IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnina: ITALIJA . . . INOZEMSTVO Uredništvo in upravni za stranke ob ponde kolone v širokosti 63 i cent., trgovski, obrtniL. <'TVro» C. C. post. Dominiki Kavrečič \ i J Letno polletno Mtà 10.40 5-20 2-60 • ■ - _ •__1__ff 18-20 9-10 4-60 Trst, 22. marca 1923. — Leto p- decani pr. Capodistria 3 5 Mednarodna kapitalistična reakcija dviga svojo glavo. Proletariat, združen v mednarodni revolucionarni fronti, jo bo odsekal z orjaškim, eno-dušnim zamahom! Glasilo Komunistične stranke Italije (O priliki módnctrodne delavske ikonfercn ce v Frankfurtu, ki se je otvorila i8. t, m.) > i Nepričakovan dogodek 'bila zassedba Porulirja le za one, ki so bili namenoma slepi. Oni, ki imajio za dogodke le najmanjše razumevanje, so Videli vpr;i/-šanje v največji jasnosti že več mesecev poprej ko je francoska tzv. tehnična komisija pod vodstvom ing. de Goste prekoračila snejo. Ko ni torej zasedba bila nepričakovana se je mogel imedharoldni pro-Jctariaft s svojfiimi organizacijami pripraviti na :ta atentat francoskega imperializma. Kaj ije nastalo? Amsterdamska 2. in 2 in pol interna,cioncala so večkrat izrazile svojo- nezadovoljnost do nameravane V-žaseđl«. V dolgih revolucij. «o teimierna-.cionale posamezno in skupno nagiašale škodljivost -nas'il&tev in potrebo, da se vmeša zvem narodov. N-ajivečji korak teh treh internacionail je bil 'medharoia-ni mirovni kongres v Haipigu, kjer so se bratsko objemali reformlisti in meščanski pacifisti. Haaiški miroljiubi so ponovno zagotavljali Zvezo narodov svojih lojalnih čustev za -vsak slučaj; 90 pa predili z mednarodno stavko. Ne poročevalec ne delegati na tem kongresu niso verjeli v to mednarodno stavko, a moralo se je (vendar nekajj storiti, da se je pokazalo delavskim masam, Ida so njeni zaupni voditelji v skrbi za mir in dia ne bodo dopustili vojne. Zasedba iruhrske kotline je razkrila vso zavratnosit, demagogijo in Ikemerstvo reformistov vseh imien. Zopet iso prisila na dan narodna nasprotsva in almsterdaimska ter II. internaicionala, kli so ^tralšil'i buržoazijo s stavko, >so padli takoj na kolena predi triumifirajočim im-iperializmiom. Merrheim, Jouhaux, Van-dervelde, Leipairlt in Grassmrann sto zopet mašili svoj nacionalistični obraz in začutili svojo orgamično pripadnost meščanskim d.ržavaJm. Na ta .način ni popolnoma nič reagiral oni del proletaria'ta, ki jo organiziran v Socialdemokratskih strankah in reformtét'icnih strokovnih organizacijah, na ta nesramni napad1 francoskega imperializma. Res j te organizacije Eavrnejo udeležbo' v 'boju "proti imperializmu, bodo revolucionarni delavci delali brez njih in proti njim. Naravno — to otežikočuje naš boj. Mi ne moremo tako kmalu doseči neposredinih rezultatov. A dosegli jih homo kljub temu kajti vsak mesec mednarodne nelgotovo-sti in pritiska vojne neKarnoisti redči vrste reformisitičnih organizacij in jači vrste revolucionaimih. Razpad reformistič-nih organiiizaieij bo tem večji, čim šibkejša bo njihova udeležba v neposrednem boiju proti imperializmu. Ako se ne bodo udeležile te mednarodne konference bo to gotovo oživilo bojno moč internacionalnega proletariaita, a v prvi vrsti ho ošibilo njih same. Oni stoje pred dilemo: ali aktivna udeležba, ali srmrt vsled šibkosti in moralnega razpada. A naj se Obnašajo reformistični voditelji kakorkoli, ne bodo mogli obrniti kolesa zgodovine naizaij. Pred mednarodnim proletairiatom ne stoji drug izhod kot. za revolucionarni belj. Ta boj more biti plodonosan le v internacionalnem obsegu in ravno vsled itega je essenska konferenca važna etapa medniaircldnega delavskega gibanja. Piredstidje'ča konferenca mora pa napraviti bilanco preteklosti, obseg bojla raizširiti in korakati naprej .po poti, začrtani po Kominterni in Profinteirni, kljub vsem mogočim zaprekam. Tudi v razrednem boju velja ono, kar v vojni: Zmiaigal bo oni, ki bo imel večji pogum in močnejše živce. Revolucionarni delavci sploh in komunisti še posebej so pokazali, da 'imajo zolo miočne živce in vsled J tega bo zmaga na, njihovi steni. A. Lozovski Fašizem postaja bolj in bolj internacionalen Zanimivo, kako postaja fašistovSka I-tailijia bolj in bolj gorišče svetovne protire volucije in reakcije. Reakcija v Evropi se je začela skoro istočasno po vseh deželah in sprva še ni imela ožjih stikov. A bolj in bolj se je 'izkazovala in se še izkazuje potreba po mednarodno organizirani kapitalistični ofenzivi, kajti prvi navali reakcije niso uničili proletarskega gibanja, nasprotno, dalli so mu čim izrazitejab internacionalno smer. — Kako pa naj se sedaj reakcija kli ' je nastala po vseh deželah, internacionalno organizira, ko ima ■vendar izrazito nacionalističen 'značaj? Res: Ruski monarhisti so metali v svet visoke nacionalistične fraze, opozarjali n!a nevarnost internaoioìnailizmìa za ruski (narojd. isto tako. poljski reia k clonarci, Hor- tyjevci in »prebujajoči se Madžari«,'nemški »narodni« socialisti,, francoski »roya-. listi«, češki legionarji in sokoli, jugošlo^" venski or j unci itd. iitd.— in kdo ne pozna nam najbližjega italijanskega fašizma z naravnost opojnimi nacionalističnimi-frazami? — In vendar — razredni interesi buržoazije ki jiih danes brani vsa ta reakcija — ki ima malomeščanski zna čaj, — so srečnejša od vseh nac'cni'/is-tičnii) fraz. Kapitalistična ofenziva nujno potrebuje jacjih mednarodnih zv -z, potrebuje mftod.lne internacionalne orga-' ni-oacijp —- treba torej najti izliod iz tc^a: položajta in doseči čim prej organične zveze z gibanjem po drugih deželah. — I-talijanski fašizem, ki je postal v zadnjem času pravo ognjišče protipirtìlatlairskegai gibanja si je dal nalogo, da to organizira. Kakor znano se je Mussolini, ta Zadnji up svetovnega »kapitala, podal že lani v inozemstvo in organiziral prve stike med raznimi 1reakcionarnimi gibainjii, kakor z ruskimi monarhisti in mafdžarski-mi 1 agitino isti. Scdr. Neumann navaja v »Gorrespondance Internationale« pa zelo zainiimOve podatke o novih polteh k interna cionalni organizaciji fašizmia. V inozemstvu organizirajo italUjanski konzuli, po raznih mestih fašistovske) sekcije. Mus-solini je poslal tem le okrožnico, ki pravi med drugim: »Italiju, se ne konča pri svojih mejah. Italija se nahaja povsod, kjer so Italijani. Fašistična, stranka, poživlja vse Italijane raztresene po svetu, ki. ljubijo svojo domovino možko, da. združijo svoje sile in povsod ustanovijo bnipnniiltn. -ve~e <.< T&tldMip rjravii ofcrožni-I ca: »Treba povsod pobijati komunizem in vsak drug protisocialcn pojav.« Druga o- k,rožnica govori o praktičnih nalogah italijanskih fašistov v Nemčijii o širjenju fašizma s pomočjo podkupovanja', propagande in tehničnih sredstev, posebno s pobijanjem in denunciranjem italijanske rfvoluconairne emigracije. V Berlinu iz-liitja list »II Gagliardelttio«, ki ima n'allogò čmitli italijansko delavsko gibanje in poživlja ma čim večji odpor prolti nem-škim komunistom. I tal. fašilsti v Nemčiji st'/že vspo&taviltt zveze s Hillerjevimi »nari, dnimi socialisti«, s katerimi že skupno (wilujejo. isto delajo tudi Iitalijanski fašisti v Franciji, Angliji 'in drugod. To so torej nove meltode fašizma v s.neri čim širše internacionalne organizacije protiproletarske ofenzive. Ilegalna frtalkcija se j'e najtesnejše z ve za Va s le-Jalno — z državno avtoriteto. To priča idelovan.je italijanskih poslanikov in koncilov v linozemstvu. In pa: reakcija hoče jJPi 'vedno o'hirariit'i svaj- nac'ionalisltičnli ' n,ačaj. Katera je. naloga revolucionarne-< ^piroletairiiata spričo tegia? Da utrjuje ili reorganizira svoj'e vršite, da se strne \l čim tesnejšo enotno fronto v obrambi ik svoje pravice 'in da se bori pnoti Sn-ter-TJacionialni kapitalistični ofenzivi stirnja vj mednairodn organizaciji sledeč Komu-iristični internacionali. P. R. Berlinski tovarniški sveti za delavske stotnije Berlin. — Na zborovanju, ki se je vršilo v dvorani nove palače delavskih svetov, se je obširno diskutiralo o zadevah frankf urtske konference, tìelaivslke via de, saških tovarniških svetov, kontrolnih komisij in o proletarskih stotnijah, ki se imajo ustanolviti v delavnicah. Med raznimi govorniki je vzel besedo 'tudi en italijanski sodrug, kii je zbranim delavcem slikal gtozni položaj, iitalijian-sk'ih deiliavcev, ki jih je zadela fašistov-ska reakcionarna vlada v najboljšem' ka,r so posedovali -v delavskih zbornicah in časnikih. Svaril jo nemški proletariat, da naj si nikakor ne pusti napraiviti, nekaj sličnega nad svojo innovino. Konec go voira italijanskega sedruga jte 'bil pozdrav Ijen z burnim odobravanjem. Prisotni so vstali ter zapeli »Ihtemacionalo». Nato so bile sprejete «nodušno resolu-cijie, itifioče se delavske -obrambe lin delavske vlade. ■Končno je bilo sklenjeno sklicati takoj delavstvo tovaren na izredne shode ter prevzeti vodstvo formiranja skiader za delavsko obrambo. Iz Poruhrja ^.iJPoložaj v Piclruhrju se ni izpremenil ge čisto nič. Vrše se tam neprenehoma francoske i.n nemške represalije, ki ne dosežejo nobenega usipeha. Jasno je le, i^ai se pričenja Francija utrujevati in se .je menda prepričala, da me ho iz te moke riclbenegia kruha. Govori tse tudi, da ije nairediJia Nemčija korake pri ameriški in angleški vladi in jih naprosila za po-sredlovanje. Obe državi pa sta posredovanje odklonile. 'Porulirsko delavstvo pa se je pričelo o-ioroževaiti iz namenom, da se upre, iče treba tudi s silo Slučajni vojni nevarnosti. Francoski in nemskii kapitalizem sta ž-flišla v zaigato, ki ni (iz nje več nobenega izhcda. Le delavstvo bo zadevo lahko rešilo, rešilo jio bo 'pa v svcijo korist. Mednarodni proletariat in Poruhrje Načelni boj o Vsled tehničnih ovir, nastalih o priliki zadnjega reakcionarnega naivlata, nia. naš pokret nam ni bilo mogoče baviti se z saželjsno vhema 2 mite gtoism v JM- goslaviji, ddnoHno v Sloveniji, kjor jte bilo zapeljano na kriva pota. Z veseljem pa smo sprejeli vest, da se je pričelo tudi tarm čis't'ittt, dia so začeli pošteni proletair- ci Slovenije u videvati s\io|je napake, ki so jih storili s tem, da so šli za svojimi laživoditelji, sledeč jim na (iota oportunizma, refoiteniizmia in plemerislteiga sepa-ratizma:. S. S. D. L. (Socialistična stranka delovnega lju Jsiva), Ua iiestvcr, ki so ga ustvarili omranjeni voditelji skupno z najbolj refioimiističnimi sociailpaitrioti, se je začela fc.rlia.ti. Z veseljem smo čifciili o opoziciji, ki ise jo pojavMla že na njeni ustanovitveni konferenci s stirami bivšega komunističnega poslancai, sodir. Žor-ge, iz veseljem smo malto prejemali 'ves'ti o vedno jiačjii opoziciji, sedaj pa z gotovostjo vemo, da se ulstanovi iz vrst te o-pozicije tudi v Stovfeniji-. Nezavisna pro-letairslca stiran'kai, ki se jo ustanovila že po vseh drugih krajih 'in pokrajinah Jugoslavije in ki je pokazala takoj ob nastanku veliko življtensikto silo in razvojno moč — uničiti in zatre ti je niiso mogla vsa preganjanja,, ki jih je1 prenesel s seboj poostreni naval reakcije v izaldnjlem času tudi v Jugoslaviji. In Neodvisna proletanska stranka Jugoslavije jo edina ki more prevzeti boigaito dediščino izven zakonov postavljene Komunistične stranke, je edina, ki more ujediniti ves jugoslo va.nski pretetariialt v bdrlbi pret i ikapitailis-tični ofenzivi, je edina, ki more reorganizirati enotno proletairsko fronto v o-briaimlbi proti Meidno ostrejši reakciji in je edina, ki mere popeljati jugoslovanski proAetairilait v zmaigcivi'to prcitiofenzivo. 'la pomen ji daje sedanji zgodovinski treno-tek, v katerem se nahajiamo, in ako ga bo proletariat. Jugoslavije razumel, ne bo daleč dan njegove osvobdditve. Ako vzamemo na to v postov, moramo le s trudom in prezirom zreti na delovanje onih ljudi, ki izrabljajo zaupanje s strani slovenskega delavstva, dia già 'zapeljujejo in izdajajo. Mesto da bi pripomoig-li k razčiščenju že itak zapletenih razmer v proJetaiiski javnosti Slovenije, po-maigajo podožaij še bolj zavozlati, mesto da bi vsepov&old pobijali reformi z em in ojiortunizem, ki je še tako g'lobolko zasidran v ideologiji sloven'sikega delavs't^, ga podpirajo in mu gredo v naročje, mesto da bi izkorisitlilii nacionalno ujedinjenje Srbov, Hrvaltov in 'Slovencev v to, da bi proletariat posameznih plemen približevali med seboj in slovensko delavstvu iztrgali iz gnoja malenkostnega separatizma ter ga .ujedinili z bratskim . srbskim in brvaitskvm, podpirajio plemenski šovinizem, ki ga razširja slovenska buržoazija. Priznajmo: Zgicidovinski pomen jugoslovanskega ujedinjenja za, proletariat tiči vsaj v tem, da bi morala odstraniti mejie, ki so ga desedaj ločile in trgale na toliko kosov. Jugoslovanski proletariat ne sme. zapravljati svojih revolucionarnih energij v to, da se bojuje za lokalne in plemenske interese svoje buržoazije, Odstraniti mora vso svoje notranje meje, dia. bo potem tem lažje odstranil zunanje, ujediniti se mora najprej v notranjosti, dlai se bo potem tijedlimil s svdijmii 'brali v inozemstvu. K.aijtii kako mai» stopi slovenski prctotaroc v družino enotne interna,cionale, 'alleo bo sovraži,1 svojega srbskega tovariša-proletarca? Kdor to sovraštvo neti, kdor licče v preči 'slovensko "dSÌavstvò v vež sepaiiiaitisitične slovenske buržoazije ta iadaja delavski pc-kret, ta pom:a,ga tiščati slovenski j; i-r ilota ri'«;; v čim daljši materialni in duševni sužnosii! Upamo, da b:o razirednozavedni prioleta-riait Slovenije to uvidel in se brez predsodkov priključil pokretu svojih srbskih in hrvatskih tovarišev. Poglejmo kako ljudje okrog »Delavskih novic« zakri vajo sv: j e eflaltsko dieto! Nas in bratsko zagrebško »Borbo«, ki smo ostro nastopili proti tem njihovim pcčeltjem 'imenujejo laadira.če enotne fronte«, prarvtljio, dia, srno v zvezi z demokrati okirg »Jutra« M laž i staci artisti okrog »Naprej,a«: »ZaOcafj jih (načel) oni ne priobčijo, zakalj oni in vđi. ki jim zavedno tali nezaivedino pomagao'», ne vidii-jto »načelni boj o taktiki enotne fronte, temveč skušajo samo podtikati, lagati, blatiti in neosnovano sumničiti funkcionarje Soc. str. del. 1'justva?« In pa: »Mi smlatramo, dia bo tuidli pio let. ar lat na Hrvaškem kakor it udi pncletai int, v Julijski Benečijii kmailu spoznal, da je edino pravilno Obnaimbno sre.dlstvo proti poostreni kapitalistični ofenzivi enotna prole t ar-ska fronta itd. itd.« Misllima, da je mogoče človeku biti t-fio nesramnemu in tako očitno zavijati resnico le v deželi, kjer je gnoj. v katerega je spravilo maloime-ščanstvo svoje politične borbe, prešel že na proletairsko .politične stranke, ali pa, da proletairsko giblanjie vodijo patentirani maflomeščanje po duši in telesu, po svojem socialnem položaju in po svoji 'ideologiji. Mislimo, da bo to poslednje. Nam v Julijski Benečiji, kakor tuidli našim sodni gom na Ilrvađkem ii'n v Srbiji, mislim da ni treba nauko-v o emcitni fronti s strani taMih-le elementov. Mislim tudi. da je maša taktika v .vprašanju enotne fronte dlane-s popolnoma v isklaldu z načeli in naziranji Komunistične imtcirraa-cionale. Ako je imela večina Rnmunis-•tične stranke v Italiji o tem vprašanju svoje posebno neziranje, je to ni oviralo, da bi se izkazala nedisciplin,arno -nasproti odločbam Komunistične inteimaciomile in dtanes laliko rečemo, da, v vprašanju enotne fronte ni več nobenih' razlik med K. S. I. lin ostalo Komin terno. In sploh v tem vprašanju imajo pravico db kritike predvsem drugi ljudje kot so izdajice okrog »Delavskih novic«. Prednio končam, moram citiral; i 'iz »Delavskih novic« šo stavek,' ki je bil namenjen našim sodrugom okrog »Borbe« in pa nam: »Mi smatramo, du je vzrol; takih izpadov kapitalistična ofenziva, ki je omogočila, da. so se v dela r ske vrste vrinili ljudje, ki ne spadajo med prole-tarski. fKikret in ki. onemogoča, 'da se proletariat Jugoslavije in ostalih dežel (posebno pa iSlovenije!) natančno spoztia i:i se informira tako, kakor je to -za zdrav proletarski pokret potrebno«. Mislim, da se razumemo! Razredno zavedni revolucionarni proletairfat Slovenije pa bo kratkem sam obračunal s temi ljudmi ne z njihovim nest veram, S. S. D. L.. Našel bo pat. ujedinjenja z revolucionarnim proletari atom Hrvatske -im Srbije ter drugih pokrajin Jugoslavije v. ustanovitvijo svoje stranke ta.ka poi đo ujedinjenja z vsem mednarodnim .revolucionarnim pio-letariatcan celega sveta. Peter Hazbojnik ... V nedeljo 18. t. m. ob 52 letnici Pariške J'.omune jo pričela-zborovati v Frankfur-iu ira WenÈiKerii -n«5ltift!flr**liìR» 'prd/Ota^teu, konferenca, ki ise 'bavi z vprašanjem francoske okupacije "rulirske kotline. Na tej konferenci isio narvtzočl komunistični za-Beilgije, Mije, An^ ' fe, Poljske, ^Čehclslovaške, Jugoslavije, Bolgarije, Holandske, Švlice, 'Skandinavije, Nemčije in 'zastopniki obratnih odborov Rusije iin Indiijle. Navzolči so tudi zastopniki mnogiih socialističnih strank, ki so nia to kcnfeireco priistaìé. Komuhi,stična In terna ciiona la je dzdiala :cb priliki te konference na- proletairiait ceilelga svete oklic v katerem se pozivlje delavstvo na boj proti preteči vojni nevarnosti. Vcjno nevarnost pcivzrdčia grabežljivost medna-rednega kapitalizma. Le proletairiait to nevarnost lahko odstrani s tem, da se združi ves- v enotno mednarodno fronto. Boj vojni, to je tutti namen knference v Frankfurtu. Miru ne bo dcklelr bo obstajala možnost vojne, dokler bo obstajal kapitalizem. Na konferénci so govorili zastopniki mnogih delavskih strank. Vsi so povdar-jaili da se mora nehati z resolucijami in se podati v boj. Le v boju ije življenje in ■zm,a,ga. Proletariat, ne more več prenašati bremen kapitalističnih pustolovščin. Druga In(arnacti;ana(la Si je 'mislila, dia bo zaim'ogla koristiti proletaria t,u ako bo hodila za kapitalisti. Komunisti tiiidte, da je bodočnost delavstva He v delavskih vrstah :in "V -samostojnem boju delavstva proti kapitaildzmu. Prvi dam konference je bil posvečen pozdiavoim in programatičinim ifejiaviain. V pondelijek se je konferenca nadaljevali a. Ta konferenca v Frankfur.itu ima velik •pomen iza proletairiiat iin 'za ves svet. Na njej 'se bo lizkazalo še enkrat, da je imela Komunistična Interaiaidionala prav, ko je trdila, dia je edini proileitariat zmožen pod dobrim Vodstvom rešiti vsa (mednarodna vprašanjiai. 1 O konferenci bomo podali obširno po-^dči'lo v prihodnji številki. so pri volitvah tudii .zares zmagale. Pa-šičevci in PrMčevcii So v manjšini. Večino imajo avtonoimistične stranke, ki j-ih bomo videli seda(j: nia delu. Videli borno kaj bodo naredili Radičevei in slovenlski •klerikalci ki sta jim -Slovensko in hrvatsko ljudstvo zaupala avoje usode. Vslled lizrfidla volitev in vsled zmaige av-tonomiističnih in separatističnih strank se nahaja Jugoslavija ,poid veliko državljansko krilzto. Ljudstvo se ije izreklo proti sedanji in za novo ustavo. Kaj bodo storile stranke, ki so «magale, bio pokazala bodočnost. Komunisti 'bcdio nadaljevali svoj boj ker vadb, da se bliža zainj.e in za proletariat dlan zmage in osvete. Ministra Peric .in Omorovič, ki sta pri volitvah propadla, sta brzojavno sporočila, da podaste Ostavko. Kakor se pričakujejo bosta to storila tudi ministra Zupa nič in Šupilo. Kot novi kaindidatje iza ta m-eista se omenjajo Velja Popovič, Voji-slav Janjič in beograjski župan Dobra Mitrovič. V Italiji Volitve v Jugoslaviji V nedeljo 18. t., m. so se vršile v Jugoslaviji držaVnazbcrske volitve. Boj je bil hud na, vsej črti.. Izid volitev 'je, po najnovejših vesteh, sledeči: Rad'ikalcev $e iz-voljenih 10!), Riadiičovcev 70, demokratov 52, klerikalcev 21, Centralističnih muslimanov 18, avltonomitetičnih muslimanov 13, Nemcev'7, socialdiemicferatciv 2, Bun-je vcev ,3, Trumhičeve dalmialtins'ke stranke 2, srbske stranke 1, S'lđvenske kmetske stranke 1, 'črnogorskih separatistov 2, Rumunov 1. Od komunistov ni izvoljen nihče ker je vlada aretirala na 'tilsdče komunističnih delaivcev in vse komunistične voditelje. Poleg tega je vliaidia proglasila za proti izakonito tudi novo neodvisno delavsko stranko ki ni mogla postaviti svojih kandidatur kakor je nameravala. V Jugoslaviji, kakor pri »as, so delavci brez političnih pravic in Jim domovina ne pusti, da bi imeli svoje zastopnike v državni zbornici. Potem se bodo pošteni ljudje čud/ili ako ne bodo imeli delavci nobene ljubezni do domo,vine. — V Sloveniji so laži komunisti a la Fablianič'ič in diružba se združili v volilno fronto z des-nimi socialdemokrati, pa so bili kljub temu povoženi. Delalvci, ki n'is'o mogli glasovati za aaires praleUirsKe stranke, so glasovali za opozicicnalne stranke in te Pri r«ai v Tte.ln'y.«» -grada valil, Vi. tùso, vJJl kaj -prijetne -zlasti ne iza proletariat. Na einli strani se 'spušča aretirane -ko-munirje 'iz za|por»v, ker se je dognalo, ijve bil kcùaaplot. le v -gla-"Vstji pMfrij^CČv', še nove aretaclije ,radii nOvlh namiišlieriih komplotov. Reakcija , gre še vedno svojo pot in Ižanjž Svoje žrtve. Ker so se fašisti' prepričali, da jim delavstvo ne sledi rj ifttvo if.r\ mi-wisn] j "—— " — -----f---j .* z lepa, iso priceu znova s pretepi in po-žiigi. Ta nova reakcija j'im ne bo pomagala. Vlada nadaljuje svejo malomeščansko politiko špiaranja, lei siili Italijo nazaj v srednjeveške čase. Da bi še bolj se prikupila induistrielnim kapitalistom, je sklenila izročiti železnice in druge državne ob,rate v roke privatnim šnidu striale em, ki bodo spravili te obrate na boben. Da bi ee prikupila ka.'toliški-m deilav-m je piiičella vlada Ijubimkovati s katoliško cerkvijo — in pleniti modeme knjige. '!-';• Občine, ki so v fiašistovlskih rokah so tudi že pričele s poilitiko šparanja. Da bi prihranile kolikor mogoče največ, so že odpravile ra'zne splošno korist,rp—hF' sti'tucije. Bolnišnice so umazane, ker jih nima kdio čistiti, zdravniki v bolnišnicah nimajo potrebnih zdravniških pripomočkov, ker se jih vsled špainainja ne more kupiti. Ceste so umazane, vrti iZane-marjeni. Ljuidđka korist, ljudsko zdravja, higijena, trgovinske 'in industrieln-e potrebe, vse, vse je uničeno ra(di šparanja Vse ■se je spremenilo v novaldlno trgovino in industrijo. Kar ne donaSa denairnih dobičkov se odtprajvi, ker 'take relči niso potrebne. Pa d,a ne kcrakamio v srednji vek? Pri mnogih občinskih in deželnih volitvah so bili izvoljeni fašisti, ki so dobili "fcottnaj deset in celo pet odstotkov glasov Delavstvo se volitev ne udeležuje. Kjer se udeležuje, voli in iizlvoUi svoje kandidate. Vse to dnalži fašiste, ki itrde, dia so vs'i proti njim in v tej misli uprizarjiaijo svoja maščevanja in si kopljejo, si nadejamo, svoj grob. Proletariat se v trudu pripravlja in- čaka boljših časov, ki bodo prišli prej nego si to mislimo. Žali, dia -je nevarnost, da spravi do tedaj fašizem vse bogastvo na boben. _ Vsak čitatelj delavskega glasila, pro-povedujočega razredni boj, je član nesle vilne vojske razrednozavednih prole-tarcev, ki s vsakim dnem zadajajo večje udarce sistemu suženjstva in zasebne lastnine. Sodrugi! Pridobivajte «Delu» novih čitateljev, novih naročnikovi VI. kongres M, stranke Avstrije Pred kratkim se je vrši 1 na Dunaju VI. kongres avstrijske bratske stranke. Rešil je več perečih vprašanj avstrijskega delavskega gibanja in več drugih notranjih Zadev. Zavzel je jasno in precizno stališče v vprašanju enotne fronte in se zaivzel za parolo delavske vlade, ki naj tvori izhodišče za prehod v novo proletersko protiiofanziivo. — Zastopnik ekse-kutive Kominterne je konstatiral stalno napredovanje stranke v preteklem letu. Tako se vsepovsod reorganizirajo naše vrste in • utrjujejo zai uspešno obrambo pirati kapitalistični ofenzivi. Trocki o zamorskem vprašanju Pismo sodr. Trockija sodr. Me. Kay-u. Pesnik Mc. Kay, kuje zastopal revolucionarne črnce na IV. svetovnem kongresu Komunistične internacionale, je prosil qodruga. Trockija za pojasnilo na nekatera vprašanja, tičoča se osvobodilnega boja črncev. _Na en del teh- ' 'vprašanj odgovarja sodrug Trocki v sledečem pismu. Dragi sodrug Me. Kay! 1. Kaj ,je treba .izvršiti praktičnega da se prepreči Franciji-uporabljati čete črn- , cev na evropskem kontinentu? to je veše prvo vprašanje. Proti temu se morajo upirati črnci sami. Odpreti jim se morajo oči da bodo. videli, da ako pomagajo francoskemu imperializmu podjarmiti Evropo,, se» s tem sami sebe podjarmijo, ker ])o.m';yajcvkCiIl^f"'■ piti francosko gospodstvo v Afrikan^k-đi * -in drugih kolonijah. Pri tem prosvetnem delu med ljudmi barvane polti je in'teresiran v prvi vrsti delavski razred Francije in Nemčije. Prešel je čias splošnih resoluciji o samoodločbi kolonialnih narodov, o enakosti vseh ljudi brez oaira na njihovo barvo itd. Prišel pa je čas direktne praktične akcije. Vsakih 10 črncev, ki se združijo pod zastavo revolucije v skupino -za praktično delo med črnci, so stokrat bolj vredni kakor tucati principielnih resoluciij, s k^ terimi je tako bogalto razpolagala. Druga linternacionalai, Komunistična stranka ki ' bi se hotela v tem- vprašanju omejevati samo na pllaifonične sklepe, ne da bi vpo-stavila vsè svoje sile v merika,nskega kapitala. To delo so v stanu izvršiti, (kakor sem že preje omenil, samo požrtvovalni in politični vzgojeni črnci. 'Samo po sebi umevno je, da se ne more in ne sme voditi tega dela v duhu zamorskega šovinizma, ki ne bi bil nič dlrugega kakor kopija belega šovinizma, ampak v duhu solidarnosti vseh izkoriščanih, brez ozira na barvo polti. Katere da so najprimernej še organ i -začne forme za gibanje severo-ameriških črncev, mi jè težavno izreči, ker nimam zadostnega poznanjla konkretnih pogojev in možnosti. Orgamizativne forme pa se bo že našlo, komajj se bo pojavila volja k delovanju. S komunističnim pozdravom L. Trocki ČITATELJI ČITATELJICA! Ali čitaš redno naš podlistek? * Vsak zavedni sodniq ali somišljenik ima nalogo, da nam pomaga (zt nasvetom, dejanjem, informacijami itd.) čim bolj razširiti omrežje razprodajalcev in poverjenikov »Dela». n. DE L O Četrtek, 22. mare IV. kongres Komunistične internacionale Poročilo o italijanskem vprašanju Govor s. Zinovjeva na IV. kongresu Kominterne Kakšna je bila uloga Kominterne v vseh teh bojih? V. osebi eksekutive je «na. ta položaj, popolnoma jasno motrila. Prve razlike v mišljenju s sodr. Serra-tijem smo imeli za časa II. 'kongresa (poleti 1920). Ako se sedlaj vprašam katera je bila temeljna zmota sodr. Ser.ratija, moram reči, ako gledam nanj v najboljšem smislu: Temeljna njegova zmota je bilo, njegovo napačno stališče v vprašanju edinosti delavskega razreda. S parolo edinosti so reformisti izvojevali v mnogih deželah sijajne zmage nad nami in ne najzadnje niti v Rusiji. Ideja edinstva ima tako privlačevalno silo v vrstah delavskih mas, da so mogli reformisti najboljše s to parolo "vleči za nos delavski razred. Stremljenje 'k edinstvu je eno izmed najprvotnejših stremljenj, ki postavlja včasih vse drugo na stran, kajti delavski razred potrebuje edinstvo kakor potrebujemo zraku. Voditelji .reformistov, ekvilibristi reformizma,, najprebrisanejši agenti buržoazije, znajo zelo dobro izrabljati to stremljenje k edinosti, in zelo lah k<~- mase na to nasedejo. In Serrati je tudi rja&jf'iiasetìel, — če hoče«*, kakor rečeno, motriti ga z najboljšega stališča zanj je bilo vprašanje edinstva odločilno in vse druge njegove napake .izhajaj«, kakor se zdi, iz te temeljne. V letu 1920 n. pr. pravi Serrati sledeče: »V teh dneh zavoj ujemo stotine, tisoče občin. Tisoči zadrug in tisoči drugih proleterskih institucij so že zavojevane in še bodo. Vsepovsod išče naša stranka zmožnih ljudi za delo v občinah, zadrugah, delavskih zbornicah itd. Je pomanjkanje zmožnih ljudi in tu predpisuje II. kongres III. internaciomale, da treba na vsa ta mesta postaviti komuniste, ne glede na to- v koliko so za to zmoženi. Tu se nahajamo v kraljestvu neverjetnega. Predstavljajte si milansko občino pod vodstvom nezmožnih novincev ki so ss izdali v zadnjem trenutku za vrle komuniste!« S šalo bi mogli preiti preko teh Serra-tijevih besed, toda jaz mislim, da ni mogoče v sedanjem trenutku, ko je položaj v Italiji dovolj tragičen, razumeti, kako je mogel dospeti do takih zaključkov mož, kakor je Serrati. To napačno nazi-ranje v vprašanju edinstva, ta princip »čim več, tem bolje« je ustvaril popolnoma napačno perspektivo za motrenje položaja. A edinstvena parala je postala fetiš, unitarizem je postal malik. Vsled tega si je Serrati vzel sam možnost odločati o temeljnih političnih vprašanjih onega časa. Napravil je to prvo temeljno napako in vse drugo je sledilo kot naravna nujnost. Povedalo se nam je, da je ustanovil Serrati takoj po II. kongresu frakcijo, ki se je imenovala: socialisti, komunisti, unitarci. Socialisti — dobro, komunisti •— tudi in unitarci — še bolje. jlri ako se to vse kar tako imenuje — socialisti, komunisti, unitarci, potem je ver-da je to, najboljše na svetu. ~*~>ici pa je to bilo v najboljšem slu-' ' % kciigrosom .nO, ko se nas je s Serrati-jevel stira «itilo, da naj ne silimo v razcep, smo ^t^tìvori'li, dia naj nas vendar ne skuša-ije predvidevati, dia je Turatfev organ »Critica Sociale« — komunistična. Mi veroo, da je še pokojni Plehanov, ko je hil še marxist, ostro napadal to revijo kot pol meščansko, pol reformistično. In mi postavljamo stavek: Vsi unitarci sveta nas ne bodo prepričali, dia je »Critica Sociale« delavski in ne meščanski časo-i pis. Mi takra t še nismo vedeli, d;a sta spadali pravzaprav »Critica Sociale« in »Ban ca commerciale« skupaj. (Veselost). Mi smo takrat motrili stvar z zgolj teoretičnega stališča. Seda'j pa vemo: Ako se na-■ piše »Critica Sociale« treba čitati istočasno »Banca commerciale:« ker jo bila prva po drugi denarno podpiran a^ kar se popolnoma javno in odkrito priznava. In s temi ljudmi se je vendar hotelo ostati v eni in isti stranki. Predočimo si torej položaj, kakor je bil v. Livomu. V septembru 1920. najtežje izdlSLjstvo delavskega razreda. DAr,nagona dela 5 Idni in pet noči trajajoča posvetovanja in doseže, da se vrže socialistična stranka pred n-j im na. kolena — ;in delavski razred je bil izdan. »Critika Sociale« kot eksponent zavoda »Banca/ commerciale« ostane v socialistični stranki in vse -to ped plaščem: edinosti delavstva. V tem položaju 'je bil razcep nepremostljiv in potreben in mi pravimo popolnoma odkrito in razločno: Ako bi se kjersi-bódi in kadarsibodi zopet pojavil položaj, ki bo podoben, bonec smatrali za najsvetejšo dolžnost vsakega revolucionar ca, nastopiti ponovno za razcep. Podčrtam ta stavek v pouk in svarilo onim proletar-cem v Sloveniji ki sledijo krivim prero- kom in Efialtom okrog »Delavskih novic«, ki zavajajo naš pokret poid krinko enotne fronte, hoteč ga privesti v naročje reformizmu in buržoaziji (Prev.). 'Sedaj smo v novi etapi. Začenja se sedaj novo zbiranje komunističnih sil. Doba cepljenja je v glavnem za nami. A ravno vsled' tega moramo reči, da nikakor nismo prin cipielno proti vsaki cepitvii, ampak da bomo, ako pridemo še kdaj v podoben položaj, še enkrat nastopili za razcep. Nato je prišel Livorno. Centristi so predpostavljali razkol z internaeionalo, le da so obdržali 14.000 ali 1G.000 reformistov v stranki. Spominjali se boste še mogoče pisnu, ki g<* je pisal sodr. Lenin sodr. Serrati j u in v kateremu je izjavlja', kar smo mi vsem izjavljali: Mi ne zahtevamo od vas da napravite takoj revčki cijio, to se pravi da izključite one ki so proti revoluciji, reformiste. In spominjali se bodete, da je odgofvcril sodr. Serrati v nekem članku — tega mu ne morem prihraniti — na pismo sotti*. Lenina: »Dovolite mi, da odgovorim na Vaše vprašanje, ali naj ostanejo reformisti -v stranki, z drugim vprašanjem: Kdo je .( formist?« Mislim, da so dogodki to jasno odgovorili. Sodr. Serrati bi mogel imeti danes zelo Izčrpno predavanje o tem, kdo je v Italiji reformist. Reformist je oni, ki se je leta in leta zavzemal za tzv. sodelovanje razredov: Reformist je oni, ki se je leta 1920, to so se pri valil i stotisoči delavcev pod našo zastavo, prikradel v naše vrste, da je delavske mase varal in jih zadržal od borbe. Reformist je oni, ki je danes postal Mu-ssolinijev petoliznik. U-videti to sedaj ni nobena politična umetnost, a tudi že 1920. 1. ni bilo tako težavno. Treba je bilo biti slepemu, kdor tega ni videl in gluhemu kdor ni slišal, kar se je takrat v Italiji že dogajalo. V takem položaju je bila naša dolžnost, delati za razcep stare stranke. Italijanska Komunistična strtmka sicer ni vodila našega! razreda dìo zmage. Tega ni mog la, ker je bila prešibka in trenotek, zgodovinski trenotek v septembru 1920 je tudi že prenehal. Toda naša mlada Komunistična stranka je vendar še rešila čast delavskega razreda- in revolucionarno idejo v Italiji,-(Živahno pritrjevanje). Dolžni smo, priznati ji to Kaj so torej napravili reformisti iz stranke in strokovnih organizacij? Kar se tiče stranke, zadostuje, da navedemo številke. K. S. S, I. je imela 1920. 1. 210.000 članov V letu 1918-20 je imel »Avanti« naklado 400.000 izvodov, več ni bilo mogoče tiskati vsled tehničnih ovir. Ni bil tole delavski list ampak spildh ljudski list za celo Italijo. Takrat je bil list še za vzgled rs vol ucionarnosti, list, ki je spominjal na najboljše čase francoske re- v.rvliifi'i.a volucije. Kaj so sedaj napravili reformisti iz vse ga, tega? Zadostuje, dia -navedemo par številk. V Livornu je imel Serrati skoro 190.000 glasov, komunisti, 58.000 in, reformisti 14.000 glasov. Pred par teidni v Rimu so imeli reformisti in maksimialiati obeh frakcij skoro enako število glasov', približno 25.000. Refromisti so pridobili torej skoro dvojno v momentu, ko še je skupno število štirikrat znižalo. Reklo se je: čim več, tem bolje. Hoteli so vzdržati pokoncu staro ponosno strankino zgradbo. A prišlo je do tega da se je zrušila in da je še pri tem polovica dezertirala -v tabor reformistov. Ni se le izdalo revolucije, ampak tudi stranka, ako se sploh mere postavljati stranka nasproti revoluciji. In so, ki to delajo. Tudi socialna demokracija je rekla,, da bi mogoče leta 19M. "carila proti vojni, teda lepe strokovne organizacije in lepe blagajne, ki se jih je vspostavilo po tolikem trudu _— teh nii mogoče kar tako pustiti. Tudi v Italiji ni bil žrtvovan le delavski razred, ampak tudi stranka, ki je vodil en del njegov. Ako se razbije delavski raz ml, se uniči tudi stranka. Kaj so napravili reformisti s strokovnih crganizacij? Mi smo za enotnost strok, organizacij, za veliko previdnost na tem polju. Sedaj se je pa pokazalo, kako ostro nas zgodovina kaznuje, ako pustimo vodstvo strokovnih organizacij v rokah reformistov. Strokovne organizacije, ki so imele 1920. leta na 2 in četrt mil. članov, imajo sedaj ravno še pol milijona. Pokazal Vam bom malo diskusijo iz italijanskega parlamenta, ki se je vršila v zadnjih dneh. Kakor veste, je govoril tam Mussolini pnogramatičen govcir, ki je bil v gotovem oziru zelo inteiresanten, n. pr. ako je rekel: . »Ne toliko praznih besed, gospodje!^ vpisanih govornikov, ki imajo govoriti o mnogih izjavah, to je preveč!« Mussolini je končal svoj govor: »Tako mi bog pomagaj pri izpolnitvi •moje težke naloge do njene zmogo.vite dovrši t\ t«. Kakor vidite, je torej Mussolini spopri-jaznjen že z ljubim gospodom bogom. To spada k poklicu, meščanska diktatuTar.sE mora sprijazniti z bogom. Zanimivo je, da se sprijaznj ujeta tudi Turati in Mussolini. Podal vam bom duet, ki sta ga pela v parlamentu Mussolini in Turati. -Turati je rekel da je proti fašistovskfl-mu pohodu v Rim in izjavlja, da jie to,! kar je napravil Mussolini sedaj v parlamentu, nadaljevanje fašistovskega pot hcida v Rim na parlamentaren način, ali, kakor se je izrazil: »V bistvu ta pohod v Rim, ki se seme od velekmetev, ob pretvorbi procesa -za obnovitev pnoletar-ske države z upeljavo nove gospodarske politike. Pr-emaigati ^gfla^tvo.. se .nan^. je. .posre- obstojala. Vojaške množice so nevzdržno vrelo iz strelskih jarkov imperialistične vojne, prati dom-u. Prinesli so v mesta in vasti oroižjis, -voijiaške ispcsclbinosti, ®avesti, da so i>roistii nasilja in čut, da so počili stoletni, suženjski dkovi. Po mest/ih in vaseh So se virigli ,v vzplam teli boj. In tu, v boju zx>pe:r beliogattdlistič-ne čete in oboroženo, Tatzredmo silo buržo-■aizij-e, se je izvršilo delo zbiranja oboroženih, 'iwolucionarnih mioči. V tcvainiah se je začelo to vojaško organizacijsko delo dolgo pred »dktober-skem:i dnevi«, in sicer že Za časa takozvanih »marčnih dni«. Pod strankinim vodstvom, so si ustanovili delavci svojo več oli manj obsežno Rdečo Gardo. Rdeča delavska garda, je tvorila tudi jedro vseh naših formacij, v prvih mesecih revolucije. Zbiranje oboroženih sil proti belogar-'dustičn-i nevarnosti se je izvrševala po vaseh večinoma bree načrta. Po vasicah, kjer so bivali mali kmetje, je vladalo ar nairhistično razpoloženje, prevladali so ' krajevni interesi. Usta>j.niške moči -so se zbirale okoli 'posameznih vodij dn hetma-nov v sam-eštojne clddelke. Gotovo ni go-'voiia o kaki pravi o-rga,nizacifji pri teh oddelkih, storili so pač to, kar so mogli. Notranja disciplina je bila šibka in manjkalo je skupnosti. Kljub temu da s'o bili večkrat dobro preskrbljeni z moštvom to izbam'0 opremljeni, vendar niso nudili tis te sile, ki bi jo nudili pri dobri organizaciji. Ako se nam ne bi bilo posrečilo odpraviti te zmešnjave četaštva, no bi se bili mogli Obdržati v tem orjaškem boju. Strašni doživljaji pod nemški:ni bajoneti ministrativnega aipiafrata v centnimu in še posebno v pokrajino. Brez takega apa-talisa na bi bilo mogoče preiti cd prostovoljne sesia ve do vojaške obveznosti. Ta apairat je bil potreben tudi za osiiadoto-četnj-e voij-aàkegà preskibowanja. Edino s pomočjo te centralizirane proleterske državne 'organizacije je zamogla vpcwijaiviti potrebna vojaška 'hiiierarhija pravo, revolucionarno disciplino med vrste Rdeče aitmaiSa. Z vspcstavitvijio te dis cipline smo zamegli obdiržaiti v naši armadi precejšnje števul-o prejšnjih vojaških specialistov, brez katerih bi nam bila obnova redne armade skrajno težka. Samo pclaigcma je postala Soivjetska vlada gospodarica svo^e armade. In ko jo je popolnoma obvlaidaia in .je bila ta enmada spesobna samo pcsaimeznih junaških činov, kii -večkiait niso dosegli tiar jajočih uspehov, ampak tudi dolgo trajajočih.vojen, ki so imele odločilne uspehe. Organizacija naših oboroženih sil ni niti danes še končana. Mi prehajamo k mirovnim, stalntrm razmeram in iz teh nastajajo -nove težkoče, noive naloge. Te težkoče so bile skrbno pratuhitane. A naloge jasno formulirane na konferenci vojaških delegatov, lOtega (vseruskega kongresa Sovjetov. Orgainiz aitori čna preosnova armade na podlagi kCTnbinacije rednega in milične-ga e33tema udreljivaiti, maiteriatoa vprašanja oskrbe in vprašanja vojaškega življenja,, premagati -spodjedajoči vtis nove gospodarske politike, jaičiti moralno e-dinoLst Rdeče armade — to so resne in tež ke nalcige. A »težkoče so tu da se jih premaga« in sameobsebi je umevno dia jih bomo tudi premagali. E. Antonov — Ovsejenkov „Vojak Resnice" Govorili smo na volilnem shodu v večjem središču na deželi in bili gostje so-drugov tega kraja Po končani večerji smo srebali čaj žn sedeli pri ognju, zbrani okrog stare matere našega sodruga. Poprosili smo jo, naj nam kaj pove iz njenega življenja neumorne boriteljice. — Saj ni vredno — je odvrnila staira sodružioa, ki je govorila v izborni francoščini — moje življenje [je slično vseh ruskih revralucionarcev: Sibirija, -ječa, batine, izgnanstvo, revščina. Njeni očesci sta se živahnejše iskrili pri teh besedah. — 'Povedala, vam bom zgodbo one-le čepice — namignila je na vojaško pokrivalo. — To je čepica Wrangeil-ovega vojaka. Pnipovedu j te sodlr už ica ! ' Danes sem videla z vaimi -rdečega vojaka in ta mi je priklical v spomin zgodbo, ki vam jo mislim -povedati. Bil je večer, eden onih večerov med -vojno, ki jo je evropska demokracija podpirala proti naši Republiki. Bila sem čista sama in nespodobna za uspešno delovanje. Kar naenkrat sem 9lišala tikati na durih. Odprla sem. Veter je zapihal skozi od'prta vrata in v sobo je stopil, zasnežen mož — Rdeči Vojak. Bil je raztrgan in ranjen. Prašal ine je ,po j ed i .^Okrepčala s^m ga in izpirala mano. Pripravljal se je n)a odhod, ko je zcipet nefcdio trkal na vrata. Odprla sem in zopet vojiak. Nosil je uniformo Wrangelovih vojakov. Nezaupno sta se vojaka pogledala Beli vojak je i-mel čisto novo obleko. Vsedel se je in me ,vprašal vode, nato pa ogovoril Rdečega vojaka. »Zakaj ostajaš v tem stanju še pri boljševikih? Ali ne vidiš moje nove obleke?« — Nisem si upala dihati. Obotroiženia vojaka sta se gledala brez da bi trenila z očesi. — »Ostanem razcapan. Tvoja uniforma me prav nič ne mika. Vojak sem Resnice.« Ko je to izpre govorili je vstal, drugi pa ije ostal zmeden. Vstal je tudi on in rekel: »Praviš, da si vojak Resnice? Dobro, jaz grem s teboj.» Vrgel je v stran čepico, izročil orožje Rde čemu vojaku in odšla sta- To je zgodba čepice. * Na Rdečem -trgu 7. novembra, ko je sodrug Tr-ocki govoril četam in ko so Rdeči polki defilirali pred predstavniki Komunistične internacionale, sem mislil na »Vojaka Resnice«, dobre stanke. Mislil sem tudi na junaštvo teh čudežnih čet, ki so premagale najemniške čete vseh demokracij. Borile so se za pmletarce celega sveta, a s kolikimi žrtvami! »Vojak Resnice« je zmagal. Ni več raztrgan, ima orožje, ima navdušenje, ima zavest. Dobro ve zakaj se bije dn zna zakaj ne more še odložiti orožja-. Buiržoazni časnikarji, ki so -bili tisti dan na Rdečem-Trgu, lyer pdčiva v večnem snu toliko junakov, so videli defiliranje teh junakov. Po diveurnem defiliranju Rdeče armade, so videli korakati armado dela. Skupno seàdm ur dSiliranja. Delavci in delavke, stari in mladi a prapori, zastavami, s delavnim orodjem, s strojii v zmanjšani cblilki, karikaturami izza- carske vladarine^ lif--mednarodne bn r; žoazije. Pet ur so kSEaìioaJi prež "naSìm o-' drom. Prihajali so po dveh cestah na Rdeči trg, da se spojijo v ogrome.i sprevod, ki se je zopet cepil v dva dela, pri izhodu trga v ulici, ki itečelte c!b strani tatarskega templljia... A med meščanskimi časnikarji ni nihče zinil besedice, niti da bi rekel, da je bilo ljudstvo s silo tirano na trg. Vsa prolet-arsk-a Mtìskva se je spominjala svojih mrtvih, prišla je, da pove sodrugom, ljudskim komisarjem: tu smo, pripravljeni na vse in da pozdravi predstavnike viseli delov sveta ki so prišli na IV. kongres Komunistične internacionale. Kak prizer! Nepozabljiv... • Pozneje sem ctoiskal tudi več -vojašnic in tu sem razumel, z-ak-a;j ije Rdeča armada — Krasndja Armija, — drugačna osta lim vojskam. Kaka prisrčnost in zaupanje med vojaki in častniki! , ■ Prisostvoval sem jtickega večera veselici, ki jo je priredil neki polk 200 vojakom v slovo, ki so končali vojašo službo in se vračali domov.,Domov? Zdelo se je kar ker da bi hoteli poslati teh 200 mož n. pr. tja v Poruhrje, ali pa, da imajo vstopiti v katerosibodi demokratsko vojašnico! Na obrazu se jim je čitala bol... Poveljnik ji mje govoril o francoski in ruski revoluciji dn končal z živjo -klici Marx-u, Engels-u in svetovni revoluciji! Ko sem pri Zdlupes-u pozdravil zadnjega vojaka Rdeče Zveze, oblečenega v dolgo in široko suknjo, ki je smehljaje pozdravljal »delegate«, sem se -spomnil n-a starko in »Vojaka Resnice«. I. Germanetto Bli sor' časi o katerih smo si mislili, da so se rodili z nami in da bodo z nami umrli. »Felix Austria erit in orbe ultima.« Tako jc bilo v tistih časih zapisano, tako so nas učili in tako smo mi verjeli. Zraven so nas učili in smo mi verjeli še to: »Ako nebi bilo Avstrije bi jo bilo treba ustanoviti.« Zgodovinarji, učenjaki, državniki in pa politični možje so pa v prostih urah brskali po arhivih in učenih knjigah, da bi izvedeli za ime človeka, M je prvi spregovoril in napisal gorenjo trditev. Imena niso dobili, ostala je pa trditev po kateri so se ravnali vsi. Avstrije seveda ni bilo treba ustanavljati lcer je že obstojala, zalo pa so se trudili vsi, da bi ji zagotovili življenje in jo ohraniil človeštvu in zgodovini tako Jtcdior jo ]e Bog ustvaril. Kdo ne pozna teh naših velikih mož? Kdo je pozabil na njihove govore v parlamentu, v delegacijah in na sihodih? Kdo se ne spominja vseh onih udanostnih izjav, ki so se pošiljale presvitlermu in pre-blagemu cesarju iz vseh kotičkov naše bivše domovine ob vsaki priliki in za vsako ceno? Avstrija je bila sveta in svet in nedotakljiv je bil njen presvitli in preblagi vladar, KatLor. je potrebertiala pmk in V --kanonov in bajnih ladij, je dobila puške, kanone in bojne ladje, dvakrat toliko. Man diči, Laginje, Rybari, Hribarji. Tavčarji, Sušt&ršiči, Gaberščki in drugi nižji bogovi ki so se doma prepirali in širokoUsti-li zaradi narodnega prvenstva, so na Dunaju peli unisono cesarsko pesem in pomagali rodoljubom drugih narodnosti u-sužnjevati ljudstva staremu habsburškemu reakcionarnemu jarmu. Bili so z Gau-čem kadar je izrekel, svoj zgodovinsko « smešni »nikdar« ne bom dovolil splošne volilne pravice.« Bili so ze Dunajem, kadar je vlada razpustila delavske organi- ■ zacije. Bili so z reakcijo do malega vsik-dar kadar je nastopila vlada proti naj-elementarnejšim potrebam in zahtevam proletariata. Bili so črno-žolti do mozga, kadar je Avstrija napovedala Srbiji vojno. Kako so bili to lepi časi! Lepi, prelepi časi. Tavčar je z 1balkona na ljubljanskem rotovžu poživljal »svoje» vojake naj do dóbra razbijejo čepinje -srbskim ušivcem. Ni mogel in ni ' smel ravnati druga.če, ker rmu je bila ljubezen do Avstrije prirojena. Sušteršič je pošiljal okrožnice v katerih je vabil državljane naj ovadijo politični oblasti vsakega, ki nebi kazal dovolj spoštljive ljubezni do domovine in vladarja. Crno-žolti generali so postajali častni občani Kranjskih in drugih občin. Karl I.'in zadnji je postal naš ljubljenec in predmet naših pesni-,; kov. Boroevič se je bil spremenil v model naših kiparjev. • ' Pa so se časi spremenili. Izginili so pred nami kakor so pred nami nastali. Ljudje pa^so ostoii. Ostali so oni, ki so peli na Dunaju mirovno cesarsko peierr Sedaj si drug drugemu, očitajo avstr " kantstvo in ljubezen do črno-žolte-An vse, grehe„ ki so jih. n t.^-i-rrtmrSedtf.T s (f/tìlìuèjg-udmtu^ riami dinastici Črnih Jtij'jev. Njej- pp gajo graditi vislice za Aliagiče in tam. ce za ves jugoslovanski proletariat. Kh in beda jugoslovanskeiga proletariata naj bi umila njihove avstrijske grehe, naj * v., bi uničila sp&min na preteklost in jim napravila pot v Belgrad po kateri se bodo plazili, da si pridobe milosti pri novem prestolu. Domovine, kako vas pomilujem radi vaših ljubimcev, ki bodo ob prvi priliki ' zatajili vašo ljubezen kakor pregrešno in „i se podali prvemu, ki bi rad spregledal nji i hovo preteklost. Bili so časi, ki smo o njih mislili, da É ne bodo utihnili. g 1 So časi ki si o njih mislijo nekateri, da bodo živeli na vekov veke. Mi pišemo zgodovino preteklih in sedanjih časov. Grda in žalostna je ta zgodovina pisana s krvjo in gnjevom v duši. Mi jo pišemo, ker hočemo,. da ne bo pozabljena preteklost, da ne bo pozabijo- ■ na sedanjost. Sužnji se pripravljamo, da postanemo sodniki. -'r Komu se bodo takrat naši veliki ljudje klanjali? Katerega boga bckto molili? Komu bodo gradili vislice in tamnice? zna »Delo« je najbolji vodja na trnos vitom putu jugoslovenskog proletas riata u Italiji. Jedina luč u tamnoj noći za istara ske seljake i radnike jeste »Delo«, njihova proleterska novina. -PODLISTEK „DELA" I. CANKAR: Nezadovoljnost Bog je ustvaril svet za v-se ljudi, pozabil ni na kreatur nobeno. Na nebu sije sveitto solnce, škrjanci žvirgole po zraku, a pod nebom se razprostira/jo mlake in ž'abe sede naokoli. 'Vsa, lepota stvarstva j e tudi moj a. Pravico imam, kakor drugi, da se nastavljam blagodejnim solnč-nitn žarkom, da štejem po noči mile zvezdice, ki trepečejo sramežljivo na sinjem oboku, da poslušam slavca sladke glasove, ki plakajo in vriskajo iz pesmi li-'nsčniti pesnikov. Pravico imam, da du-ham duri vijolic, da odzdravljam bujnim rožami, kaidiar grem mimo vrta, d'a gledam veselo in sanjajic.čo dušo po prostranem polju, kadar ziblje poletni veter svetlo pšenično valovj'e. Vsa lepota stvarstva je tudi maja, zrak in voda, petje škrja,n-cav in cvetje vijolic, šumenje gozdov in žuborenlje studencev. Bog je neskončno dobrotljlv, pozabil ni na kreatur nobeno in tudi ne name grešnika. Tudi moja je vs;i zemlja in na razpolago so mi vsi cestni egli in vsi i jarki in vsa gnojišča, da ležim pod milim sinjim obokom ter poginem, prav kakor vse druge kreature božje, psi, mačke in vrebci. S tem razločkom, da so mi namenjena sveta nebesa, Mjer bom prepeval med kerubi -in serafi slavo božjo na vekov veke. Ali naselila se je pregrešna prešernost v moje srce. Nič več nisem bil zadovoljen s cestnimi ogli, ija.iki in .mlakami, pregrešil -sem se v svojih mislih nad milostjo in dobrotljivostjo božjo, ki je bila dala tako radodarno vsem kreatuiam zrak, vodo, -šumenje gozdov in ž u borenje studencev. Kadar se naseli greh v srce človeško, luzje potageono vse -bitje, čknok se odivrača polagoma zmirom -bolj od Boga, dokler se naposled popolnoma ne odvrne od njega. Preklel sem v mojem srcu večnorazumni in neskončno dobrotni red stvarstva, ki nudi kreaturam zrak in vodo, šumenje gozdov in žubarenje studencev. Preklel sem tega večnoiriazumnega in -neskončiTcdobrotnega .reda pokorne služabnike, posvetne in nepesvetne, kakor jih poznamo iz pisem in ustnega sporočila in ki imajo čudna in posvečena imena iter sem se zapisal hudiču^ da bi toliko laž je, »tregc-l poželjivosti i-n pehotnostu svojega srca. Prijeten vonj po «vijolicah in ciklamih je napolnil mojo siromašno kolibo, smrdečo prej po kvarglj'ih in po slabem tobaku in prikazal se je hudič. Lep je bil in ves prijazen, gladko obrit in gosposko počesan in tenko palčico je imel v roki. Takoj ss je moje srce nagnilo k njemu. Videl sem, da je usmiljen in nesebičen, edini pravi prijatelj človekov. Le on daje duši pogum in voljo, daje rokam moč in misl'im pereti. Zato se zatekajo k njemu vsi slabi in trudni, ubogi in zaničevani, zato se vzdiga k njemu o polnoči toliko ranjenih, brepenečih duš. In on as usr»i-li vsakogar. Priteče k človeku, ki je v sili in pozabi, da ga je isti človek zaničeval, raatolceval in žalil, ko je imel še vsega dovolj. On je dom» v ^ surove, debele, do sita našrte ljudi, ki so smradljivih kolibah, v predmestnih uli,-ji gospodovali nad mano, ker so vedeli, da cali, po hlevih, kjer umirajo berači in»:moram poklekniti pre'đ nje in -iztegniti popotniki. Tod trose tolažbo in uteho njegove dobrotijive roke, tod briše njego-,v robec solze iz okrvavelili oči in z usehlih -Oibraizc-v. V' ponosne palače, na bleščeče dvorce, v bogate kloštre ne zaide nikoli. »Daj mi doim«, sem mu dejal. »Naveli-č»? se m sts populile pa? ree, moje noge SO trudne. In strah me je cestnih oglov, jarkov in -mlak, da bi tam poginil kakor pes, mačka ali vrabec«. Nasmehnil se je ljubeznivo. »Poznal sem te in zdelo se mi je čudno, da si giizel toliko časa otvsenjak kirščan-| sk-e zadov-olljnosti. Ti si iz tistega testa, ki* mislim napraviti iz njega novo človeštvo, v katerem ne bo posvečene skromnosti in preklete nezmernosti! Nezmer-nost, prijatelj, je momla pač blagosloviti skromnost — odkod bi drugače jemala? Bila je sama tako skromna, da se je preklela ter se tako ogradila z visokim posvečenim plotom. Čas je, da se je usmilimo, da jo rešimo prokletstva .. .e. Blagi hud'ič! — Dai mi je dom, čudovito belo izbico, in ni zahitelval ničesar. Rosne so bile oči obema, ko siva se poslovila, a v izbici jo ostal prijetni vonj po vijolicah in ciklamih. Zdaj šele sem čutil vso ostudnost in vse uboštvo svojega, prejšnjega življenja. Okusil sem slast udobnosti, vgriznil sem bil v jabolko spo-znanja. Zdaj šele sem se stresel, če som se spomnil na uma. zane in prašne ulice, ki .sem se potikal sestradan po nfjh, na svojo nečedne i i loko po grižljaju kruha, če hočem živeti, smraidljivo kolibo, in ah, na tiste stotere O, kako sem zdalj pljunil, če sem -se sponi nil nanje, in v pljunku je bil zelen žolč. Kako so me mučili, poniževali, ker su vedeli, da jih v svojem srcu zaničujem An jksr&aàìm, A\st4 jcMrav, silfetrsiillr, rptfpo* trehno golažem, ki bi me omadeževala, če bi se dotaknila mojega čevlja, oh kako so me mučili, ker so vedeli da se mučim sam in dia si gtrizem ustnice do krvi in da si bijem v obraz, vfeo noč, ker sem bil pokleknil in iztegnil roko po grižljaju kruha, namesto da bi legel na gnojišče ter poginil... Tako globoko sem se oddahnil od sreče, da mi je zastala sapa. Nikoli -več, nikoli teč, — o blagi, blagi hudič! In vse drugačne so bile zdaj moje oči. Videl sem stvalri, ki ijh prej nisem opazil, ker so mi bile preblizu, ker sem živel v njih in so se mi zdale naravne in po-trcbne,_r zrak, ki ga ne vidim in živim JKm... TisOč ljudi; je živelo ka-' lccr j^^rin devetst.oindevetindevetdeset' jih je bilo zadovoljnih. Pač si je kdo časih zaželel, da bi bil kos kruha malo večji, -ali kako je bila ta želja ponižna, brezupna! Pač so sanjali nekateri o drugem življenju, o prijaznih .izbicah, o belem kruhu, — toda sanjali so in kadar so se predramili ter zasekali v trdi ov,se-njak, so se smejali svojim sanjam, so bili prepričani, da je tako prav in da ne more biti drugače. Pač so nekateri kričali in gdvorili velike uporne besede, .-ali zdelo se jim jc na tihem samim, da jo to le komedija, da se velike uporne .besede ne vresničeijo nikoli in niso se rarvnali po teh velikih u,f:rriih besedah, temveč vrnili s-o se v smiiad-ljive -kolibe in itlačanill dalje! Pač so nekateri kradli in ropali, toda zdelo se jim je, da je to greh in ne njih naravna pravica! — Na dnu srca so bili vsi zadovoljni. Kako se mi je zdelo zdaj vse to, čudno, neumno, nizkotno! Vsi so spali kakor sem spal sam, dokler se nisem predramil. Ko sem jih gledal ter premišljeval -njih nesrečo, se je vzbudila znova prešemost v mojem srcu." Pretesna mi je bila izbica 'in presamotna. Dolgčas mi je bilo. Stene so bile tako tihe in slišali nisem glasu nego svojega-... Zadišalo je prijetno po vijolicah in ci-klamnih in prikazal se je hudič. »Zdelo se mi je čudno«, je dejal, »da si živel doslej tako samotno, Iti, — iz testa, ki mislim napraviti iz njega novo človeštvo. Skromnost ti je še vsa v'krvi To je kakor sušica: ozdravi jo komaj hudič... Ali nimaš oči, da bi videl, kako uživajo in tratijo drugi? Ali -misliš, da si manj sposoben za uživanje, ali da imaš manj pravice d-o njega? Kdor uživa, -ima pravico do uživanja, zatorej uživaj!« In ugledal sem svet pred sabo. Brez števila debelih in veselili ljudi sem ugledal, ki niso bili v nobenem oziru boljši od mene in ki so imeli kljub temu vsega več nego jaz. Imeli so lepe dvorce sredi mesta kopo služabnikov, ljubeznivo in s-vetlo vrsto priležnic, vse bele in sladke, kaikor iz cukra. In imeli so konje, da so se vozili po mestu, kadar je sijalo solnce na tlak in smo hodili mi drugi potni in trudni po žiarečem kamenju. Imeli so prostrane kikstd, in, jr. Kleteh neskončno število ' sodbv, K jé bifó žlaratoo vino v lijih, ipe^V tem ko smo srebali mi drugi grenko vodo. Kjer je bila doma sladkost in lepota, (povsod so se jim odpirala vrata na stežaj, če. so se le prikazali na pragu... Sram me je bilo, da sem jim bij jjustil toliko časa sladkost in lepoto in da nisem bil posegel po svojem deležu. In posegel- sem po njem. Imel sem tudi . 'jaz lep dvorec sredi mesta, kopo služabnikov, ljubeznivo in svetlo vrsto priležnic, sladkih 'in belih kakor iz cukra. Imel sem konje, dia sem se vozil po mestu, in kleti z neskončnim številom sodov, ki je bilo žlahtno vino v njih. Povsod, kjer j?TBila sladkost in lepota, so se mi odpirala • vrata na stežaj, če sem se le prikazal na . pragu. V...... ; * »Jaz sem volja in silan in oblast«, je dejal hudič. »Le kdor je z mano, doseže svoj cilj. Kdor se me ženira, ostane 'V blatu na veke vekov.« »»Jaz sem sovraštvo in zavist in upornost«, je dejal. »Le kdor zaklene mene •v svoje srce," bo užival sladko tolažbo ob zadnji uri -in bo živel večno življenje.« »Jaz sem upanje in maščevanje in ne- -usmiljenost«, je dejal. »Zato hodim k siromakom v smrad live kolibe, da jim obvezujem rane in k popotnikom in beračem, ki umirajo po hlevih, da jim zatis-neim očj ter jilrn olajšam srca z upanjem ' in. maščevanjem in neusmiljenostjo.« ' Z roko -njegovo, ki je volja in sita in oblast, sem bil posegel po mojem deležu. j v? Četrtek, 22. marca 1923. ' /' /A DELO (A- asnik mladine m. t Sestanek Krasite mladine Da se proslavi 40 letnico smrti Karta Marx-a in 52 letnico pariške Komune, se S« 'Vršii iv nedeljo, 18. t. m. sestanek kraške komunistične mladine in to na diveh različnih krajih. Točno in polinoštev.ilno, so se mladi komunisti zbrali na določenem mestu tako, idia je sestanek sijajno .izpal. Po otvoritvi so se sodrugi bavili o vprašanj ili tičočih se organizacije. Nato |je sardug K. dal Besedo sodrugu-po-ročevalcu. »Tisti fašizem, ki se je pojavil najprvo v revolucionarno zreli Italiji — jje začel govornik — se je danes razvil po vseh tieiželah. Uvidevni nemogočnost spraviti se z delavstvom, vsled lastnega, nena-silljivega egoizma in nemogočnost zadovoljiti delavske mase s pičlo plačo, ki ne zadostuje »za vsakdanje življenje, vsled •visokih cen, je pričel kapitalizem uporabljati teroristične metode MussoHnije-vega kroja, da zaduši naraščajočo irevolu- I cionarnio gibanje. L _ Nemški proletariat ima pimi seboj isto- M ta;,'io grozečega nasprotnika, kot ga imamo mi. A nemški fašizem je še v povojih in nemški proletariat je še v stanu pre, prečiti z oboroženimi oddelki, vandalizme ■in barbarsko .požiganje, ki je pri Kas v naivaidi. Naša največja taktična zmota j'e bila ta, da nismo odgovorili našim nasprotnikom v isti meri in z metodami, kojiih so se posluževali oni proti nam. Največji vzrok današnjega obupnega stanja delavskega sloja je v tem, da je preveč zaupal on'im soc ial patriotom, ki danes služijo in sc klanjajo MussoMni-ju, iter skoraj, odobravajo njegovo inkvizi-eiicinatno postopanje. To je danes vse iz socialdemokratov in njihovih načel. Danes, ko ije jel fašizem v Nemčiji, direktno nastopati in ogrožati življenje delavcev, ti, ne le da samo lalhko preprečijo, ampak tudi lahko strejo protiproléter-sfco ofenzivo. Ako nočejo postati delavci sužnji fašistovskega »punta«, mcraijb začeti takoj s protifašistovsko akcijo in to brez vsakega obotavljanja.. Itali jamska tragedija jim je jasen dokaz, dia jih so-cialdemokraitii dovedejo piod kapitali stični jarem suženjstva. Da se povzdigne iz katastrofalnih vojnih posledic, 'hoče Francija odrezati rulir sko kotlino od ostale Nemčije, to se pravi kolonizirati jo .in izkoriščevati njene su-irovline in premog, da si opomore pri vpostavitvi svoje industrije, ki je bila ponekod prisiljena ustaviti obrat, vsled pomanjkanja premoga. Francija je zanetila nov ogenj v Evropi iin to bo dar).išnji družbi usodno. Posledice francoskega nasilja se bodo kmalu pokazale. Nemški fašizem kažo v zadnjem času jasno svoje navone, ko kll-*e nai-od pcict bojno zastavo. Pripravljajo ■tm, ùwjSio raftegoì pfrvo, polastite se 7 fa vladnega krmila, kar ima za posle tusužnjit.i delavstvo in mu naprtati '"■»o-reparacij,ske obveznosti. Drugo, "t'v-Tjo klanje,. da zadostijo ,+\*unciijio Mi njenim imperialis-'interesom. jdrugi, — je pov daril govornik — mi A, pripoiznavam-o ne nemškega, ne fran-jtoskega kapitalizma in sploh nobenega drugega kapitalizma, mi smo delavci in ■» pTlipoznavamo edino-le delavca, naijsibodi kakršne koli dežele oli narcdiai. Ker kapitalizma nočemo pripoznavati jo tudi logično, da ne patìpoznavafao stroške, ki jih. je imel v svetovni .vojni Dovolj krvi je žrtvovalo delavstvo za umazane kapital a listične interese. Te svoje dragocene krvi ne bo in ne sme proletariat več darovati na žrtveniku kapitalističnega .izko-riščeivan-ja. Daroval bo kri življenja, ako joba treba darovati za svobodo, za svojo pravdo, za pravdo vsega človeštva. • . Te dni je bilo 40 let, odkar je izdihnil Karl Marx svojo orjaško dušo. Te dni proslavlja mednarodni proletariat učitelja, ki mu je začrtal pot, po kateri dospe sužtnji kapitalističnega izkoriščevanjia do odrešenja. Te dni je bila obletnica smrti našega 'junaka — Alija Aliagić-a,, ki je daroval , svaje, mlado življenje za svobodo prole-tariata. Imeli smo, te dni, tudi 52 letnico pariške komune. Vladala je malo dni in bila premagan«! od versai!leskih reaikcio, II narcev. V tej junaški borbi je padlo na todče proletarcev za odrešenje tlačenih. To 'kar nli doseglo delavstvo leta 1871., si mora pricfletariat izvojevani v nedaHjmi pri-hodnjiosti. Res je, da se moramo mi v Italiji, in marsikje drugod, .potikati okoli in se shajati kot tolovaji, dočim so pravi tolovaji svobodni delati t», kar se jim zlj.ubi. Kljub vsemu pa pozdravljamo in z upanjem zasledujemo nastop nemških in francoskih delavcev. Mi bodemo na najprimernejši način proslavili te tri obletnice in vse obletnice mučenikoiv in velikanov naše zgodovine, z vnetim, revolucionarnim delovanjem — in sledinjiič, ko bodemo, udejstvujoči Marx-ove nauke, štrli v prah nenasitljivi kapitalizem, kar se pariškim komunar-dom ni posrečilo in za kar se je toliko naših soiirugo žrtvovalo.« Pričujoči so sprejeli z globokim prepričanjem govor sodruga. Po končanem sestanku, se je nabralo nekaj denarja za komunističen tisk in se nato razšli z navdušenim petjem »In-tcrnacionale« in živjo-klici komunizmu. Kljub ponovnim opominom, da naj nam naši dopisniki pri kos re?pondiranju pravilno frankirajo pisma, se dogajajo še vedno slučaji, da sprejemamo korespondenco ki ni pravilno frankirana in moramo vsled tega plačevati globe, kar nam je edinole v škodo. Naši dopisniki in sploh vsi tisti ki korespondirajo z nami naj vzamejo v poštev naš sedanji položaj, ki nam nikakor ne dovoljuje trositi po ne= potrebnem radi take nemarnosti!« Že ustanovljeni odbori za »Delo» naj praktično pokažejo njih ustano= vitev s tem, da nam pošiljajo do= pise! Profeta* vojakom, ki omajajo pod orožje i vojaki! Buržoazija je žejna vaše krvi in zato vas sedaj kliče pod orožje. Ona si je stavila kot cilj, napraviti iz vas, mladi sodrugi, sužnje, hlapce buržoazije, orožje proti trpečemu proletariatu. Ali sodrugi-vojaki: ona si misli to, vi pa morate misliti in storiti nasprotno. Vas mlade proletarce kliče buržoazija pod orožje ne zavedajoč se, kakšen korak napravi sama proti sebi. Mladi vojaki ki odhajate in bodete nadeli zeleno obleko: ne obtavljajte se in z veseljem primite za orožje ter ga trdno obdržite. Težko vam bo zapustiti že tako cvetočo vaše organizacije, katere smo z vašo pomočjo ustanovili. Težko vam bo zapustiti rojstni vam kraj'. Ali ne obupajte, ker zavedni proletarie nima domovine, njegova domovina je povsod. Organizacije, katere ste ustanovili, dobite še silnejše kakor danes. Le pridno se učite, ker kar vas buržoazija nauči bo koristilo tudi proletariatu. Koristilo bo tudi nam samim, ker kadar pride dan vstajenja, pridemo skupaj in so bratsko objamemo ter stopimo vsi kot eden pod našo rdečo a njih častihlepnosti in z gospodarskimi kjoncesijatmi, za katere so rani v?:;aki tsko radii navdušujejo še iz vojnih časov, to so delili na svoj mim aprmlmcijo po občinah. Naroden tisk Se rad spotika nad razmerami, ki vladajo pri nas, ttd'a ko se bo enkrat pisala zgcd-oVina te't krtače v, bo vsem jasno, da so jih bili najbolj krivi narodnjaki sami. Samo en primar! Ko so narodni poslanci in časniki nastopali proti zloglasnemu Cava 11 i- Vzrok, da žensko'gibanje v Italiji ni zavzelo Obširnejših mej je, ker ni tu tako razvite industrije v kateri bi se lahko zaposlilo večje število žen kakor n. pr. v drugih državah. Taira, kjer je zaposlenih .veliko število ljudi je tudi bolj razširjna proletarska zavednost ker so v vednih stikih med seboj. Drugače pa je s tistimi, ki so zaposleni posamezno, kateri si domišljuje-jo, da ni mogoče ustanoviti organizacijo v kateri bi bili organizirani delavci iz več tovarn ali podjetij. Tako je tudi z ženo, posebno v krajih, kjer je zaposlena posamezno ali v malem številu, kakor na primer služkinja, šivilja, uradnica itd'.' Ako se ozremo na razvi to "in aktivno delovanje komunistične mladine, maramo 'prizna ti, da je gibanje komunistične žene zelo omejeno. U mestih, kjer so se nahajiale žeinske organizacije, po največ ku'ftufne ustanove, so bile prisiljene popolnoma prenehati vse svojq delovanje vsled reakcije ki je bila''obrnjena tudi prot.i tem ustanovam v katerih se je proletariat učil in v katerih so je začelo živahno 'žensko "gibanje. , Reakcija, ki ;«e je v zadnjem času poos- zadcvoljnost. Reakcija M povzroča nezadovoljnost tudi v malomeščanskih krogih, 'takorekoč pospešuje in lajša nalogo lcomunizmia, katerega bo tudi. proletarska žena spoznala skozi trpljenje m lastne trde izkušnje, katere bodo privedle tudi njo do prepričanja, dia le v skupnapi nastopu bo lahko doseči to. kar se posamezno ne more priboriti. ju v Postojni, je komisar povabi! k sebi trila- je naperjena v prvi vrsti proti Ko- narodne župatne ito ti so mu podpisali za-ujpnico. Pa zakia.j? Zato, ker jim jo obljubil, da jih bo pustil lepo piri miru, če imajo tudi kaj masla na glavi in da bodo — delali soglasno: on v okraju, oni po občinah. Riaičun sta plaKenra&a 4n ga- še plačujeta delavec in kmet. Politični mtaldniki so v deželi hitro izprevidieli, kdo ima v rokah politično moč v občinah. Vedtel'i so, da je ne dajo radi iiz rrik. ker jim je nesla. Zakaj bi si torej delali zamero pri njih, ko se mafrsikje raje prodajajo kot vin čupe na, cesti! Zvezali so se z njimi in dosegli dve Stvari obenem, ovili so jih okr. g p'nstai in spravili v odvisnost ter prepustili, da pritiskajo namesto njlih ono ljudstvo, ki ga je treba krotiti. Tako so se narodni stebri lahko brez težave sprijaznili z lokavo birokracijo, z uradniško vlado, ki ni nikdar spoštovala zakona in ki se ni bala osramotiti i'taliijanskegi i mena s tem, da je po deželi upravljala po načinu, kakor se upravlja v kolonijah. Taka narridna-politika je bila v silno škodo na vseh poljih, na gospodarskem, kulturnem in administrativnem. Nešteto. narodnih društev je živelo zgolj od div- munistični stranki ki mora vršiti vse svo je delovanje ilegalno, čeprav ni še raz-puščena, kar tudi začasno ovira započeto delo katero se je pojavilo v kulturnih in sindikalnih ustanovah, katere se morajo bariti z .reakcijo. V takem poloižaju je prepričevalno delovanje med ženami otežkočeno. Ker tu nam je težko vršiti to, kar na;n nalaga naša stvar, moramo posvetiti -vso pozornost piroletarskim listom ker to 'je eno izmed najboljših sredstev, potom katerega smo lahko v vednih stikih s proleta-riatom. Zato je potrebno, da držimo z vsemi sredstvi pokoncu proiletarsiki tisk, tudi a-ko bi morali izhajati vsi proletarski listi ilegalno. Potrebno je, dia ne utihne glas razredne zavednosti, posebno v času reakcije in preiganjamja, ker s tem se pripravlja proletariat za bodoče boje in ravnotako se ga obvešča o vseh dogodkih z njegovega .razrednega stališča, tudi ženo, za katero primanjkuje v novih krajih sredstev za posebni ženski list. Raditega pa je dolžnost vsakega zavednega delavca, da preskrbi proletairski listrtudi ženi, katero mora on povesti s seboj zato, da mu olajšuje in pomaga v njegovi borbi in ne kakor do danes, ki g,a je samo ovira- jih zakonov med takimi narodnimi mož- : s svojim neprestanim strahom in brezini in komisarji, živelo, da se bogi srn.li! j težnostjo. Ker so veljaki z uradniki obšli zakon s, I Danes imamo jasen dokaz, kaj velja ga sami pokopali. Kar so društva potem ! buržo?zni drHža4>ni ^ mvno v Ustih, ki Kr. cestarjem Nobena kategorija delavcev in drugih nastavljencev se ne nahaja na tako slabem gmotnem stališču, kakor kategorija kr. cestarjev v ItalSji. PLaòa teh je taka dia ne morejo ne živeti ne umreti. In vendar imajo tudi oni družine, ki jih morajo prehraniti Kako je to mogoče ako premislimo, da kr. cestar v Julijski Benečiji ima 60.— Jir (reči šestdeset lir) normalne mesečne plače. Zraven tega, imajo celo vrsto raznih doklacL Vse te Idoklade, poleg normalne, plače znašajo za oženjemega cestarja » "216 iir nia leto. Torej 268 lir mesečno. Ta plača je mialo višja za one cestarje M i-majo otroke za prehanj e vati. Ampak ta povišek je tako neznaten, da ni vredno o njem govoriti, kakor ni vredno govoriti o 10 lodst. povišiku na normalno plačo Ki dobijo izplačeno vsake tri mesece. Cestarji starih pokrajin dobivajo v i»-tih okoliščinah 80Ó dO 100 lir več riaTeto, J diasiravno je draginja v Julijski Benečiji veliko večja kalkor pa v ostalih deželah Italije. Poročeni cestar v starih pro-vincali dobi letno narmialno plačo v znesku 1100 lir. On dobi razne doSlade^-tako da Eeštervši vse iskupa j imia 4110 lir letme plače, to je 884 lir več kot cestarji Julijske Benečije. Upoštevajoč, da 'je delo enakovredno in da plača je sramotno nizka, so se kr. cestarji Julijske Benečije zbrali na več sestankih, ter sklenili zahtevati od vlade povišanje plač in diruge moralne pribolj-1 ške. Za dosego tòga — vedoč da sami ne opravijo rričesar — so stopi-li v stik z »Zvezo kr. cestarjev v Italiji» ter se dogovorili za skupni nastop. Ta zveza je ravno v term času pripravljala spomenico, dia jo predloži vi aH i. V tej epomemoi je zahtevala, da se narmalno plače dvigne od 1100 » >„_. ,,. ,'jr za cestarje in od 1410 tir na 4200 iir letno za cestne' mojstre. Zahtevali so nadalje, enako-, gmotno in moralno ravnanje za cestarje in cestno mojstre Julijske Benečije. To spomenico so predložili po velč pripravljalnih sejali, potom za to izvoljenih delegatih, od katerih eden je bil poslan cd cestarjev J. B, To je bilo zelo potrebno, da so tudi naši cestarji poslali svoje-.. ga zastopnika, neglede na, .stroške s katerimi je zvezano potovanje v Rim in ki; jih bodo mogli naši cestarji utapeti, že pri tako nizkih plačah. — In to tudi glede tega, dia bode vsaj vlada, to je podmi- , nister za javna dela podučen v kakšnih razmerah živijo kr cestarji road katerimi Jge iaže DOMA poravnajo Vsem razprodajalcem „Dela" Razprodaj'alci naj nam takoj javiš jo morebitne spremembe ki jih želiš jo kakor, povečanje števila iztisov, premembe naslovov itd. Eden izmed predpogojev za obJ stanek »Dela« pa je, da nam povera jeniki in razprodajalcJ točno odračus najo skupiček prodanih izvodov. Kjer ne bo točnosti v tem pogleduj se bomo morali ozreti po drugih raza prodajalcih oziroma poverjenikih. Stari računi naj se torej NEMUs katerem se je rodila Ko bi merili ljubezen s korci, bi izmorili pač 'micnje izgubljene ljubezni, izlile na .festo kct po-miive ... Mrzlo mi je rezalo v srce, če sem se spomnil svoje matere. Nikjer nisem videl več takih oči. že v samih očeh je bilo ljubezni za toliko, toliko otrok. Vsi bi bili imeli prostora pod njenim pogledom,ki nas je odeval kakor go.rek plašč. In zdlaj sem spoznal: nihče ni vprašal po njeni ljubezni, jemali smo surovo in o-serno in sram nas je bilo njene ljubezni, ki je krvavela in se prelivala brez koristi, ker ni bilo nikogar, da bi bil posegel s poželjenjem in hvaležnostjo po nji ter jo tako prebudil v stokratno življenje. Zdaj ■sem spoznal, zakaj ije bil obraz teko plah in sramežljiv, zakaj so ga časih nenadno zalile solze in zakalj je bil ob zadnji uri tako bolesten in izmučen. Takrat sem pristopil tiho, dia bii poljubil roko .in dia bi rekel tisto ljubeznivo besedo, ki je čakalo njeno srce nanjo vse življenje, vse dolgo strašno življenje in ki je ni bilo, četudi je kričalo srce in prosilo. 'Pristopil seni in sem se sklonil, no roka je bila že mrzla. Vsa moja mladost: nepoznana, nezavžita, zavržena ljubezen. In zatorej, ne-zavžito, zavrženo življenje. Hudič je dajlal neprestano in vesel je bil, da jo dajal. »Kdor ne zahteva cd' življenja ničesar, je gnusna golazen, ki ima vsakdo pravico, da jo stre s peto. Samo tisti ima pravico do življenja, ki se zaveda te pravice in M jo tiirfa, če m,u jo kratijo. Kdor ponižuje, bo še bolj ponižan. Da, prijatelj, •paznam cele narede, ki so taka gnusna golazen in ki bodo zaradi tega jutri ali pciju'firi'ànjim striti s peto. Taki narodi kvečjemu tožijo, kvečjemo moledujejo, jokajo in prosijo, a me kriče nikoli in nikoli ne udarijo. Podobni so strahepaz-ljivcu, ki je dobil 'klofuto, pa je ni vrnil poivostročene, temveč se je prijel za vroče lice -ter ijecal jokavo: »Kaj pa sem ti storil? Ali je to pravica?« Oni pa mu je dal še brco povrhu -ter se je studoma 'o krienil. — Taki narodi se zavedajo svoje skromnosti, bojazljivosti Sn krščanske pohlevnosti in zato se sramujejo sami sebe. Zatajujejo .se, tope .se kakor breznov sneg in izginili bodo. Krščanska skromnost jim koplje grob. Stvari, ki so drugod navadne kakor zrak, so jim ideali, utopije. T tv i se ne zdi nič nenavadnega, da nosiš čevlje in suknjo, — beraču na cesti pa so čevlji ideal in mu je misel na gosposko suknjo smešna utopija.. — Tako se vedejo skromni, krščanski naredi, — gnusna golazen, ki ima vsakdo pravico, da jo stre s peto.« Take in enake reči mi je pripovedoval hudič, a kadar mi jih je pripovedoval,, se je odprlo nad nebom še zmirom drugo nebo in v neizmernost so segale moje želje. ❖ Imel sem snežnobel dvorec daleč od mesta in od ljudi, pod milim nebom, sredi zelenih brd, za visokimi, tihimi gozdovi. Tam sem' prebival, kadar se je 'vzbudilo staro požel j en j e po duhu sveže, razo-rane prsti, pokošene trave, po pesmih gozdne harfe, po solncu, ki sije na polju. Sabo sem bil vzel avojo najlepšo ljubico, vitko, fino, drobno dekletce, tako drobno da se je lahko skrila ped mojo suknjo. fa; je razpletla lase, so ji segali do nog iik svetla bela polt je lesketala 'izza pše-'^fànopla/vegia plašča, gledala so prsa, bleščeča in trda, kakor dvoje igiračič iiž pcrcetania. Zmirom novo radost sem imel s svojo ljubico, nikoli se je nisem naveličal. Nič ni bilo na nji surovega, nizkega, — bila je struna, duša, vesela in sanjava, neizmerno čustvena,: lepota in radost, življenja, pomladi, mladosti je zvenela neprestano v nji in iz nje je zvenela k meni ,i,n v meni. Vsak najin poljub je bil prvli: nenadejane, nepričakovane slasti je bil poln... Tako sva živela in to življenje je bila pesem, kakor bi ne zložil lepše božji slavec s'-am ... Kamer seim iztegnil reko, vse je bilo moje. Komaj mi je bilo treba potrkati, pa so se odpirali studenci veselja in sladkosti. Sredi neprestanega uživanja ije hrepenelo moje srce neprestano. Kraljevsko krono sem .imel na glavi, kraljevskega bogastva po svo ji razbrzdani želji, kraljevsko-ljubico v postelji, — in glej, moje srce je hrepenelo neprestano in bolj hitro je bilo moje hrepenenje nego roka, ki ije dajala. Mislil sem na tiste, ki niso i-meli in hotel sem imeti, ki niso hrepeneli in hrepenelo se mi je ... Zadišalo j,c prijetno po vijolicah in cikla minili. »Ničesar mi nisi dal! Kar imam, so samo otroške igračiče. Jaz sem pa resen in izkušen človek in sram me je že skoro teh igračič ... Snežnobel dvorec imam, — kaj bi s snežnobelim dvorcem? Kakšno vesplje imam nad njim? Ce ga ostavim, stoji tam sam zase v svoji lepoti. — Ne morem mu vzeti te lepote, ni moja, uživa se tarna nedotakljiva! — Cukreno ljubi- co imam, — kaj bi s to cukreno ljubico? Kdor se o aro nanjo, se veseli njene lepote, če stoji pred ogledalom, se veseli ogledalo, če leže v posteljo uživajo blazine gerketo njenega telesas če se obleče, se igra, srajca z njenimi prsii, če si dene ■rožo v lase, se smeje roža ter se mi roga ----Njena lepota ni moja Daje mi jo le pokušati kakor drugim, kakor ogledalu, postelji, srajci in roži! — Vse, vse kar si mil dal, je samn svoje, ni moje, nt kakor jabolko, da bi je neolupijeno povžil in da bi ga potem ne 'bilo več. Kaj mi je do >j&bolfca, ki mi binglaš z njim pred o-brazom, da bi ga glodal ter se smejal. Saj nisem otrok!« Najevoljinost me je obšla. Tisto, kar je bolestno glodalo v mojem srcu se je predramilo. In vprašal me ije, česa želim. »Ali ne vidiš?«, sem zakričal in đolze so mi lile po licih. »Ali ne vidiš, da želim nedosegljivega? Daj mi, kar je nedosegljivo! Daj mi da -Bdim, kar je nevidno, in dia slišim, kar je večno nemo, in da čutim, kar je breztelesno! Daj mi, da želim,, kar ne vem, da želim, daj m'i, daj uni, česar ne moreš dati! Daj mi solnce, da gfa obesim na strop svoje spalnice in da bo veselo svetilo, kadar'se bova kratkočasila z ljubico! Daj mi zvezde, da se bo igrala moja lju bioa z njimi, kadar jo obide taka misel! Daj mi nebeški obok, da ga razrežem na kosce ter ga razgrnem po" svojih sobah, da bo moja ljubica mehko hodila, ker so njene noge tako nežne in natančne! Kar sem izgubil in zamudil, mi daj, vse tisto morje brezkoristne razlite ljubezni, mojo v skromnosti, slepoti in poifotposti zapravljeno mladost mi daj!« — Nasmehnil se je veselo in ljubeznivo: »Zdaj si človek, kakor sem hotel, da bi bil. Zdaj si testo, ki mislim napraviei iz njega novo človeštvo!« Stisnil md je roko zelo prisrčno, a nato je 'izginil prijetni-duh po vijolicah in ciklamnih Jaz pa tožim zdaj neprestano noič in dan ter vzdihujem, ker je moje živi jene tako pusto in žalostno. Siromak sem na svetu. v svojem snežnobelem dvorcu... « O solijce, da bi ite obesil na strop svoje spalnice in da bi veselo svetilo, kadar bi se kratkočasila z ljubico! O zvezde, da bi se igrala z vami moja ljubiraj kadar bi jo obšUa taka misel! O nebeški obok, da bi te razreza! na kosce ter razgrnil po svojiih sobah, da bi moja ljubica mehko hodila, ker so njene noge tako nežne in natančne! O morje bre^korisitno prelite ljubezni, o zapravljena mladost.! — Rad osoba izriče os'trdu nad drugim osobama, ona ne misli, kako bi njoj bilo, da neko izreče osudo nad njom. Čovjek se još nije tako daleko razvio, da može shvaćati tudje bol'i, osjećaje, poniženja il'i bilo kakovu drugu nesreću. Svijesno in pravilno zagovarjanje akcije, jeste temelj ofenzivi radne klase. — Lenin. t- Nije svijest ljudi, koja. odred ju ju njihov život, več obratno, njihov društveni život in odredjuje svijest. —. Marx IV. BK Delavska šola Delo, kot •proizvajalec blagu 'vrednosti, prihaja le kot afosflraktno navadno povprečno- delo v ipoštev, abstraktno, t. j. brez ozira a,li je to de'Io delo iiralr'ja, kime ta, ko vaiča. itd.; do,volj 'je, da, dotično delo. proizvaja'.izdelke, ki so za ljudi uporabni, 'povprečno, t. j. ne ipreleno ne prenaglo delo in tudi to stavimo vslerl 'tega kar si na •ta način opredelitev nadvreUnositi preeno-stavimo. Pri »l)lago«-t\ioirnem delu je odločilna le količina dela v nafiem .primeru 5-urho delo. Pri razviti blagovni 'produkciji, torej posebno v sedanji kapitalistični dobi, se meH-i vse blago z odnosom na gotove vrate blaga (nekdaj na platno, železo, govedo) «e dolgo pa z odnosom (na blago — 'zlato, ki služi navadno >v obliki denarja (papir je le Kredit) kot. obče merilo blaga-vrednasiti. In če naprimer vemo, da je za 1 gram zlata treba 16 ur 'dela (in kopanje zlaite rude 'je 'navadno "delo) a za 1 mg'r. zlata dobimo na pr. 40 kg moke ali 10 svedrov ali 120 kg soli itd., tedaj smo rekli, da je 10 svedrov ali 120 kg soli - 16 ur navadnega dela. Tudi takozvano »višje« delo se mora reducirati na gotovo količino navadnega dela. Vrnimo so k našemu giosoođairju manufakture in delavcu proletarcii. Blago v obliki denarja, je ono zlato tele, ki je .It vsak' kapitalist; blago v obliki spella, žita, industirielmh izdelkov itd. mu jele začasna, prehodila oblika. In kdo pa je kapitalist? Človek, ki hoče, napraviti iz denarja več denarja! Najčistejša oblika kapitala je stara a-,nahroni®tična oblika oderuškega kapitala, Človek A posodi človeku B 100 lir, da dobi -čez nekaj časa 130 lir od B nazaj. Ampak v tej 'stari obliki kapitala in nove vrednosti, je še manj torej nad.vred nosi i; če ima A -sedaj 30 lir već, ima zato B .30 lir manj. ki so le vsled bilagorodnosti A prišle v njegov žep. Naš industrij eleta kapitalist pa že ni tako nesramen, da bi na tako lahek način bogatel; on stoji moralno mnogo višje od onih oderuhov, ki jih je posebno Lutea- — Martin bičal v svc'ji knjigi: »An die Pfarer wieder dm Wuchcr zu prrdi.arn—« Računska oblika tega oderuškega kapitala bi bila D — D plus d (D je denar d je denarček) Sicer pričenja tudi naš indiusltrielen ka pitalist svoje »delo« .z denarjem, a ga ine spremeni takoj v denar plus denarček, ka koir star oderuški kapitalist. On si kupi s »svojim« denarjem najprvo fabriko, stroje, surovino in gotovo število delav-, cev. Vse to blago plača po poštenih tržnih cenah; če .plača delavce točno po ceni življenskih potrebščin proletarceiv., ne več ne manj, je storil to po dobri krščanski čednosti; in nikdo mu ne «nore očitati, da podpira napuh in pregreho ali da odira. Po zakotnih menjave blaga je vse v redu; blago, je šlo za »blago .po poštenih tržnih cenah; saj smo že rekli, da tudi denar (zlat) ni nič drugega, kakor blago svoje vrste. Da uporabimo že prej omenjen primer, bi dnevne potrebščine znašale 15 lir ali 5 'ur dela. Ko je naš (gospodar kupil vse potrebno blago, tedafj pFične »delati«; delavec pože- No resnačno mene okoliščine ovirajo 'jar-sesn upogiled v sodoben, (kapitalističen go-škodiairski obrat, n-ai katerem sloni turii druga, duhovna nadstavba kapitalistične družbe. iV naši razpravi podana, enostev-na oblika nad vrednosti je gotovo vsakemu jasna, ni pa tako Jasna v realnem gospodarskem življenlj-u, kjer jo raizni momenti umetno prikrivajo. Tu stojimo predvsem p.red utisom fetišizma blaga. Ko uporablja kmet svoje pridelke v svojem domačem gospodarstvu, «o še dobro zaveda, da so to plodovi njegovega osebnega dela; ko pa nabavlja na trgu za svoje potrebe razne industriel-ne' in kolonialne pridelke, nima več to zavesti v sebi; njega ne zanima več to, kdo j'ih fje 'in kako !j:ih je proizvajati; njega zanima ,!o 'še to, kje in kako bi dal najmanj svojega bi alga (navadno denailja) za nje. Odnošaji njegovega dela k dlrugemu njemu potrebnem delu, se ne izražajo tu več v odnošaj ih dela. samega; tako na primer da bi oba doleeen čas delala, 'izdelke pa vzajemno porabila; pač pa izražajo .v odnošaj'ih blaga, ki zadobiva nekako posebno, od dela popolnoma ločeno, samstajno obliko. Marx pravi: »Če -producenti suknje, čevljev, merijo to blat/o z odnosom na platno, hot. občo enakovrednim (cquimlcnt), se izražajo v le j prismojeni obliki odnosa ji njihove f/a osebnega dela do družabnega celokupnega dela«. »Denar je sveta vladar«, v tej pošastni obliki izražamo svoje klečeplazenje pred blagom, ki smo je sami s svojim delom ustvarili in, ki ni nič drugega, kakor nekako »strnjeno delo«. < ■ ;; (Konec prih.) Sindikalne vesti D Č M O ... ' ■ * rz i -:"■> -***» » » * I WiOW V I iežele Zveza sfartiosliti delavcev! (Strokovna okrožja Nabrežina in Tržič). Naznanja se Vsem organiziranim dte-lavcem, pristojnim v nabrežinski in tir-žiiški okraj (ali pai da so bili zaposleni v teh ekraìjih), da mora biti lepljenje znamk v knjižice in izkaznice, j» vse oso ki imajb do tega pravico vsled pridržka na plačali — izvršeno ne kasneje do .30. aprila t. 1— To se: razume za pravice pridobljene do 28. februarja t. 1. Tisti delavci, ki ne bodo uravnali svojega raamerja ido organizacije, ,to je, ki bodo zanemarili poravnanje 'izkaznice ali knjižice, bofia zgubili vsako pravico do znamk in se bedo ismatrali kot odsto-piivši člani. , Za plačilo strokovnih prispevkov, ki aie imajo izvršiti cd 1. imiarca naprej, naj. Ja vsak delavec obrne naravnost ma taj» ka lastne sekcije in naj njemu plača kvtj- laleft- Bovško Dragi sodrugi! te, zahtevajoč istočasno tozadevno naie* ljenje znamk. #<„ W Nadalje stavi se dio znanija nezaipoKlcf nih delavcev lin sploh onih, katerim bilo iz toateregiateibodi vzroka omemogo-čeoo delati, da so lahko vseeno nadalje organizirani in sicer na način, dia stori-ij.o nialepM brezplačne znamke. , Deželni Odbor «ir"*'. «a» : Zveze stavbinskih delavcev- Vesti iz Amerike " ,ptroj, delavci vzamejo surovine v roke «vo s 'tolikimi žrtVarhi .priborilo. Sej ^itn V našli razpravi opazi vsak takoj ■MskladnoBt >—- dnevne življenjske potrebščine ®mó cedili na 15 lir, ali 5 ur dela, delovni dan pa znaša 8 ur. Vsak vidi, da delavec dela 3 ure velš, kakor je treba ^^.-.kritje njegovih potrebščin, in da bodo te.9 ure, eno delo, M je ne dobi plačano, jnjti^e jpJratvi gospodar v svoj žep. -Realno gospodarstvo pa to neskladnost zelo hetno prikriva. A v resnici izvor nad-ednoeti tiči v tem 3 urnem proizvajalni delu. Rekli smo, da je računska oblika starega oderuškega kapitala D — D plus d; 'računska oblika industrielnega kapitala ■'j'y D — B. — D plus d. Mi vidimo, da med Din D plus d oderuškega kapitala, stopi Ji (blago). Pod 'tem blagem nam je raizu-'raeti produktivna sredstva: stroje, suro-i'fìne, delavsko silo M. v početku produkcije atli gotove izdelke koncem produkcije. i'.Ozrimo se tu malo na produkcijski pro--■■ cès sam. V vrednost gotovega izdelka se prenaša vrednost. surovin plus vrednost uporabe strojev plus vrednost, delavskih '■ potrebščin plus nadtìela Cè cenimo vretì-?nOst.suroviin na 80 lir, Upcrabo strojev 10 I«-, delavske potrebščine po zgornjem primeru 15 lir ali 5 ur dela tedaj sitane torej 3 ure nadtìela-9 lir; vrednost izdelka bo vnašala 114 lir. Med temi 114 Ur. je torej 3-lir'neplačanega dela. Naš gospodar že .postaja kapitalist, ampak po dokončni produkciji nima izdelka še v obliki de-itàrja. Da ima gotovo blago, to ga še ne zadovoljuje popolnoma; on hoče in mora Spraviti te izdelke v denar, da lahko svio-je. »delo« nadaljuje. Kapital ne pozna ' (ipairu, on. -hoCe prestavljanja in večanja Mls haett' er Leib unid Seele.iT. On mora izdelke še prodati;,*če sam predaja, tedaj vtakne sam 9ilir-v žeip; navadno pa pTé-pliš'ča ta posel trgpvcem in za njihovó ' " gotov del te nadlvred- r _i&imfTvidi ®e poslužuje radi hitrejšega obrata kredita pri finančnem kapitalu; 'zia to uslugo mora tudi oddati gotov del tfedvTOdncBti. Tako realizira naš gospodar, popolen kapitalist, ki rabi usluge trgovca in finančnika in jima da za te . mšluge vsakemu, .po 2 liri, 5 lir nadvred-iftòisiti. S to .cirkulacijo je tudi zaključen liikraten kapitalističen gospodarski Obrat ■ Naiš kapitalist je prišel do zaželjenega cilja. On je izdal D (105) a je dobil preko ij^rodukclje in cirkolacije D (105f plus d (9' oziroma 5 lir). Na podlagi te nadvred-hešti sloni v današnji kapitalistični družbi »dobiček«, zemljaka renta, obresti itd. S tem smo podali nazorno shematično o-.Wiko in bistro vrednosti i'n nadvrednosti. To obliko in bistvo pa zatemnjuje-tjo v realnem gospodarstvu razne okolnosti ki se jih prihodnjič dotaknemo, j. * ■V zadnji razpravi smo ugotovili da je ..pc'jein blagarvredncsti pojem mešča.nske-"gospodairstva, (če, namreč òpredalìjùie-■Mo meščansko gospodarstvo po proizvajanju blaga.)-, in sega daleč nazaj pred kapitalistično dobo. V .kapitalističnem gospo qarstvu pa imamo poleg -blagarvredmsti, {udi nad vrednost, in to, je za to gospodarstvo tudi najbolj značilno.. Rekli smo jè, da je poznalo tudi predka.pi ta lis t i čno ^espodairstvo v obliki suženjstva in tla-Žanstva . gotove oblike »nadvrednosti,« ■ ki jih" v-šak buržcazen dkenom brez-izjeme s preziranjem zavrača; moderna nadvred-,host, to je izkoriščanje proletariata, pa te Monome preveč bode v oči, da bi jo priznali in obsodili;,zato se tem l^ajše zna-,Sajo nad davno preteklostjo. Porast komunističkog pokreta u Americi U svojem trogodišnjem opsiatìku, ko-munistlčkl pokret Amerike je prdšiao kroz mnogo poteškoća, nutarnjih tirzavica, pre trpio mnoge navale od kapitalističke klase Ameilive, mijenjao ičelsto taktiku i oblik criganizcAianja, te .iskusio mnoga druga gcikia iskulst-^a. Va.l ruska proleterske revolucije i osnutak Treće internacijonale su dovele u život, (izmedju 'ostalih, i koimuinis'tičkS pokret Ameriko. Nije nam namjera ovdje zalaziti u historiju komunističkog pokreta ovo zemlje, tek ćem.o riiapdmenuti, da su poteškoće, koijima se mlađi pokret suo, čivao na svaikiom koraku, biile .oigromne. U'Evriopii, gdjjie eu komunisti aktuetlno vodili miasu u revoluciju, n'avalle na 'komuniste lamio nisu bile tako žestoke i brutalne, poput onih, koji su američki komunisti topili od željezne ruke američke buržoazijo. No nije navala buržoazije bila jedina zapreka zdravstvenom razvvitku komunističkog pokreta u ovaj zemlji. Elementi, iz kojih se komunistički pokret sastojao, su došli u nj iz drugih radničkih radikalnih -i revolucionarnih organizacija. O-ni su dlcšl iz iSioojalističke stranko, iz S. L. P., iz I. W. W., iz anarhističkih gru/pa — ukratko, oni su dolazili iz svih poetili «MìMi erg.aaiga-£ija; Ksjg su imale Tievolucijonarnu naklonost. Prem su najbolji i najđvijesniji eleimenti iz s^ih .tih orgainiziacija, došli , u komu-pokret, -ipalk, je. bi>lio..-neigbjelivo.r da oni unesu isobom mnogo starih tradicija i ostataka tih loirgainiizacija, što' nije bilo mogučs preko noći iskrčiti i naj-ixdyam mamijericim. Ove tradicije nije,bilo moguće uništiti ma umjetan način, satno stvama boirbia ih je mogla raizbiti.- .Nia isti način nije bilio mioiguće stvoriti usavršen komunistički pokret na umjetan način, .već se on marao_ra,zsitrain.j:ivanij.em svega š-itT iBjfe* ilrt^ljTO drt^wfewj' borbi i popiimianjem novijih i uspešnijih meitoda borbe. Iz tih razloga, uzelo j'e iskoni tni potpune godine intenzivnog rada na polju kla:sne borbe, nutarnjih trzavica, neprestanog istraživanja novih i bolj ih načina barbe, novih pokušanja, odstanjivanja svega «mogia, što se pokazalo neispravnim u borbi, dok se pokret kicnačno nije kristaliziralo, uhvatio duboki korijen u radničkoj masi i pastaio snažan i uplivan faktor u ipcl'itšSkom i socijalnom životu ove zemlje. Komunistički pokret Amerike ima danas razvijenu ongamiziacijenu mašineriju, koju on nije umjetno stverio, već ju usavršio u saglasnostli sa stvarnim prilikama i aktuelniim boirbainn, radničke klaise, pom.ciću koje .on prodire i upiiviše na svako pddručje života i borbe radnika. Nia t.aj n'ačin, komunisti danas uplivi-šu na 'radnički Voteet kao cjelinu, stoje u prvim redovima-, kako obrane, tako i na vale raicEničilce klase. Američki komunisti se dianas mogu dičiti ne samo zdravim i valjanim komunis tičkim naóeliama i dobrom taktikom, već i time, što imaju ispravan .pogled i tumačenje svlake kretnje u ekonomskem i političkom životu, kako kod buržoazije, talko i u irelđlpvima radne klase. Tumačeći (o&no sve ipojave u savremenom društvu i poduzimanjem ispravne akcije, oni su postali sila, s koijom moraju računati, ne samih kapitalisti, već-i reakcijona.rni radnički birokrati. Komunisti! imaju danas tako udušeno taktiku, strategiju, 'i politiku, da kapitalištti nisu više u stanju nar valliti na njih kao nia izolovanu sektu i uz to još dobiti aplauz ostalih radiniikiai za taij akt, dainas oni nisu u staraju navaliti na komuniste, a dia u isto vrijeme ne učine nasfliaj na radinu klasu klaio cjelinu. Reakcijicoairna birokracija u raldiničkim unijama isto ne m'ože navaliti na komuniste, a da se u isto Vrijemie ne stiavi u opozicij u nia.jpotreb.nitjlim zahtjevama radnika. 'Odatle proizlazi komunističkia snag'a-koja je .mnogo veća u aktuelnoig broja komunista. Tim rad-dm su oni pokazali da su ono što vele da jesu, n'ajme, avangarda proletarijata, koja nema drugog intelesa od općeg interesa radničke klase Icao cjelline. Sai odredbenom namjerom, oni prodiru sve dublje i dublje u široke redove organizovanog i neorganizovanog radništva, na koje oni upi i višu, da oni djeluju'u duhu klasne borbe i radničkih ■ interesa, oni uplivišu na ekonomski, politička i socijalni život'ove zemlje, njiho va snaga se širi i iraste iz dana u dan, tako, da danas možemo punim pravom aeči, da su oni jedina živa. i pokretna sila u radničkom pokretu ove zemlje. Sve nar prednije mjere za radnički pokret, svaka kampanija za obranu radničke klade, sva ki pokret, za. pobdljšanje život^ .radnika — sve to ima svoj izvor u komunističkom pokretu. Nije potrebno nalaziti u detalje za dokaz ispravnosti ove tvrdnje, doista je da se letimično osvrnemo na glavne borbe rad- ne klase ove zemlje, pa ćemo se osvjedof Citi,, da je ova tvrdnja, potpunoma ispravna. Pokret za amalgamiaciju zanatskih, unija u industri jalne, barba protiv »o-pen shep drive«, kampanija za obrantf stranih radnika Od' kapitalističkog progonstva, borba za gradljansko i socialno--pravo crnca,, obrana klasno pciliti-ckiK zà-robljento — u svim tim borbama i kampanjama, komunisti se nalaze u prvim redovima borbe, cni ulažu svu svoju snagu u njih i daju direktive pclkretu. Naši »prijatelji«, sefctaiši u starim socijalističkim organizacijama, kojii ništa ne naiđe niti nisu u stanju iffita učiniti za klasnu borbu proletarijata u ovoj zemlji, se mogu slobodno smiija'ti i rugati našoj strategiji, našem poduzimatìju novih tak-y. tika u saglasnosti sa novim prilikama borbe, aili mi nemamo vremena, da se na njih mnogo osvrćemo, pošto smo previše zaposleni Ikovanjem crudi a .za 'kidanje ropskih lanaca radničke ikiase. »Radnik« - C h i g ago - Amerika Bez svoje revolucionarne štampe proletaria! je bez očiju i bez oružja u borbi. »Delo« mora da postane neraz« dvojiv drug svakog jugoslovenskog radnika i seljaka u Italiji. Čim nepošteniji, čim je tvoj rad prljaviji, pia ijoi fe temè, afeo svakog jutra imaš| za zajutraJk po jednoga »crvenog bolšovi-ka«, tim češ bli'tii više slavljen u kapitali-stičkom niovinstvu i tim bolje nagradji-vari po kiapitailistiima- .....M Vi in vsi proletarci smo z veseljem pozdravili »Delo«, ko se je po prvih udarcih zapet opomoglo in začelo izhajati. Z veselim vzklikom in zadovoljstvom ste ga sprejeli! Ker vedeli ste, da je glasilo ki biča energično, z vs:o brezobzirnostjo, kapitalistični red ter zagovarja vse trpeče, trpinčene, tlačene in brezpravne celega sveta! Le ono govori tako kot čuti, kot misli vsak proletarec. 'Poglejte sami vse meščanske časopise in njegovo pisavo. Kje je kaj sledit o proletarskih težavah? Nasprotno! Zavednega proletarca slikajo kot rušitelja miru, potepuha. Prikazujejo ga kot naj večjega izmečka kulturnega sveta. Pišejo o tatvinah, pobojih, o razbojniških komunistih, •vsa', Rusija, je rudieča krvi, tam So vse dobre ljudi pobili in niso sedaj kot sami razbojniki. In talko dalje! In vi dragi kmetje in delavci čitate te stvari in se pustite sramotiti! Pa prišlo je zopet naše »Delo«, nositelj naših idealov, proletarske resničnosti in brezobzirnega boja vsem izkoriščevalcem vseh barv. Vi sodrugi veste s kaikšnimi težavami se bori proleterski preganjani list! Ali ste premislili položaj vseh proletarie v ki se nahaja j® brez lista? To ste poskusili sami. Rajj ste torej .pOdjvzeli v prid lista? Ali ste ga razširili? Ste .nabirali pri s pavkov? Malo enega in malo drugega ! Pomislite vendar enkrat, da list je vaš, da zagovarja vaše interese! Kaj mislite ostatati brez lista in poslušati vse dogodke le z, meščanskega stališča.? Revolucionarno- delavstvo podpiraj torej tvoj list! Žrtvuj' delavski stvari, kakor'si metalo nek-daii V puščice'Sv. Cikla in Metoda! Delavski trpin, ne zahteva se dosti. Poslušaj! Jaz sem si n. pr. mislil tako: kaj naj podpiram 'krčmarje ali »Delo«? In glej, odrekel sem se po pol litrčka vina na teden, nisem zato nič na slabšem in tako pride v enem mesecu deset lir! In tako sem sklenil poslati vsak mesec redno deset lir za sklad »Dela«. Meni se zdi, da ako popijete dva litra .manj na mesec, vam nič ne škodi, listu pa je s tem malo pomagamo! Sodrugi! Vzemite se k srcu vašo delavsko stvar! Žrtvujte se! Ni treba toliko več ali manj! Določite manjšo svoto, po dve liri mesečno to se pravi pel litra godlje manj na mesec! Če vsak napravi to dolžnost, je obstoj našega lista zagotovljen! To pa mora storiti vsak proletarec! Torej vsi na delo, vsi do zadnjega! Naše »Delo« mora priti v vsako gorsko kočo! Noben delavec ne sme biti brez njega. Vsak ki se čuti delavca in kmeta mora, — je njegova sveta dolžnost —- skrbeti za svoje glasilo! Za glasilo revolucionarnega proletariata. Živel revolucionaren proletariat! Živelo naše glasilo »Delo«! : Delavec Četrtek, 22. ma^ca 1923. - m - ■ ; Boj vojni in reakciji ! ; ' Miti tlMl Is® se oborožuje proti nemškim fašistom Nemški fašisti se z naglico pripravljajo za zavzetji «laek' -te&p dabra, da jim bo težak pohod iz Bavarske v severna Nemčijo, ako si ne bodlo poprej osvojili centralne «Nemčije, kjer .obstojajo socialistične vlade in močne delavske or- ganizacije. Fašisti skušajo malo po malo razviti svoje delovanje. Proletarci pa, koje vo-dijio komunisti, itudli ne spijo. Ustanavljajo neprenehoma nove stotnije za delavsko .obrambo. Gotovo je, da bosta centralna Nemčija in Turingija postali polje, kjer se bo bil boj med fašizmom in proletariatom. •Faišiistovsko glasilo »Jeklena čelada« v Erfurtu naznanja razpust njegove bojne organizacije. Pristaši pa nadaljujejo .veiž-banej v streljanju in napadajo Idela.vska zborovanja. Malo po maialo skušajo fašisti zaposliti ■njihove pristaée na mesta revolucionarnih delavcev, ki so bil/i preje odpuščeni. Delavski sveti rudnikov centralne Nem čije so na shodu pozvali delavce, dà se branijo: »'Organizirajte v rudnikih in V tovarnah delavsko .obrambo .prati fašizmu! Poistiopajlte tako kakor .vaši bratje v Essenu, Bochumu v Pcrenski, v Geri, v Naumburgu, v Weisseinfeld'u. Tako se končuje apel. Sam »Berliner Lokalanzeiger«. fašistom prijazno glasilo, móna priznati, da imajo ti pozivi globok odziv v vsem proletariat u. Konferenca .organizacij eia delavsko o- Solkan Pozor! Vsem naročnikom -našega lista »Deia« stavlja se na znamje, da ise bedo ob raz-' našanjU druge èt. »Dela« pobirali četrt letni mesečni prispevki zla drugo četrtletje. Kakor mislimo in upamo, bciio gotovo naši pristaši sledili temu pozivu, že iz same dolžnosti 'kot take, do svojega glasila. Dolžnost vseh proletarceiv je tudi, da si vsak pridobi še po enega naročnika, ker le tako dosežemo, da ostane naše glasilo močno. Širiti sviolje časopisje je pomagati samemu sebi! Torej na delo za list — »Delo!« Odbor za »Deloa « Za politične preganjancc so darovale pevke bivšega Ljudskega odra v ^Sežani L. 20.50. Civilizacija 1500 let pred Kristovim rojstvom • V Egiptu so odprli grob egiptovskega kralja Tut-ank-amena, ki leži v grobu že veò kot 3500 let. Ta dogodek je eden najbolj. zanimivih dolgcldkov, s katerimi so svet presenetili zgodovinarji ki se pečajo ž zgodovino pred Kristusovim .rojstvom* ker- pokazuje, da je v sv. pismu nagroma-' denih precej lepili verskih bajk, ki so v protislovju z resnicami, ki jih govori grob Tut-ank-amena. Ta egiptovski kralj je živel komaj dva tisoč pet sto let po ustvarjenju sveta, kot ga navaja biblija. Izkopnine, ki so jih dobili .v grobu, govore in pričajo neopo-rekljivo, da je bila že takrat civilizacija 't Egiptu na zelo visoki stopinji. ,, Orodje, s katerim so obdelavah takrat znane kovine, les in kamen je moralo biti skoraj tako dovršeno, kot ga imamo dandanes. Imeti so morali tudi razne, stroje, kajti dela, ki so bila. izvršena, se niso dala izvršiti brez strojev. Razvito pa ni bilo samo: delo, ampak takrat je cvetela tudi že razvita umetnost kar pričajo zopet izkopnine. Kolesa kočije so tako fino izdelana, da bi tudi da-naš nji kola.r ne izdelal boljših. Slike pričajo, da so zih izdelali umetniki. Civilizacija v starem Egiptu se je pov-spela navzgor do tedaj najvišje stopnje, ko so Judje še pasli ovce in govedo. Na to pa je pa bila ta civilizacija zopet uničena, kakor 'mnogo drugih, o katerih nam pripovedujejo zgclioviharji, ki preiskujejo življenje starih narodov, kateri so živeli .pred Kristovim rojstvom. Ti civilizirani narodi so znali tudi pisati. Bili so klinopisi in hieroglifi. V Alek sandiriji je postala velika knjižnica, v kateri so bili zbrani jokopisi egiptovske civilizacije in drugih civilizacij, spisani na papirusih in na tablicah iz kamna. Največ so pripomogli do te knjižnice stari Grki. Iz te knjižnice bi dandanes lahko iz vedeli marsikaj, ako bi še obstala. Mo-h ani eda nei so jo uničili. Ivo so pripadniki Moliamedanove vere osvojili Aleksan-drijo, so vprašali MobamedoVega nečaka, kaj se naj zgodi z ogromno knjižnico. In Mohamedanov nečialk je odgovoril: »Ako se spisi ne strinjajo s koranom, so bogokletni, sežgite jih! Ako se soglašajo s koranom, so odveč, sežgite 'jih!« In talko je zgorela lepa knjižnica, ki bi nam razkrila življenje civiliziranih .narodov več tisoč let nazaj pred Kristovim roj-etvom. Tako se ni dogajalo samo v Egiptu. Tako je bilo po.vsod, kjer so bili pogoji za razvoj civilizacije. Postali so silno bogati in podjarmili so bližnje narode, ki so jih takrat poznali. Nekega dne so pa prihrumeli barbari, bilo jih je kot listja in trave. Prišli so iz nepoznanih krajev. Vrgli so se na narod, ki je dosegel gotovo stopnjo civilizacije in ga uničili. Kajti bilo j'ih je kot listja in trave, bojni stroji, ki so jih takrat imeli civilizirani narodi, pa niso bili več kos tem množicam. Civilizacija je prinesla na eni strani neizmerno uživanje in bogastvo nekaterim krogom. Ti krogi so se pomehkužili. Na drugi strani se .je pan čela širiti nezadovoljnost v lastnem narodu zaradi razuzdanega Jjitfjififfljiž Jte&kàm' At o-siromašenih ljudskih mas. Tako je bil narod že odznotraj razdvojen, ko 'je prišla ura nevihte in podlegel je. Barbari so f:ca-.oda. uničili—vcc, Isa.r^nis-o miogii deli, kako so jiim pomrli od gladu očetje, matere, bratje in sorodniki, s'ami pa sose čudežno rešili. Ti o'troci nisio vedeili v začetku nič .o komunistih, ali .pa so si jih napačno predstavljali vsled tega, ker so jim jih slikali 's črnimi bairvar&i protibolj-ševiški nastavljenci in učitelji. Komunisti so imeli seveda interes na 'tem, dia so takoj odstranili to neznanje s tem, da'so uprizarjali ctroškia zborovanja, na katerih je bila niOgoično udeležena komuni stična mladina iz Čeljabinska. . ■ j Ko se je na prvem zborovanju .govorilo otrokom, kak pomen ima LieMcnecM-Li! xemburgovo zalvetišCe in ko so slišali, itd ko je bilo ustanovljeno ter kako dia si otroci v Neiničiji sami stradali zato, da si prispevali k njegovi ustanovitvi, so bili otroci tako prevzeti, ida so naj starejši ,: iz-l med njih, kakih dvajset, • javili svoj pci-| step h komuni,stični mHadiini. -Pisec ieh e •vrstic je potem mnogokrat govoril z otra-*-ci komunističnih organizacijah otrok «i starišev in oni so se vedno močno zanimali'i za, stvar. Govoril-sem Jim; da. ipome-ni biti 'komunist več icàkor se' vpìsiòvati •fcc't član Komunistične omladine. Pomeni hiti požrtvovalen, pogumen, zahtevati od samega sebe več kar se more zahtevati od sočloveka., pomeni postati sam dober človek, zastaviti vse svoje sile v sjužbo zasužnjenega človeštva. Meni je mnogo otrok izjavilo,, da hočejo postati komunisti ter da boidlo žrtvovali vse svoje sile. Ko sem se poslovil od tega zavetišča, so me otroci z ginjenostjo kar obsipali z cvetlicami in pismami na Zapadnoevro-pejske delavce in otrdke. Vedno in vedno sem jim moral dbljubovaiti, da bom izpolnil njihova naročila. V teh pismih se izražajo, dia nam hočejo pomagati ko bodo pri na.s delavci .vzeli oblast v svoje roke. Lahko smo gotovi da smo skozii praktično solidla.rnloBt zapadno-evrtopske mladine in otroških o.rganizaci.j: pridobili za nas otroke Čelj abinskega zavetišča. naijbo'lj Ruska revija »Pod praporom Marxiz-ma« predlaga, da bi se sklical mednaroden kongres materialistov. Idealistični značaj reakcije je očiten. Posebno značilna za, zapadno Evropo je filozofija Spengler jeva, prav tako novo hrambo, ki se je vršila v Erfurtu 11. m&i^-^kahtovstvo prizadevanje naravnost znan ca, pravi v pozivu sledeče: svena odkritja izrabljati v idealistične svr »Vi morate storiti Vse da prepračife.pDr; , v boj relativitctnc teorije (Einstein), c hod na'cioraallistov. Buržcaznim vo>ja.š-" kim organiziaciijam morate postaviti nasproti vaše oborožene ergandzacije. Ne dovoljujte nobenega zborovanja, nobenega transporte fašistov. Fašistcvsksmu teror-' ju bodefte morali zoperstaviti vašo organizirano moč. Boj vladam ki podpirajo in trpijo fašiste!« Temu apelu je sledlila akcija. V Zoellai-HehlisKU so se zbrale proleterske stotnije južne Turingije, približno; štiritisoč sklvadristov, med temi tudi ena ženska sto'tnija. Zbralii so se na trgu. Govoril jim je sodrug Neubauer. Nato so se razvrstili v sprevod, z rdečimi zastavami na čelu. Raizume se, da buržoazija ni bila zadovoljna. Tem vzgledom bodo gotovo -sledili prole taro i vse Nemčije. Um športna Infernacionala proti vojni Od borova seja R. Š. I. poživlja vse tej internacionali priključene delavsko športne organizacije, da se aktivno udeležijo boja. proti vojni nevarnosti in reakciji na strani revolucionarnih organizacij. Poživlja posebno svoje nemške in francoske pripadnike, da stopijo skupno s komunističnimi strankami in revolucionarnimi strokovnimi organizacijami v trdno borbo proti fralncoskemu imperializmu, ki je zasedel Ruhrsko in proti nemškemu kapitalizmu. Eksckutiva Rdeče športne inlernacionale' icktronske' teorije ali vprašanja darwinismo. Idealistični tokovi postajajo tem nevarnejši, ker se stavlja v komunistič-,nih strankah premalo važnosti teoriji ma lèri.alizma. V zapadnoevropskih strankah se javlja nekaka brezbrižnost napravi teoretičnem vpraianjam, posebno filozofič-nim. Med strankinimi voditelji se javlja upliv Avenarija in Macha, celo Komunistična stranka Rusije s svojo marxistično tradicijo ni ostala obvarovana pred temi idelističnimi tokovi (Bogdanov i. dr.). Časopis »Pod praporom maxxizm-a« (št. 7-8), ki motivira s temi argumenti potrebo po sklicanju vmdnarodnega. ■materialističnega kongresa, predlaga za pripravo na ta kongres diskusijo o sledečih vprašanjih: 1. Najnovejši rezultati na polju fizike 'in kemije. 2. RcUitivitetna teorija in malerializem. 3. Naloge najdalekoscžncjše materialistične. propagande. Časopis 'nadalje predlaga, da se dajo praktični predlogi za. sklicanje tega kongresa. Ne va rnost poplitvičerija| materialističnega svetovnega naziranja je odločilna res v vseh naših strankah, in tako bi bilo le želeli, da sc tudi v naših strankah ti problemi obravnavajo, in da pride po združenih,, močeh vseh strank KonUvterne do internacionalnega kongresa vseh marxisti&rnh materialistov. Dr. Frida Rubincr, Moskva PREDNIK AMERIŠKEGA DINOZAVRA ' NAJDEN Vodstvo amerikanskoga muzeuma, za naravoslovje naiznanja, da je ekspedicija muzeja, ki se nahalja v Aziji, našla majhno fosilno lobanjo dinotea.vra, o katerem se sodi da je živel pred pet milijon leti in je morda prednik velikih rogatih dinozavrov, ki so živeli v severni Ameriki ob koncu dobe reptilov. Vodstvo pravi', da je nafrdba te lobanje epohalnega pomena za naturoslovce. Ko je James Watt (čitaj Džemš Uatt)' pred približno sto leti razkril moč, katero hrani v sebi vodna para, .gotovo ni mislil, da ije našel tisto moč, .ki bo ipOstatta gonilna sila skoraj celega industrijskega raizvoja» Vsakemu količlka|j poučenemu človeku je tìa^es že znano, dia je bil parn" strolj v evojih/saznih oblikah dio nejjj^ap-ga časa edina strojna gonilna siiSfavseb železnic, parebrodov ter .toivarmšlah . tov vseh panog in da je še danes glavnih činiteljev za mnogovirst in prometna sredstva rite , Gotovo jè "parni sti J] prevažanje ljudi in tovorov nag! Malo je 'še krajev na naši zemeljski ka'mor bi ta žetteizmi konj še ne bi prodrfl kjer ga ne bi poznali stari in mlaidi. lokomotivo je zgradil pred približno sto leti Anglež Stotenson in je ž njo prevozil pot med Liverpolom in Manehestrom v mnogo krajšem čaisu, kakor je sam preračunih Tedanji znanstveniki in strokovnjaki so Stephensona pred njegovo talko lepo uspelo vožnjo proglasili za slaboumnega, vendar jo bil on overjen o končnem uspehu, da ga ni moglo nič premotiti v njegovem delu. Stephensonovo lokomotivo hranijo še danes v nekem muzeju v Londonu in so jo pred leti razstavili na neki razstavi poleg sedanje moderne lokomotive. Seveda je razlika med njima velika, kakor bi postavil malega otroka poleg velikana. Tekom desetletij so se parni stroji vodno izpopolnjevli, tako da smemo reči, da so današnji moderni parni stroji na višku tako glede izvršitve k.aikor glede njih funk ci-je porabe kuriva itd. V teku zadnjih desetletij pa se je pojavil parni sili resen tekmec, t. j. elektrika, pioizvajena po strojih, ki jih gonijo razne vodne sile. Ta gonilna sila je mnogo cenejša, in tudi ni zvezana s takimi neprili-kami kakor različne parne naprave. Parni strdj se je v teku enega stoletja povspel od svojega spočetka do vrhunca, vprašanje časa pa je, kdaj (zatomi njegova slava za katero te,kanuje, kakor rečeno — in to z nemalim uspehom — e-lektrika. Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Posi. Ambrogio Bellcni Tiskarna: „11 Lavoratore". • Delavci, kmetje! šil Naročujte se na „DELO", razširjajte ga. prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiralne pole od uprav-ništva. „DELO" velja v letu 1923 nastopno: V Italiji: celoletno vnaprej plačano L. 1040; polletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne številke L. —-20. V inozemstvu: celoletno vnaprej plačano L. 18 20; polletno L. 9"10; 3mesečno L. 4"60. Naročnino se pošilja vedno vnaprej. Na samo pismena naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici. RAZPRODAJALCI „DELA"! Odračunajte redno u-pravništvu. Imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!) „DELA" TRST - Via Maiolica 10-12. illfš m Mi 0202000201020101000202010000010002020002010102000202010202010202010001000002000101010102010101000109050401 000200010002020001010201000202020000020002000200010002000253532348890002020002000102020101020100000000