvijajo in da dobe krasne bodice. Apno razkuži zemljo in tudi prepreči gnilobo. Proti jeseni prenehamo polagoma z zalivanjem, posebno če so noči hladne. Koncem oktobra pospravimo posode z mladimi kaktejami v sobo k oknu in jim damo samo vsakih osem dni malo vode, a le toliko, da se zmoči zemlja okoli rastline, nikdar pa rastlina sama. Spomladi jih presadimo v zabojčke še vedno precej blizu drug poleg drugega in jih gojimo kakor ostale že odrasle kakteje. Stopnice za kakteje Dragi Vojko! Mariskateri izmed tvojih prijateljev ima žagico za rezljanje in zna z njo rezljati prav čedne reči. Včasih so radi rezljali držala za časopise, krabice za glavnike ali pa okvire, ki so jim prizadevali zaradi obilih izrezkov veliko dela in se je v njih rad nabiral prah. Zdaj pa bomo naredili rajši kaj bolj praktičnega: stopnice za kakteje. Dandanes je že skoraj v slednji družini po kakšen prijatelj kaktej, pa mu lahko narediš s tem veliko veselje. Razen tega so takšne stopnice prav praktične in so, če so izdelane s preudarkom in ljubeznijo, v okras vsakemu stanovanju. Daj si pri mizarju napraviti in postružiti tele deske: dve deski 50 X 24 X 1 cm, šest deščic 6X8X1 cm, in eno deščico 8X8X1 cm. Kupi si potem še žebljev (žičnikov), dolgih 1-6 do 2 cm, in oljne barve. Stranski steni, ki si jih nažagaš po merah, kakršne so razvidne iz risbe, zveži s šestimi prečnimi deskami (6 X 8) in z eno večjo za zgoraj (8X8) z žeblji, ki naj bodo po 8 cm vsaksebi. Potem odrgni nepravilnosti s steklenim papirjem, nakar prepleskaj vse z okusnim lakom. Lahko si pa seveda izmisliš sam še lepše oblike in izbereš druge mere. Zdaj se pa kar loti dela! Slika kaže, kako lepo se podajo stopnice za kakteje ob oknu. Samo ravnaj se, kar se tiče barv, po zastorih, da se barve ne bodo teple. Potočnikova Truda Koroška povest. Češko spisala Gabriela Preissova. Prevedel Ivan Podgornik. (Nadaljevanje.) . Ta knjiga Vas bo seznanila s tehniko kvačkanja. V njej boste dobili natančna navodila s slikami, kako lahko sami napravite sebi ali svoji mamici ali deci ali dobri prijateljici ali svoji nečakinji čudovito lepo ročno delo. V tej knjigi bodo vzorci kvačkanih oblek za odrasle in otroke, lepotične blazine, rute, prti, šali, rokavice, svitri, puloverji, spodnje perilo in še vsa druga lepa dela. Vsaka gospa in gospodična je srečna in uživa ob pogledu na lepe reči, ki jih je sama brez velikega truda in z majhnimi Pridnost prinaša ' r"r""7 stroški napravila. veselje otrokom Poglejte to mamico, kako je vesela, ko je otrokom in sebi na-^BE^t, pravila lepe kvačkane oblekice. Koliko je prihranila s tem ročnim ■ jflfl^K delom in kako lepo so vsi trije g BjHHpHHnL oblečeni s pridnostjo njenih rok. JplSHI ^^^JlE&jr^Sl 1 r^L Gospodinjstvo Vam dela veliko jHHHpP preglavice kakor vsaki drugi go- li fmr^^B^tmjjgS^^ *podinji. Dela nikdar ne zmanjka. <"/ '^E^BKftT' ' ^ es se pospravlja, snaži in \ ' -ribJRSMhkL^aHnffi^^Kfi' čisti, pa se pozno zvečer še vedno dobi kaj, kar se ne da odložiti na PP^^^^JJJPP^ drugi dan. IVeizvršeno delo nas MMm ' grize vso noč, da zjutraj vstanemo 10ii!li m nkj izmučene, ker se nismo mogle brez m m 9k skrbi odpočili. . » iLMtfjml wfk Gospodinje, ki vedo, kako drago- iššg^tf^ f " '[»i cen Je ^as' k* vedo, da mora žena mM^ir^^^^^^^r^^^tmSft ^a^v' imeti ob določeni uri tudi svoj po-..'*.. *. • čitek, si pa delo pametno razdele. Varčna gospodinja vedno lepša svoj dom. Na sliki vidite, kako se prepleska pod. Knjiga «VZORNA GOSPODINJA» Vam bo nudila dobre nasvete in domisleke, kako si praktično razdelite gospodinjsko delo. Tudi dekleta bodo dobila v njej pouk, ki jim bo koristen za vse življenje. Ali ste poročeni? Ali imate moža, ki rad dobro je? Ali imate pridne otroke, ki zaslužijo kaj priboljška? Ali tudi sami ljubite dobro poslastico, ki pa ne sme biti draga? x Potem bo naša knjiga «KAKO NAJ KUHAM, kakor nalašč za Vas. Vse kuharske tajnosti se Vam bodo odkrile. Iz te knjige se boste naučili, kako se pripravljajo preproste jedi, okusne in tečne, da Vam bo hvaležna vsa družina. Z dragimi sredstvi kuhati ni nobena umetnost. Ta knjiga Vam bo pa povedala, da se da tudi za majhen denar napraviti jed, ki jo boste sami, še bolj pa Vaš mož in otroci veseli. Seveda so v knjigi tudi recepti za slavnostne prilike, tako da Vam priprava najbolj eksotične jedi ne bo delala težav. — Če še niste poročeni, pa pomnite, da pravi star, resničen pregovor: «Ljubezen gre skozi želodec Vaš otrok — Vaša sreča! Sedaj pa k najbolj kočljivi knjigi: «0 POSTANKU OTROKA IN NJEGOVEM RAZVOJU». Otrok je naša največja zemeljska sreča. Ljubezen, ki jo goji mati do svoje dece, je tako vzvišena in čudovito lepa, da jo upravičeno opevajo vsi veliki pesniki. Kaj vse stori mati za svoje dete! Žrtvuje sebe, žrtvuje ose dobrine tega sveta za srečo tistega, ki mu je dala življenje. Zato je razumljivo, če želi vsaka žena, da se pouči o postanku otroka, o njegovem rojstvu in razvoju. Vse pa nimajo sredstev in prilike, da bi si nabavile drage knjige in da bi se dale poučiti po zdravnici, ampak si pomagajo pač tako, kakor so jih matere ali sosede poučile. Naša knjiga pa Vam bo dala pojasnila, ki jih kot žena, mati ali kot dekle potrebujete. Knjiga je prirejena po znani zdravniški kn jigi, ki jo je spisala ugledna zdravnica dr. Fischer-Duckel- Kaj mQrate storjtj/ če Vas mannova. Njeno knjigo je naročilo obišče štorklja? zaradi njene bogate poučne vsebine več milijonov ljudi. Knjiga «0 posta n k u otroka in njegovem razvoj u» je delo zase. Vendar pa izidejo prihodn ja leta še štiri zdravniške knjige, ki bodo prav tako prirejene po zgoraj omenjenem delu dr. Fischer-Diickelmannove. In peta knjiga: < v Ljubljani. O žrebanju je napravil gospod notar notarski zapisnik. Dobitnice smo o izžrebanih nagradah brzojavno obvestili. Slike nagrajenk prinesemo v peti številki, ker jih danes, dne 15. marca, ko sklepamo list, Se nimamo. Ostalim naročnicam, ki so uganko pravilno rešile, pa smo danes priložili po eno tolažilno nagrado, označeno pod točkami XVIII, XIX in XX. Ako katera nagrade ne bo prejela, naj nas takoj obvesti, da ji jo še enkrat pošljemo. Nagrade vsem, ki so jih dobile, iz srca privoščimo, še ljubše bi nam pa bilo, ko bi imeli toliko sredstev, da bi mogli dati vsaki naročnici kakšno lepo darilo. Vemo, da je med naročnicami več takih, ki bi jim nudil šivalni stroj lepo eksistenco. Sreča je pač opo-teča. Sicer pa vemo, da naše želje tistim, ki so se nadejale šivalnega stroja, prav nič ne koristijo. Edina tolažba naj jim bo to, da bomo še letos (če bo le mogoče, konec leta) še enkrat razpisali kakšno lažjo uganko. Če bodo sredstva dopuščala, bomo določili za prihodnjo uganko še lepše nagrade. Pričakujemo, da ostanejo omenjene tvrdke našim naročnicam naklonjene tudi še zanaprej. Naša skrb bo, da bomo dali našim naročnicam za njih zvestobo vse, kar je v naših močeh. Vsem skupaj pa iskreno želimo vesele velikonočne praznike. Uprava. Žrebanje v pisarni gospoda notarja Pleiweissa. Foto Jos. Pogačnik mi. Od leve na desno so: gospa Marija Pollakova z Rikom, urednica Rija Podkrajškova, gospa Frana Guličeva, urednica Erna Podgornikova, gospa dr. Zdenka Tominškova, gospod notar Karel Pleiweiss in spredaj pri vreči Pollakov Fedor. Eleganten ansambel iz črnega ribsa. Obleka je okrašena z belim plastronom, ki se stika na hrbtu. Mali bolero na plašču se prav lepa poda. Ovratnik in rob plašča sta okrašena s kožuhovino. 'Preproste in elegantne eBle&e za pomlad Jopič je podložen s svetlim krepdešinom. Krilo je ob straneh zvončasto, spredaj in zadaj pa položeno v globoke gube. Pomladanska obleka iz enobarvnega volnenega blaga. Ovratnik v obliki kepa je pošit z ozkimi svilenimi tresami. Obleka iz vzorčastega žameta za mlado gospodično. Bolero je podložen z belim krepdešinom, iz kakršnega je tudi ovratnik. Ansambel za dopoldne. Mala pelerina na žaketu sega samo preko rokavov. Obleka je prikrojena tako, da je vsa v kožicah, kar dela linijo daljšo. Ovratnik, manšeti in žepi iz krepdešina. Ansambel iz modernega pikčastega tvida. Prikrojen je iz poševnih delov, ki so okrašeni z vidnimi šivi. Na žaketu in obleki ovratnik v obliki ešarpe. Pomladanski promenadni kostum iz temnomodrega modnega blaga. K takemu kostumu se lepo poda svetla bluza in barvasta vezanka. Pomladanski komplet iz rdečkastorjavega modnega popelina. Usnjeni pas in gumbi so iste barve kakor ročna torbica. Plaščna obleka iz vzorčastega tvida. Kratki kep daje obleki videz plaiča. Plastron in zapestniki so iz svetle svile. Bluza iz rožnatega krepdešina. Lepi so robčki, ki so odznotraj iivani. Bluza iz rožnatega krepžoržeta, ki se zapenja. Ovratnik je prekrižan. Bluza iz belega krepžoržeta. Edini okras je žabo, ki prav lepo pada. Bluza iz belega krepžoržeta. Kroj v obliki srajce. ZA OBISKE ZA PISARNO Obleka iz modrega žameta, primerna za mlado damo. RokaDi kimono imajo široke zvončaste ostavke, tako da imajo videz kratkega kepa. Ovratnik je iz čipk. Mala večerna obleka, kombinirana iz zelenega krep-dešina in krepsatena. Kratki jopič je iz svilenih čipk o isti barvi kakor obleka. Preprosta obleka iz lahkega enobarvnega volnenega blaga. Ovratnik in zapestniki so iz svetle svile, obrobljeni s temno svileno treso. Obleka iz gladkega volnenega blaga z dvobarvnim ovratnikom in zapestniki. Krilo je gladko, le spodaj ima vstavljeni dve globoki gubi. A Ž U R Kamor se dene ažur, poosod napravi soojo dolžnost. Okrasi robčke, pa še monogramčke na njih; če se z njimi obrobi prt in prtič, je lepo, pa tudi sredina prta se z njim kaj lepo okrasi, kakor nam kaže spodnja slika. Ni potrebno, da se dela vedno samo navadni ažur. Zelo dekorativen je vzorec z dvojnim ažur jem, zlasti na debelem platnu, če je izšit z barvasto prejico. Prinašamo povečan vzorec navadnega ažurja, s kakršnim so okrašeni robčki na sliki zgoraj, spodaj pa vzorec dvojnega ažurja, s katerim je okrašen prt in pa prtič iz debelega platna. Red in točnost sta glavni pogoj vsake gospodinje! Prosimo vse tiste, ki še niso poravnale naročnine za drugo četrtletje, da to takoj store, ker se naročnina vedno naprej plačuje. Hvala že naprej! Ker se kuhinjske zavese, prti, olepševalne proge v omarah in na policah okrase z barvasto vezenino, je v ' ce 81 gospodinja okrasi tudi svoj predpasnik z barvasto vezenino. Prinašamo dva vzorca takih predpasnikov, zraven pa ie motiv za vezenino. Za one, ki imajo rade lepo perilo iliBI \ B p® Vi /!: • v/ i. ' f / ^ Tkk ,—r ;-r £ • «2 ( » » » »;» » > i> .,,»«> - • »* fc * : > ' > r V , > a,.,'- :»'.'»*>*,sv. • » » > > > > » » > t A .4. •»;>'> > » > » » * P i • •• » >1»' »'V iS - . ,4». •/ • * »» > V, 1 " • .. U : . •' ' ' Mir"; »•■■k ■ •<■'. ..; ..; U..i. r it«: ■ • »;>" ' ki*£t "i : / > ><■ > > PEgraai yizi;r je vedno priljubljen okras za perilo, posebno če je kombiniran z vezenjem. Vzorec krilne kombineže je okrašen z belim vezenjem, in sicer z ažurjem, kombiniranim z inkrustacijo. Na zgornjih srednjih slikah je nazorno poka-zano, kako se dela ažur, in ker so slike precizne, način dela ne bo delal preglavic. Krilna kombineža z zvončastimi stranskimi deli, okrašena z inkrustacijo, kombinirano z ažurjem. ' - __,_ _ ---->mit,-,, ^'S,.:. : - n - i -1 t—f -1- -1 J—l - H- 1-4-1—f J— -1- —i: M- Vr J- L- -1. -J—l- -M -J- ■•t. t•••» V v Čh t* © // vV I V.tV i'-' '•.V V,V C«: tr N5 j .** \9T §•5 - v;.S/.< Dva prtiča, okrašena s tem motivom. Motivi so vezeni na belem platnu z belo ali pa barvasto prejico. Ob robu prta se motivi poljubno razor ste v enakomerni razdalji. Pri četverooglatem prtiču so na vogalih veliki motivi, med njimi pa manjši. Tudi za zavete, blazine in-velike prte se lahko uporabi ta motiv. Manjši motiv za prt. Večji motiv za prt. frlfMp-^iPltl mmm^ LEPA BORDURA IN PRTIČ Bordura, vezena z biserno prejico d dveh barvah na belem platnu, kakršna se lahko uporabi za okras toaletne mizice, za zavese prt in prtič za dekliško sobo. Pa tudi za okrasitev oblek iz etamina ali platna je zelo dekorativna. Ročne torbice iz belega ali enobarvnega platna Okrašene so z barvasto pločato ali polno vezenino. Vzorec v naravni velikosti (kostanjeva vejica) se pa lahko uporabi tudi za okrasitev prtičev, otroških pred pašnikov in oblek. Skozi usta in grlo vdihane kali bolezni To pa lahko se v telesu uničujejo s 0 Panflavin pastilami So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico napravijo Vaše hčerke za svoje predpasnike Praktičen kotiček za čitanje revije „Žena in dom" Elegantna miza s policami za knjige, gramofon in druge stvari, ki jih imamo radi hitro pri roki. Vrhnji del ima vdelane police, ki se po potrebi potegnejo ven. Spodnja slika nam prikazuje konstrukcijo teh polic. Elegantna moderna mizica za šivanje s predalom in vrečico za razne šivalne potrebščine. Praktična omara za čevlje Dandanes ne zadostujeta več dva para čevljev, en par za delavnik in en par za praznik, kakor je bilo včasih. Moda točno predpisuje čevlje k dopoldanski, popoldanski in večerni obleki in poleg tega še raznobarvne čevlje k posameznim oblekam, da se jih nazadnje res toliko nabere, da moramo misliti na omaro za čevlje. Na zgornjih dveh slikah vidimo tako omaro. Police, ki so druga nad drugo, so spletene iz slame in imajo širok lesen okvir. Praktične so zlasti zato, ker ima zrak prost dostop do usnja. Za kaj se vse da časopisni papir porabiti 1.) Vse kovinaste predmete, ki jih znažiš s sidolom, odrgni nazadnje še s časopisnim papirjem. Blesk se poveča in dalje časa ostane. 2.) Steklenice osnažiš, če milnici dodaš pest na koščke raztrganega papirja (če so steklenice zelo umazane, pa dodaj še na kocke zrezanega krompirja). 3.) Šipe, ki so od cestncga prahu zamazane (na pr. pri kletnih oknih), omij z mokrim papirjem, nato jih zbriši še s suhim. Pri vlažnem vremenu ostane na steklu vedno nekaj dlačic od krp; te se s papirjem najlaže odstranijo. Seveda je svileni papir boljši, če ga pa ni, je tudi časopisni dober. 4.) Namizne prte iz voščenega platna osnaži najprej z milom in vodo, nato jih zbriši do suhega s papirjem. Platno se sveti kakor novo. 5.) Školjko pri vodovodu ali lijaku najlaže osnažiš, če kaneš nekaj kapljic prašnega olja (tudi drugo olje je dobro) na papir in s tem obrišeš vse madeže, ki so nastali od maščobe. 6.) Preden začneš pomivati, obriši s papirjem vse krožs nike in lonce, kjer se kaj več maščobe drži. 7.) Jedilni pribor, ki je prišel v dotiko s kisom, takoj obriši s papirjem, če ga ne moreš takoj pomiti. 8.) Pri rezanju slanine in mesa postanejo roke, noži in deska tako mastni, da je treba precej vode, da se vse očedi. Če vse prej s časopisnim papirjem obrišeš, se delo z vročo vodo mnogo laže opravi. 9.) Sajasto posodo odrgni najprej z mokrim papirjem in peskom. 10.) Če na štedilniku kaj prekipi, obriši s časopisnim papirjem. 11.) Skrinje, ki so namenjene za shrambo zimske obleke, obloži s časopisnim papirjem, ki ga s terpentinom poškropiš (zaradi moljev). 12.) Pri selitvi zavij vsak kos posode posebej v časos pisni papir, zloži manjše kose v večje, da je vsak prazni prostor izpolnjen, pa sc ti ne bo nič razbilo. Tudi okvire slik lahko zavaruješ s papirjem. Komur se zdi škoda krp, jih v vseh teh primerih časopisni papir lahk« nadomesti. Obrabljenega papirja, mokrega ali suhega, ne meči v smeti, ampak sežgi. Mnogokrat, posebno ob selitvah, je videti marsikatero gospodinjo, ki roma neštetokrat s košaro, polno papirja, k smetišču. Najrazličnejše škatlice, stare knjige, časopisi, lepenke itd., kar bi se* žgano dalo komaj dobro pest pepela, se mečejo v smeti, kar bi bilo lahko zelo nevarno, ko bi kdo na to prinesel žerjavice v pepelu. Vse to ne priča o varčnosti, pa tudi praktična taka gospodinja ni, ker se dajo take reči z mnogo manjšim trudom sežgati. Če štedilnik preveč greje, da vse prekipeva, se lahko pomaga na kaj preprost način. Ob straneh, kjer je z opeko obzidan, potrosimo odpadkov od zelenjave, krompirjevih olupkov ali pa pepela. Če preveč vleče, lahko z odpadki in pepelom odprtino proti dimniku ne» koliko zamašimo. Na ta način se ogenj neverjetno dolgo drži in se mnogo kuriva prihrani. Pepca Rogijeva. 11WA Jedilni list za teden dni (Meščanska kuhinja.) Ponedeljek, obed: ječmenček s sekanico, svinjski kotleti s kislim zeljem, češpljev kompot. Večerja: leča v omaki s posajenimi jajci. Torek, obed: špinačna juha, polpeti v omaki, dušen riž, oranžni kompot. Večerja: krompirjev pečenjak z berivko. Sreda, obed (brez mesa): čebulna juha, dušena kisla repa s tirolskimi cmoki, jabolčni kompot. Večerja: palačinke s špinačo. Četrtek, obed: goveja juha z jajčno kašo, z mesom mešane prikuhe (fižolica v omaki, dušeno korenje, ocvrt krompir). Večerja: jetrni rižot. GOVORIJO IN PIŠEJO, da je postavila tovarna testenin „Pekatete" na trg novo kakovost jajčnih testenin, ki jo imenuje „JAJ N l N E". Govorijo in pišejo, da so „ Jajnine" res nekaj prav izbornega, nekaj nedosežnega. J&caW§ Petek, obed: žabja juha, por z maslom, marelični kipnik. Večerja: krompirjevi krapki, motovileč. Sobota, obed: goveja juha z jetrnimi cmoki, z mesom špinača, pražen krompir in omaka iz brusnic. Večerja: janjčja pljučka (drobovje) v omaki, krompir v kosih. Nedelja, obed: na juhi ocvrt grah (juha naj se pri* hrani od sobote), sočna pečenka s širokimi rezanci, orehova torta s spenjeno smetano. Večerja: ocvrta jagnjetina, berivka. Recepti k jedilniku (Količina za 4 do 5 oseb.) Ječmenček s sekanico. Na vsako osebo odmerim 1 in pol žlice sirovega ječmenčka, na 6 žlic ječmenčka od« merim dve žlici fižolice. Zmešam skupaj, operem do čistega, nato z mrzlo vodo pristavim in kuham na zmer* nem ognju približno dve uri. Medtem sesekljam 5 dkg prekajene slanine in nekoliko zelenega peteršilja, vmes zmečkam dva stroka česna in denem med ječmenček. Osolim in ako imam kaj goveje juhe od prejšnjega dne, jo prilijem, kar znatno izboljša okus. Malo pred servis ranjem razredčim pol žlice paradižnikove konzerve in jo primešam. Čebulna juha. Dve srednjedebeli čebuli drobno se« sekljam. V kožici razbelim žlico masti in stresem nanjo pol žlice sladkorja. Ko sladkor zarumeni, dodam eno žlico moke. Ko zarjavi tudi moka, primešam čebulo, pres pražim in zalijem s kropom ali kostno juho toliko, da je primerno gostljato. Osolim, dodam pol žlice paradiža nikove konzerve in pustim, da vre na zmernem ognju toliko časa, da se čebula razkuha. Nato pretlačim. Po« sebej kuham tri srednjedebele olupljene in na drobne kocke zrezane krompirje. Ko je krompir napol kuhan, mu prilijem pretlačeno čebulno juho, premešam, popo« pram, nekoliko okisam in pustim, da še četrt ure po« malem vre. Špinačna juha. Tri krožnike osnažene špinače prevrem v lKl vode, nato vse skupaj pretlačim in precedim. V kožici naredim prežganje iz kepice presnega masla ali žlice masti, ene žlice moke in pol žlice finih drobtin. Ko je lepo rumeno, dolijem pretlačeno špinačo, osolim in pustim, da pomalem pol ure vre. Preden dam na mizo, popopram in denem na juho na kocke zrezano in ocvrto žemljico. Por z maslom. Lepe, srednjedebele, bele pore osna« žim, odrežem koreninice in zelene razprte liste. Če je por debel, ga prerežem vzdolž v sredi čez pol. Nato ga zložim v primerno veliko kožico, zalijem s slanim kro« pom in kuham do mehkega. Kuhanega z lopatico pres vidno poberem iz kropa na gorak krožnik kakor beluše, odcedim vodo in zabelim s presnim maslom in drobti« nami. Marelični kipnik. V skledi vmešam, da narase, 5 dkg presnega masla, 4 rumenjake, 8 dkg sladkorja, dodam 10 dkg zmletih mandeljnov, 10 dkg marelične marme« lade, 5 do 6 žlic s sladko smetano ali mlekom prepoje« nih dobro premešanih drobtin in sneg od treh beljakov. Zmes vložim v dobro pomazan, z drobtinami potresen model in spečem. Pečenega zvrnem na krožnik, potre* sem s sladkorjem in dam z razredčeno gorko marelično marmelado takoj na mizo. Krompirjevi krapki. Na tesno skuham 5 do 6 srednje« debelih krompirjev, jih olupim in pretlačim, primešam 3 dkg presnega masla, 1 jajce in sol. Dobro premešam, zvrnem na pomokano desko in razvaljam za prst na de» belo. S krapovim obodcem izkrožim krapke, jih po» valjam v jajcu in drobtinah in ocvrem. Dam za večerje s solato na mizo. Orehova torta. V skledi vmešam, da narase, 7 dkg presnega masla, 3 rumenjake in 15 dkg sladkorja. Nato primešam 7 dkg zmletih orehov, 2 žlici črne kave, 2 deci* litra mleka in 12 dkg moke, med katero zmešam pol za* vitka pecilnega praška ter sneg iz treh beljakov. Dobro zmešano dam v namazan in z drobtinami potresen tortni model in spečem. Ko se pečena torta ohladi, jo nabriz« gam s spenjeno smetano. Suha bukova drva in trboveljski premog naročajte pri tvrdki «K u r i v o», Ljubljana, Dunajska cesta št. 33 (pri «Balkanu»). Telefon 34-34. (Nadaljevanje.) Navodila za rejo perutnine v mesecu aprilu. V mesecu marcu so začele nesti tudi najbolj trdovratne kokošL Kdor je imel umetno valilnico ali pa pure, so se mu izvalili piščanci že sredi marca. Zlasti gosi prično zgodaj valiti. V krajih, kjer je milo in toplo podnebje, so> že konec marca vodile mladiče na solnce. Ta mesec pa ima perutninar posebno veliko dela, ker mora skrbeti za koklje, piščeta in za jajčarice. Za pridobivanje jajec je april najugodnejši mesec vsega leta, kajti zdaj nese vsa perutnina, kokoši, race, gosi in pure. Jajčaricam moramo dajati vedno dovolj tečne hrane, ker sicer prenehajo nesti. Vsa mlada perutnina je pryie tedne silno občutljiva, zlasti za mraz in vlago, zato jo moramo skrbno varovati. Prostor, kjer imamo mladiče, mora biti posebno suh in topel, pa tudi prepiha ne sme biti v njem. Na piano smemo spustiti mlado perutnino samo ob solnč-nih dnevih, pa še tedaj samo v opoldanskih urah. Tudi za mlade živali je najpoglavitnejše, da imajo vedno dovolj močne in primerne hrane, kajti nezadostna in neprimerna hrana ovira razvoj in okrepitev kosti ter rast perja. Take živalce začno po malem hirati, kar se opazi takoj, če; prično klaverno in žalostno posedati, in v kratkem poginejo. Najprimernejša hrana za mlado perutnino je kuhani riž, v mleko namočeni kruh, zelenjava. Vsaki jedi primešamo vedno nekoliko zmletih ribjih kosti. Če teh nimamo, Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni uporabi krasno osvežujoče Clilorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri uporabi zobčaste ščetke, ker ta čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo, ki stane 8 Din. Chlorodont ščetke za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) in dobili boste brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, oddelek Chlorodont, Maribor 127. 157 Prosimo, poglejte, če je Vaša naročnina za drugočetrtletje plačana. pa vzamemo nekoliko kuhanega in drobno sesekljanega mesa, srca ali pljuč in jih zmešamo z zmletimi kostmi in s klajnim apnom. Orpingtonke. Orpingtonke so zelo razširjeno in prav koristno pleme mesnatih kokoši. Imajo namreč zelo dobro in sočnato meso ter razmeroma prav pridno nesejo. Glede števila jajec ne zaostajajo bogvekaj za jajčaricami, nekatere pasme pa celo prekašajo. Čistokrvne orpingtonke so samo rumene ali črne barve. Rumene orpingtonke izvirajo iz križanja ham-buržank in dorkink, črne pa iz langshank, plymoutk in minork. Poudariti je treba, da velja za dobro pasmo edino rumena, nikakor pa ne črna, ki je po svojih lastnostih preveč podobna plymoutkam, ki jih je zelo težko gojiti. Orpingtonkam se že na pogled pozna, da spadajo k mesnatim kokošim, ker so težke in polne. Petelin tehta 3%, do 5 kg, kokoš pa 3 do 4 kg. Orpingtonke imajo kratke noge in imajo zlasti zadnji del trupa dobro rejen in močno razvit. Uhlje imajo rdeče, noge pa bele ali mesnate barve. Največja prednost orpingtonk je, da nesejo kakor wyandottke najbolj pridno ravno v mesecih od januarja do aprila, ko so jajca najdražja in jih je najtežje dobiti. Orpingtonke kločijo zelo rade in zgodaj ter dobro izvale in izrede piščeta. Mladiči hitro dorasejo, samo operijo se nekoliko bolj kasno kakor drugi. Jarčke začno nesti med 6. in 7. mesecem. Glede hrane niso posebno izbirčne, samo na zelenjavo so naravnost divje. Orpingtonke so prikladne zlasti za mesto, kjer ni dosti prostora, pa tudi na kmetih jih imajo radi, ker zaradi svoje teže ne morejo uhajati na sosedne vrtove. (Nadaljevanje prih.) Kako povem otroku o čudežu nastajajočega življenja Življenje otrokovo je vedno učenje, opazovanje okolice in izpraševanje odraslih, od katerih si nadeja razjasnitve onega, kar mu je še nejasno. Znan je rek, da izprašuje en sam otrok več kakor mu more devet učenjakov« odgovoriti. Če se starši le količkaj zavedajo velikih dolžnosti, ki so jih prevzeli od trenutka, ko jim je bilo izročeno v varstvo in odgojo novo bitje, izku-šajo pač po svojih močeh in zmožnostih odgovoriti na vsa ta vprašanja in tako pregnati meglice, ki še zastirajo otroku razgled v življenje — a le samo do gotovih mej. Ako se pa na poti iskanja resnice otrok dotiplje in dokoplje do globokejših problemov, če se obrne do staršev z vprašanji, kakor: «Mamica, kako pridejo otroci na svet?» tedaj se vedno iznova ponavlja isti prizor, da mati, ki je drugače svojemu ljubljenčku po svojih močeh rade volje raztolmačila vse prirodne pojave, mu razlagala in se z njim poglobila v čuda moderne tehnike, pri tem vprašanju, ki se zdi otroku po vsej pravici važnejše od vseh ostalih in ki se da prav tako lepo raztolmačiti kakor vsak drug zakon narave, v zadregi obstane in ne ve, ne kod ne kam. Ako je mati in To vprašanje je namreč prvo poglavje iz seksualnega življenja, do katerega se pri-koplje otrok, in če mu odgovorimo na to po pravici, s ponazoritvijo in z zasledovanjem sorodnih pojavov v rastlinstvu in živalstvu, vse v kolikor mogoče obzirni, fini obliki, je s tem otrok za dolgo časa zadovoljen iti šele veliko, veliko pozneje pride s podrobnejšimi vprašanji k nam. Če mu pa tisti, na katere se najprej poln zaupanja obrne, starši, ne odgovorijo po pravici in ga odpravijo z lažjo, se obrne otrok, ki sluti za zadrego staršev čisto posebne stvari, na druge naslove in — izve resnico. Toda ta resnica se mu sedaj ne prikaže kot čudež nastajajočega življenja, kakor bi mu bila to lahko razložila mamica, ne kot zakon narave, kakor bi mu ga bil lahko raztolmačil oče, ampak kot grda, Pazite na zdravje svojega ljubega otroka, varujte njegovo občutljivo kožo pred vsakršnimi draž-mi, pa bo otrok vedno zdrav in veder. Če boste uporabljali pravo lahko otroško milo PARACELSUS pri vsakodnevnem kopanju, boste najbolje skrbeli za zdravje svojega otroka. Zahtevajte zatorej vselej samo lahko otroško mila Paracelsus. Milica Stupanova : umazana stran človeškega življenja, katere se je treba sramovati in o kateri se sme samo skrivaj govoriti. Pri nas Slovencih smo s seksualnim vprašanjem še daleč zadaj. Nimamo nobene sodobne knjige, ki bi dala materam navodila za ta del otroške vzgoje. Slovenskih mater, ki bi bile hvaležne za kakšne migljaje o tem vprašanju, je pa gotovo prav veliko. Najprimernejše mesto za obravnavanje tako perečih, aktualnih problemov seksualnega pouka je pa brez dvoma v listu, ki je namenjen ženam in materam, in zato tudi ženski listi v vseh državah vedno iznova obravnavajo ta problem. Kako naj se torej otroku pojasni čudež porajajočega se življenja? To gre najlaže, če ga od vsega početka, ko se mu začne buditi zavest, navajamo k ostremu opazovanju prirode, da bo polagoma sam spoznal velike zveze v zakonih spolne in materinske ljubezni, ki se vlečejo skozi vse kraljestvo matere narave, od rastline in najenostavnejše živali pa tja do človeka. Pranagon seksualnosti je vodilna nit, ki se vleče skozi vse dogodke v naravi, vsled skrivnostnih teh zakonov cvetejo cvetice na vrtu in pojejo ptički v logu. Sploh živi in diha vsa narava, se giblje vse naše življenje samo v dveh nagonih, v nagonu samoohranitve, v težnji za hrano, in v nagonu nadaljnjega obstoja, v težnji za oploditvijo, torej v seksualnosti. V tem drugem naravnem nagonu pa ima tudi svoj izvor vse, kar je prav za prav v naravi lepega, vse, kar nas v rastlinstvu in živalstvu privlači in razveseljuje, na kar pa odrasli v večini primerov niti sami ne pomislijo. Žabji koncert na pr., ki ga ob pomladnih in poletnih večerih tako radi poslušamo, ima svoj izvor v seksualnosti; samec privablja samico z regljanjem. Tudi poletni dnevni koncerti, cvrčanje poljskega murna in zelene kobilice, vse to je samo ljubavna simfonija, s katero vabi samec samico. Tudi drugi samci vabijo z zvoki svoje samice, na pr. ptički s petjem. Poleg zvokov imajo v ljubav-nem življenju prirode pisane barve važen pomen, na pr. pri ribah, močeradih, srnah itd.; zato so skoraj v vsem živalstvu samci bolj pisani ko samice. V seksualnem življenju sesalcev pa ima najvažnejši pomen vonj, kar lahko dobro opazujemo pri psih. Tudi cvetice privabljajo z vsemi mogočini čari, z vonjem in s pisanimi barvami žuželke, da prenašajo cvetni prah z moškega na ženski cvet. Torej je vse, kar nas v živalskem in rastlinskem življenju mami, sama seksualnost. Prav tako je vse, kar je človeštvu najdražjega, oče, mati, otrok, rodbina, narod, vezano samo z nitmi seksualnosti, vse je prepreženo s seksualnostjo, ki je bila gonilna vzmet pri njih nastanku in porajanju. Zato je pa tudi potrebno, da poučimo otroka o pravem času o tej mogočni življenjski sili, ki vpliva včasih odločilneje na človeka ko glad. (Konec prih.) O OTROŠKIH BOLEZNIH. (Konec.) Oslovski kašelj je nevarna in nalezljiva otroška bolezen, ki se loti dojenčka, pa tudi odraslega otroka. Znaki te bolezni so: krčevit kašelj, dušenje, bljuvanje. Oslovski kašelj traja po navadi 8 do 9 tednov, njega posledice pa čuti otrok tudi še leto dni ali več po bolezni. Dojeni otroci prebole to bolezen veliko laže kakor Čisti kofein izločen iz kave, je zmes nežnih, belih kristalov. Vsak kilogram kave vsebuje le do 20 gramov kofeina. Že 0'2 do 0-5 gramov (to so 2 do 3 skodelice navadne kave) lahko neprijetno učinkuje zaradi povišanja krvnega pritiska, draženja živcev in ledvic. Zdravniku je vse to najbolje znano in on mora večkrat prepovedati kavo s kofeinom. Vedno pa dovoljuje kavo Hag brez kofeina. Po kavi Hag ni nobenih škodljivih dražilnih učinkov kofeina, užitek je popoln, neomejen, ker je kava Hag najboljše kakovosti. Pamet veleva, da je za zdrave in bolne najboljša kava Hag. Poizkus Vas bo uveril! Kava Hag je naprodaj v vseh boljših trgovinah z živili, dobi se pa tudi v kavarnah in hotelih. pa umetno hranjeni. Večjim otrokom ne smemo dajati hrane, v kateri so snovi, ki dražijo h kašlju. Še najbolj uspešen lek zoper oslovski kašelj je izprememba zraka, ki pa tudi vselej ne pomaga. Bolezen, ki lahko postane otroku usodna, je rahitis ali angleška bolezen. Vzroki te bolezni so med drugimi posebno neprimerna prehrana in stanovanje, ki je brez solnca in ni dovolj zračeno. Pri tej bolezni postanejo kosti zaradi pomanjkanja apnenca premehke, kar se pokaže pri otrocih v tem, da dobivajo krive noge, skrivljeno ali postranljivo hrbtenico ali pa se jim začne delati celo grba. Dobro zdravilo zoper to bolezen so solne kopeli, ki pospešujejo izmenjavo snovi, in pa hrana, ki ima dosti apnenca v sebi. Čim opazimo pri otroku, da se drži postrani, da mu zatekajo kosti ali da se mu celo začne kriviti hrbtenica, moramo poklicati na pomoč zdravnika. Odpravljanje strupa iz sredstev za užitek. Sredstva za užitek imajo velik pomen za blagor človeštva, zato je važno vedeti, če so ona v higienskem pogledu brez napake, kar pa niso vselej. Iz mnogih se pred uživanjem odpravlja strup, česar dandanes še vedno ni mogoče tako storiti, da bi njih užitna vrednost ne bila oškodovana. K tem spada korenina man-dioke, narodna jed Brazilije, ki ne manjka pri nobenem kosilu. Strupena je tudi aubergina, ako ni dovolj prekuhana. Mnogo bolj so razširjena tri glavna sredstva za užitek: nikotin, kofein in alkohol. Doslej ni bilo mogoče odpraviti iz tobaka nikotina, iz kave kofeina in iz vina in piva alkohola, da bi njih užitna vrednost s tem ne bila prikrajšana. Vendar je uspelo odpraviti iz kave kofein, ki je za njen okus tako brezpomemben kakor trnje za vonj rože. Ker se aroma in druge snovi za užitek razvijajo šele pri praženju, a kofein sam se lahko topi že v sirovem zrnu, ga je mogoče odpraviti iz kave brez vpliva na okus. V na-rodnohigienskem interesu bi bilo želeti, da uspe odstranjevanje strupa brez škode za užitno vrednost tudi pri drugih sredstvih za užitek. MILOSTIVA,! IZVOLITE n-abaviti: nov lestenec ali moderno namizno svetilko, k ' sesalni aparat za čiščenje prahu, električni likalnik ali kuhalnik za vodo, čaj itd. električne klešče za onduliranje las, električni vžigalnik za cigarete, električni masažni aparat (visokofrekvenčni penetrostat), električne blazinice za ogrevanje bolnih udov, električni motorček za pogon ali šivalnega stroja ali gramofona, električni namizni ali stenski ventilator, električne patentne žepne svetilke s petletno garancijo itd. Radio: najmodernejši lični radio-aparat tipe ESWE zelo precizne izvedbe za priključek na luč po zelo ugodni ceni in najugodnejših plačilnih pogojih ter v najbogatejši izberi Vam nudi • »ELEKTROINDUSTRIJA" d. d., Ljubljana Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) Telefon int. 2314 Tudi j e t i k a je bolezen, ki se zelo rada loti otroka že v najnežnejši mladosti. Kakor vemo, se širijo bacili te bolezni na najrazličnejše načine, zlasti pa z izločki jetičnih ljudi (pljunek, slina, kri, gnoj), ki pridejo potem s pomočjo dihalnih organov in prebavil v organizem zdravega človeka. Zato moramo paziti posebno na to, da niso otroci nikdar v bližini jetičnih ljudi ali celo z njimi skupaj. 4 TJ K |A?A DE= I \IKL~ETA V AA-E j TU Ali mi res ni obstanka doma'? (Nadaljevanje.) Nu, če res prav nobenega drugega izhoda ni, se moraš pač odločiti in počasi pripraviti za slovo. V mestu lahko obstaneš in se preživiš pošteno le, če nekaj znaš. Tam zahtevajo od tebe drugačne reči ko Vaš mož se Vam lahko izneveri, ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako zaradi tega niste dovolj mikavni. Znana dišeča sol za izpiranje ISLA SPULSALZ Vam bo pomagala, da ostanete vedno zdravi, sveži in mladeniški, če jo redtno uporabljate za svojo intimno toaleto. na deželi. Najboljša ženica lahko v mestu od lakote umre, če ne zna nič drugega. Jesti dobiš le, ako nekaj daš za to, bodisi delo ali denar. Dobro torej preudari vse, preden zapustiš dom. Kakšno službo lahko nastopim? Če natančno premisliš, kaj vse znaš, si kaj naglo odgovoriš na to vprašanje. Napiši si na list papirja: Znam prati, znam kuhati, znam to in to itd. Če si tak zaznamek sestavljaš skozi teden dni, boš videla, da znaš marsikaj, česar bi se ne spomnila, ko bi te kdo kar na hitro vprašal, kakor se to zgodi v mestu. In ko imaš takšen pregled, lahko določiš, s čem si boš v mestu služila kruh. Takšno službo boš potem iskala. Posvetuj se z ljudmi, ki poznajo mesto, piši prijateljici, sorodnikom. Zdaj si se odločila, kakšno službo boš nastopila. Pa se zopet vprašaj: ali vem čisto natančno, kaj bodo zahtevali od mene? Gotovo služi kakšno dekle iz tvoje vasi pri mestni družini. Naj ti ono sporoči, kaj moraš prav posebno znati. Ali bom znala pospravljati velike, lepe sobe? Pomivati okna v tretjem ali četrtem nadstropju? Ali poznam mesto? Vem, kje je trg? Bom znala nakupovati? Imam rada otroke itd.? Ko pal prejmeš podatke iz mesta, kaj vse moraš znati, tedaj še dobro premisli, v čem potrebuješ še izpopolnitve. Stori vse, kar je v tvojih močeh, da kreneš v mesto čim bolj pripravljena, zakaj čim več del lahko opravljaš, tem prej boš dobila službo in tem bolje boš zaslužila. Zavedaj se, da dobrih delavk povsod potrebujejo, pa najsi imajo še toliko nameščenk, ki ne ustrezajo zahtevam. Vsak trenutek se ti izprazni mesto,, čim dokažeš, da res znaš, kar si obljubila. Pa ne samo to! Najvažnejše je vprašanje: Koliko si lahko s tem, kar znam, zaslužim? Ali bom lahko živela s temi dohodki? Bom mogla doseči spričo teh dohod- Poročili sta se: gospodična Malči Marnova z gospodom Perom Čubakovičem iz Celja in gospodična Toni Winterjeva z gospodom Vekoslavom Postržinom iz Krškega. Iskreno čestitamo! Pri k a š I I u in bronhialnem kataru samo KRESIVAL kov to, kar sem si postavila za cilj? In kdaj bom to dosegla? Ni višek sreče, da prideš v mesto sploli in prodaš I. svoje sposobnosti. Višek sreče je, če si za svoje sposobnosti tudi pravično p 1 a -: č a na. Pa se nikar ne prečenja j! Dokler vidiš, da te tvoj delodajalec brez vsega lahko pogreši, toliko časa l vedi, da si vredna toliko kakor vsaka druga tvoje vrste. Zato ne zahtevaj boljše plače. Šele potem, ko boš nudila toliko, da boš svojemu gospodarju nujno j potrebna, tedaj šele prosi, da on to upošteva in ti [ zviša plačo. Take in podobne reči vse natančno premisli, da v j mestu ne utoneš. Mesec dni imaš časa za premišlje-. vanje, čim bolje boš opravila, tem bolje zate. V na-I slednji številki ti pa povem, na koga in kako se ti je I v mestu obrniti. (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje.) Soba stoji lepo poslikana, okna pomita kakor bi ne bilo stekla na njih, tla očiščena, da bi lahko valjala rezance na njih. Zdaj pride na vrsto notranja oprema te sobe. Le nič skrbi, vse gre lahko izpod rok, prav enostavno, ob neznatnih stroških. Morda že imaš pohištvo, ki pa je staro. Nič ne de. Hitro naj popravi oče ali sin, če je kaj polomljenega. Vloži v posteljo nove deske, končnice in krajnice operi z gorko vodo in odrgni okovje s sirkovo krtačo. Vse pa prezrači na vetru in solncu, da se izgubi duh po plesni ali čem drugem. Omaro dolgo zrači odprto zunaj, tudi to operi in nočno omarico in mizo. Vse mora biti očiščeno. Blazine, slamnjačo in žimnice daj predelat, če je treba, vsekakor jih pa nanovo napolni. Ako je pohištvo odrgnjeno in grdo, ga daj prepleskati, pa bo kakor novo. Ves kulturni svet soglasno priznava, da so bonboni, čokolade in keksi znamke SCHMIDT najboljši in najokusnejši. Zato ne pozabite imena tvornice Viktor Schmidt & Sohne, Wien. Če si nabaviš novo pohištvo, glej predvsem, da bo praktično, in ga ne daj preveč mestno olepšat. Selo je selo, mesto je mesto. Bolj prikupno bo vplivala na letoviščarja preprosta, nepleskana kmetiška oprava, kakor bog vedi kakšna izumetničenost in nerodno posnemanje mesta. Take šare ima letoviščar že doma dosti! Nove opreme sploh nikar ne barvaj, pač pa jo samo napoji z oljem. Na končnice postelj, na vrata omar in omaric ter na naslanjala stolov in kamor se še poda, daj naslikat nekatere narodne motive, kakšno srce ali nagelj ali kaj podobnega. Prijaznost sobe bo s tem pridobila, posebno še, ako se bo ta slikarija ujemala s pasicami pod stropom. Kaj pa naj bo sploh v tujski sobi? Čim manj navlake, tem bolje. Postelja ali dve, omara, posteljna omarica, miza, nekaj stolov, umivalnik in morda še kakšna lepa slika. Letoviščar ji ljubijo svetlobo; in dosti prostora. Zato naj bo oprava tudi primerno razvrščena po sobi. Miza bodi stalno prc-grnjena z lepim, belim prtom, ki jie lahko tudi okrašen z narodnim vezenjem. Saj prinaša naša krojna pola toliko lepih osnutkov za najrazličnejše svrhe. Na oknih naj bodo bele pomične zavese, enako okrašene z vezenjem kakor prt. Brez njih ne sme biti, posebno še, če je soba v pritličju. V krajih, kjer je dosti muh in komarjev, naj imajo okna mreže iz belega organ-tina ali kake druge redke tkanine. In kar je zlasti važno: okna naj ne bodo zastavljena z raznimi lončki in drugimi stvarmi, da bo moglo dovolj solnca in zraka v sobo. Pač pa naj stoji na mizi vedno šopek svežih gozdnih, travniških, poljskih ali vrtnih cvetk. Tudi na polici lahko stoje lončki z nageljni, da pada bujno zelenje, posejano z rdečimi cvetovi, preko stranskih sten, Prevelike prazne ploskve zidov so lahko okrašene s slikami. Te pa naj bodo izbrane. Bodisi stare, zanimive slike svetnikov na steklu, potem kakšni lepi posnetki bližnjih pokrajinskih znamenitosti in podobno. Niti teh niti onih pa naj ne bo preveč. Če jc mogoče, naj visi na steni tudi ura, ki pa mora dobro in natančno kazati čas. Tudi ogledalo na noben način ne sme manjkati. Ako je pri hiši kaj lepih knjig Vodnikove družbe ali kakšnih drugih, je dobro, če so nameščene na lični polici, pritrjeni ob steno. Tudi ta naša revija naj bo tam shranjena, da bodo imeli leto-viščarji na razpolago kaj razvedrila, kadar bo dan deževen. Dnevnik, na katerega ste naročeni, naj bo gostom vsak čas pri roki; če ga nimate, ga kupujte vsaj tiste dni, zakaj mestni ljudje hočejo biti stalno poučeni o krajevnih in tujih dogodkih. Namesto dnevnika lahko služi istim svrham tudi zvočnik radia, kjer je, seveda. Potem pa, da ne pozabim. Luč, svetiljka je poglavje zase. Kjer je elektrika, je vse dobro. S stropa se spusti , nad mizo luč z ličnim senčnikom, ki ga lahko narede pridne ženske roke pozimi, ko je dosti časa. Tudi na posteljni omarici naj stoji svetiljka, zaradi česar mora biti pri postelji nekje nameščeno stikalo. Drugo je, ako je treba sobo razsvetljevati s petrolejko. Ta mora biti skrbno očiščena vsak dan sproti, da se ne kadi in ne smrdi. Petroleja mora biti vedno dovolj pri hiši, da sredi večera ni zadrege. Tudi petrolejka mora biti opremljena s senčnikom, zato je najboljša namizna svetiljka, ki pa ne sme biti premajhna. Sploh ne sme dobiti letoviščar nikdar vtisa, da se pri hiši s čemerkoli skopari, ker ga bo to odgnalo. Vodeči oglasni zavod «Publicitas», d. d. v Zagrebu je izdal svoj novinarski katalog za leto 1931. z bogato vsebino. Oglaševalci — zahtevajte ga! P E.OM-ET Mamice, kako poskrbite za bodočnost svoje hčerke? Kje na svetu je dobra mati, ki ne bi hotela svoji doraščajoči hčerki le najboljše, ki ne bi hotela glede na bodočnost svoje hčerke le naj* srečnejšega zakona, najboljšega moža in najbolj zdravih otrok, svojih vnučkov? In vendar je danes bolj kot kdaj prej dobrobit in zadovolji stvo vsakega mladega zakona odvisno od gmotnega stanja. In zakaj bi ne poskrbeli za svojo hčerko, da bi se tudi ona mogla ob svoji možitvi pohvaliti z majhno dotico? Vidite, v tem pogledu se obrnite na splošno zavarovalno družbo «Anker» v Ljubljani- Razen raznih drugih življenjskih, otroških in nezgodnih zavarovanj Vam priobčuje v sledečem cenik, na podlagi katerega v resnici lahko zagotovite z neznatnimi sredstvi svoji hčerki že kar imenitno doto; ta način Vam tudi najtopleje priporočamo. Dota glavnica se ji izplača na dan omožitve, a ne prej, ko po do« vršenem 18. letu življenja. Če se deklica ne omoži do dovršenega 25. leta življenja, se izplača glavnica najkesneje ob tem roku. Premije se vplačujejo do izplačila zavarovane glavnice, najdlje pa do dovršenega 25. leta hčerkinega življenja. Če umre hčerka pred rokom zavarovanja, se vrnejo, izvzemši smrt v prvem letu zavarovanja, vse dotlej vplačane premije brez odbitka. ZGLED: Oče sklene za svojo dveletno hčerko zavarovanje dote po tarifi «HT». S plačilom letne premije Din 1760-— (z običajnimi pristojbinami vred) zavaruje svoji hčerki glavnico^ za doto v znesku Din 50.000-—. Zavarovana vsota Din 50.000"— se izplača ob omožitvi zavarovane hčerke, a ne prej, ko po dovršenem 18. letu življenja (torej čez 16 let, odkar se je sklenilo zavarovanje). Če se deklica po dovršenem 25. letu življenja (torej čez 23 let, odkar se je sklenilo zavarovanje) ne omoži, se zavarovana vsota vsekakor izplača. Premije se vplačujejo do roka zavarovanja, najdlje pa 23 let (namreč do dovršenega 25. leta hčerkinega življenja). Potemtakem je vplačati v najugodnejšem primeru Din 28.260-—, v najneugodnejšem pa Din 40.480'— kot celokupno premijo. Če namerja skleniti oče poleg tega zavarovanja po tarifi «Z» za primer svoje smrti, mora doplačevati, ako je, recimo, star 35 let, letno premijo v znesku Din 140"—. Če oče umre — najsi je vplačal vsega skupaj samo en premijski obrok po tem zavarovanju, se ne vplačujejo od tega časa nikakršne premije več, hčerka pa vendarle prejme po omožitvi, odnosno ob koncu zavarovanega roka glavnico Din 50.000"—. Zavarovanje deklic proti povračilu premij TARIFA «H T». Letna premija za zavarovanje glavnice 1000: Deklici je let: Premija: Deklici jc let: Premij^: Deklici je let: Premija: Deklici je let: Premija: Deklici je let: Premija: Dcklici je let 0 31-60 2 35-20 4 40-10 6 46-10 8 53-80 10 1 33-20 3 37-50 5 42-90 7 4970 9 58-40 11 Najmanjša zavarovana vsota: Din 25.000-—. Največja zavarovana vsota: Din 500.000-—. 12 Sozavarovanje ob zavarovanju deklic TARIFA «Z». Letno doplačilo k premiji za sozavarovanje oprostitve od plačevanja premij, če bi oče prej umrl, za vsak 1000 zavaiovane vsote: Očetova star. r Premija: Očetova star.: Premija: Očetova star.: Premija: Očetova star.: Premija: Očetova star.: Premija: Očetova star.: Premija: 25 1-70 ' 31 2-10 37 3-30 43 5-40 49 8-60 55 13-80 26 1-70 32 2-20 38 3-60 44 5-80 50 9-30 56 14-90 27 1-80 33 2-40 39 3-90 45 6-30 51 10-10 57 16-— 28 1-80 34 2-60 40 4-20 46 6-80 52 11-— 58 17-30 29 1-90 35 2-80 41 4-60 47 7-30 53 11-90 59 18-70 30 2-— 36 3-— 42 5-— 48 7-90 54 12-80 60 20-20 Te premije so izračun jene za celoletno plačevanje. — Pri poluletnem plačevanju se računa dodatek 2 %, pri četrtletnem plačevanju pa znaša dodatek 5 %. Razen tega plačuje stranka tudi državno takso. Omenjeni zavod je eden najstarejših in posluje od I. 1858. ter ima podružnice po vsej Evropi, v Egiptu in Palestini; njegov rezervni fond: 780 milijonov dinarjev. In sedaj, kar je najvažnejše: Vse naročnice revije «Žena in dom» — kot legitimacija zadostuje položnica, s katero ste kdaj plačali naročnino — imajo ob sklenitvi zavarovanja ugodnost popusta, ki je zelo znaten!! Zato blagovolite sporočiti z dopisnico, naj Vas obišče družbin zastopnik, ki Vam vse še natančneje pojasni. Seveda pa tudi vse te posle rešite pismeno. „ANKER", splošna zavarovalna d. d. v Ljubljani KRALJA PETRA TRG 8 LEPA BO, toda siromašna kakor cerkvena miška. Premija: 63-70 69-90 77-20 VAŠE SANJE SE LAHKO URESNIČIJO... Vse gospe in gospodične sanjajo o čudovitih vožnjah na lepem avtomobilu. Hrepenenje lahko postane resnica z vozom BMW, ki je ideal vsake dame. Avto BMW je tehnično dovršen, ekonomičen v porabi pogonskega materiala, pri tem pa vendar dober kup, da ga lahko marsikateri soprog naroči zase za poslovne posle in za Vašo športno uporabo. Gospa i Opozorite svojega gospoda soproga na avto BMW, ki je zmagovalec alp. Oglejte si ta voz, ki je na višku svoje tehnične dovršenosti. Brezplačno in brezobvezno ga lahko preizkusite pri generalnem zastopstvu: DOLENC & TONNIES Telefon 27-62 Ljubljana, Dvorakova ulica štev. 3 ^ V lekarnah, drog. inkjer so vidni plakati. No, in če bo kdaj gost potreboval črnilo, peiro in papir, tudi to naj bo vselej pripravljeno, zlasti pa novo, neizpisano pero. To niso drage stvari, pa vendar dosti pripomorejo k ugledu hiše. Draga naročnica, ali si že ukrenila vse potrebno, zakaj čas počitnic se hitro bliža? Ne zavračaj denarja, ki se ti sam od sebe na tako lep način ponuja! Pa drugič še kaj. —ar. Knjižno poročilo Belo=modra knjižnica. Letos je zopet Atena razposlala skupino štirih knjig Belo«modre knjižnice svojim članicam. Kot prva knjiga te vrste je «2 e n s k i Almanah», ki nas v uvodniku seznanja z načeli in nameni Belo«modre knjižnice. Nje* no načelo je: Žena za ženo in deco, njen namen in smo« ter, združiti vse duševne delavke v skupno kulturno delo. V Almanahu so zastopane A. Nikoličeva, ki nam predočuje po pripovedovanju dvorne dame g. Franjc Tavčarjeve našo kraljico kot mater in gospodinjo. To pripovedovanje nam predstavlja kraljico Marijo kot ženo čisto blizu našega pojmovanja in zato tudi viso« kega spoštovanja. V simpatičnem pripovedovalnem slogu, ki mu je vsaka pretiranost tuja, postavlja ženo* kraljico za vzor skrbne matere in vestne gospodinje. Mična slika igrajočih se princev nam le potrjuje opi« sana dejstva. Marija Ziljanka opisuje v domoljubnem sestavku delno zgodovino in lepoto domovine svojih staršev («Iz ziljske doline®). Članek je prežet iskrene domovinske ljubezni. — Zanimivo je pismo Cirile Štebi« jeve o Jugoslovenskem ženskem savezu. Članek se bavi z važnimi aktualnimi vprašanji, o katerih je treba resno razmišljati, dasi je dvomljivo, če se bodo ženska dru« štva v vsem strinjala z nameni Saveza, kakoj: jih slika avtorica pisma. Vkljub temu pa so v članku zlata, vredne resnice odkritosrčno poudarjene. — Minka Kroftova ob« javlja: «Nekaj misli o našem ženskem društvenem udej« stvovanju!» Njene besede so kratke in jasne. Ona ima program in ve, kaj hoče. Njene ideje o delovanju žene v društvenem življenju so vsega upoštevanja vredne. Vsaka članica kateregakoli društva naj bi se jih na« vzela, preden prevzame kakšno odborniško mesto. — Odličen, srčnega razumevanja poln je članek g. Eme Pečetove: «Gospodinja na kmetih«. Tako globoko po« gledati v življenje in trpljenje kmetiške žene more le človek, ki se resnično zanima za to. Vendar je med trde dolžnosti in neizogibne križe in težave kmetiške gospo« dinje vpletla člankarica toliko vzvišenega in lepega, da je naredila članek mikaven. In po pravici. Malokaterl »udi žensko udejstvovanje toliko vidnega uspeha in za* doščenja kakor kmetiški ženi, ako z zanimanjem in ljubeznijo opravlja svoje nelahke dolžnosti. Kaj je lep« šega in zadovoljivejšega, kakor skrbno urejevan kme« Ideal dobre gospodinje je pravo terpentinovo MILO ker se z njim uspešno pere vse, tudi najfinejše tkanine. Mipv T\ ■ T T T 7" Ogromna izbira ročnih del vseh vrst in naj« # IJKJiJNlrV razHČnejSi matcrial Predtisfearija, entlanje in vezanje / Montiranje blazin, torbic i. dr, Ljubljana, Kongresni trg št. 7 Solidno blago! Uitan. 1860. Točna postrežba! Hkrati za podnevi in ponoči je NIVEACHEflE ker omogoča njena najvažnejša sestavina Eucerit, ki pospešuje nego kože, da se Nivea-Creme globoko vleze v kožo, ne da bi se koža količkaj svetila. Podnevi Vas varuje vpita krema pred grdim,vremenom in nadomešča maščobo, ki Vam jo jemljeta veter in grdo vreme, kožo pa dela voljno in gibčno. Ponoči deluje Nivea-Creme na ta način, da Vam oživlja in krepi polt in da dobite živahen in mladosten videz. Nivea-Creme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni nobene druge kreme, da bi imela v sebi Eucerit, ki kožno staničje hrani in oživlja, na kar se tudi opira iznenadjajoče in blago delovanje Nivea-Creme. Škatle po Din 5'—, 10*— in 22'—. Tnbe iz Čiste pločevine po Din 9'— in 14"—. Izdeluje v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j. Maribor, Gregorčičeva štev. 24 tiški dom in posestvo, kateremu poleg moža posveča pa« metna in delavna žena vse svoje moči in znanje. — Dr. Angela Piskernikova razjasnjuje v članku: «Češmin in žitna rja» z znanstvenega vidika škodljiv vpliv češ» mina na kulturne rastline, posebno na žito. Ta članek bi pač spadal bolj v strokovni list ko v Almanah T. K. D. — Prav primeren in dober je članek H. Pajkove: «Gims nastika za poklicne žene«. — Ljubiteljicam kaktej in sukulentov je napisala g. Lintnerjeva poučen članek. Se* znanja nas z imeni različnih vrst teh rastlin in poučuje, kako je pravilno ravnati z njimi, da je uspeh zagotovi ljen. Vsekakor zanimiv in aktualen članek. — Članek Andreje Vere: «Med» je dober. Dasi poznamo vrline medu, nam pove še marsikaj o njem, kar ni vsaki znano. Dodala je tudi šest navodil za razno medeno pecivo in druge poslastice iz medu. H koncu Almanaha nas še Atena seznanja s svojo novo pridobitvijo v minilem letu, to je šolska kuhinja v pomoč srednješolske mla* dine, ki trpi zaradi neredne ali nezadostne hrane, pos sebno tiste mladine, ki prihaja v Ljubljano k šolanju iz bolj oddaljenih krajev. Atena pa bi nam lahko podala še izčrpnejše poročilo o svojem delovanju v minilem letu, ki pod smotrenim vodstvom predsedništva in de* lavnosti odbornic žanje lepe uspehe, ki se bodo> zaradi njenega idealizma in smotrenosti gotovo še pomnožili. (Konec prih.) '7t'IN'KA7-M/ HP-|'/v\Otui Obupani ženi iz Sv. L. — Vaš mož je skočil čez o j niče, pišete. Vi pa ne veste, kaj bi sedaj storili. Najbrže ste storili med tem časom že to, kar je edino prav in kar Vam je narekovalo srce — namreč odpustili! Grški pesnik, ki je ovekovečil ženo krasnili lastnosti Antigono je položil v nje usta tele besede: «Ne zato,_ da sovražim, zato da ljubim, sem tub Me žene smo pač predestinirane za trpljenje — za odpuščanje. Vaš mož Vas je prevaril prvič in morda tudi zadnjič, zato mu zaupajte le še naprej, ako tega nc storite, uničite le samo sebe — možu pa jemljete ves ponos in pogum na poti vztrajnosti. Obupani ženi. Pozabite in odpustite! Vse bo še dobro.. Vzgojite ga, da bo imel več volje. Dajte mu razvedrila doma! R. M. D. Jc veliko takih mož, kakršen je Vaš. Zahvalite Boga, da ni še slabši. Opozorite ga na njegove sitnosti, ki se jih je tako navadil, da najbrže sam ne ve, kako je siten. Gospa, ki bi rada priklenila moža na dom. — Vi nimate otrok, zato Vam preostaja obilo časa, ki bi mu jaz, rekla