Državni zbor razpuščen! VI. Predno prestopirao v podrobnosti posameznih kronovin glede volitev v državni zbor, naj se nam oprosti da precizujemo najprej občno svoje stališče do posameznih strank. V novoletnej številki smo jasno izrekli, da ostanemo odločno na onem stališču svojega prihodnjega delovanja, na katerem srao bili do sedaj. Vse naše razprave bo prešinjal oni duh, ki nara je ustvaril naše zakone — na katere srao prisegli — in ki nas je dovedel do svobodnih m6ž ter strl tiste suženjske okove, v katerih je učiteljstvo toliko let zdihovalo. S tera, mislirao, smo povedali dovolj. Naša pot se torej križa z vsako stranko, ki si je zapisala na svoj prapor devizo: ,,Ljudstvo ostani v temi; šola in učiteljstvo bodi v to svrho le slepo orodje, brez lastne volje!" V prvi vrsti mora naše postopanje biti obrnjeno proti mednarodnerau klerikalizmu, zakaj njega parola je pač po vseh kronovinah ista: Zapoveduj in uživaj! Ugovarjali nam bodo naši klerikalci, ali kakor so si sami nadeli, popolnoma krivično, izraz katoličani, da so oni edini pravi prijatelji šole, ljudstva in učiteljstva. Verjemi, kdor hočeš! Evo protidokazov: Bili smo v časih konkordata. Zakaj niso ondaj skrbeli naši prijatelji klerikalci, da bi bil učitelj istopraven ž njimi? Zakaj rau niso dovolili sesti k isti mizi in jesti iz iste sklede? Zakaj niso takrat ustanavljali _,Slorašekovih zvez" in budili učiteljstvo k zavesti, da je tudi on človek, vstvarjen po isti podobi in milosti, kakor njegov raučitelj ; zakaj niso takrat oživotvorili ucit. lista, kjer bi se pisale razne razprave v povzdigo šol in ljudske kakor tudi učiteljske izobrazbe? Kaj so mislili, da bode slovensko ljudstvo, slovensko učiteljstvo, stalo tako nepremično v svoji izobrazbi, kakor stoji božje solnce. Ako ste imeli srce, kakor ga sedaj hočete iraeti za ljudstvo, za učiteljstvo, tudi v onih časih, pokazali in odkrili bi ga. Toda vaše srce je bilo ledeno mrzlo, ki ni drugega oznanjevalo kakor smrt in pogin. V najnovejšem času hočete res popraviti to, kar ste zaraudili, toda vse vaše naprave so le nekaka coklja, ki hoče zavirati drdrajoči voz napredka. Toda zaman! Vaša coklja zavira pač napredek, eno kolo zastaja, a trije se pa le vrte in vlečejo vseeno kolo napredka dalje in dalje. Ogrevati se pa slovensko učiteljstvo tudi nikakor ne more za tako imenovane narodne radikalce, zakaj ti poznajo le svoj narod, a drugih ne. In v mnogojezični državi je raogoče edino le živeti, ako vlada narodna tolerantnost v vsem javnem in zasebnem življenju. Naš cilj in naše mesto je torej edino le v tako iraenovanem narodno-liberalnem ali narodno-naprednem taboru, to je v onem taboru, ki vihti svoje orodje z klicem: Verska in narodna tolerantnost v javnera in zasebnem življenju! Enakopravnost vsem stanovom! VII. Na Kranjskera, uparao, da smo na jasnem. Tu ni potrebno izgubljati besedi. Vsak značajen učitelj zastavi ves svoj vpliv v prid oni stranki, ki v istini vpošteva žalostni položaj slovenskega učiteijstva in naroda. Le s pomočjo narodno-napredne stranke si bode slovensko učiteljstvo zlečilo one rane, ki mu jih je zavdala nesrečna konkordatska doba. In Goriško ? Hvala Bogu, tudi tam se jasni, čistijo se značaji in čvrste se nazori. Tudi na Goriškem ve slovensko učiteljstvo, v kateri tabor ga naj vodi noga. Tu je mogoče le dvoje, ali pod zastavo nSoče" ali nGorice". Kdor ni z egiptovsko terao še obdan, ne bode dolgo premišljeval, kam naj krene, vsaj je že tara, kjer mora biti, narnreč pod praporom BSoče". In to je edino prav, vsaj vodita to stranko raoža, ki sta nekdaj oba jedla naš kruh, vživala vse naše dobrote in britkosti. Gim hrabreje nastopite, tem preje bode izbojevan boj, in zraaga je naša. Tudi v tužno Istro butajo že valovi bratoraorskega boja. Tudi tu zahtevaj združeno hrvaškoslovensko učiteljstvo kategorično dokler je še čas, ker kakor znaraenja kažejo in na kar je MUčit. Tovariš" opetovano kazal, se hoče tudi v lstro zatrositi oni obsodbe vredni klerikalizem iz Kranjske, ki razjeda vse javno življenje — od svojih voditeljev, da pretrga vsako najmanjšo zvezo z kranjskimi klerikalci, drugače je skupno nadaljno postopanje nemogoče. Iz zelenega Štajerskega pa pričakujemo vsak dan poročila, da pove štajersko učiteljstvo svojim patentovanira političnim voditeljern, da je tudi ono zrelo za državno zbornico, da ljudski učitelj ni ,,rninderwertig" od duhovnika in da slovenska Štajerska politika hodi po oni poti, ki jo je zgladilo Ijudstvo, a ne posaraezni pleinenitniki in mariborski vdeležniki II. kat. shoda v Ljubljani. V delu je spaš! Z m e s. XIX. Z II. slovenskim katoliškim shodom se je napovedal boj tudi naprednemu slovenskernu učiteljstvu. Uni.ili bi radi našo dično nZavezo" z ustanovljeno »Slorašekovo zvezo", naše liste pa s ,,Slov. Učiteljem", uničiti so hoteli predsednika naše ,_Zayeze" g. Luko Jelenca. ,,Zanesljivi" Štefe, šefurednik zloglasnega nSlov. Lista" je poročal katoliškim obrekovalGem in lažnjivcem, ki so napravili pravo gonjo, izbravši si svojo žrtev. In kaj je storil g. Jelenc? Brat in svak sta obiskala katoliški shod, in pri tej priliki je g. Jelenc sprerail svoje sorodnike v ,,katoliško" Perlinčevo gostilno. Tam se pijan kmet zaleti v njega. Poprej pa je gledal g. Jelenc s svojo obiteljo znano klaverno bakljado, kakor je to storilo mnogo drugih rodbinskih očetov. Zares daleč so morali priti ti klerikalci, ker so iz neznatnega substrata pod obrekovalno spretno roko izmislili celo lumparijo, da bi Jelenca očrnili na ,,zgoraj" ter škodovali njegovemu sinu. Takim obrekovalcem pač veljajo besede: Gospod, udpusti jim, saj ne vedo kaj delajo! In kako lepo je vendar preuzoriti kardinal učil zbrane duhovnike, priporočujoč jim potrpežljivost, rekoč: »To potrpežljivost bi vzlasti priporočal tudi n a s p r o t i tistirn, ki niso naših raislij; ker če jih hočemo pridobiti, to gotovo ne bode šlo s tern, da, ako oni nas zbadajo, zbadamo tudi mi nje, arapak s prizanašanjem, s potrpežljivostjo. (Ali sta to slišala Koblar & Štefe ?) Ce jih hočerno pridobiti, to gotovo ne bode šlo s s i 1 o, in tudi za dobro ne sme se delati kakor s kako strastjo, arapak mirno, premišljeno, vztrajno, potrpežljivo ..." Lep nauk še za škofa Bonaventuro. Na sinodi lavantinske škofije je baje škof Napotnik zabičal duhovnikom, naj lepo ravnajo z učiteljstvom, sicer napravijo sami sebi največjo škodo. Te besede so bile župniku na Polzeli na Štajerskem le »bob v steno". Da bi si zopet nabasal prazno nezmerno malho s pšenico, jajci, denarjem itd., je napravil na Oljski Gori misijon. Dne 14. kimavca je jezuit Macur učiteljstvo in šolstvo pral. Na prižnici je dejal: ,Cemu iraajo današnji liberalni učitelji pri svoji mali omiki po 600, 900, 1500, ja celo do 2000 g 1 d. 1 e t n e plače? Današnji ucitelji so sarailiberalci, brezverci in krivoverci.8 Ker je BSlov. Narod" izborno to ščuvanje, ki je trajalo celo uro, zavrnil, naj objavimo dotični dopis. »Nadajamo se, da se bodo kranjskim in štajerskira Jakličem enkrat vendarle oči odprle. Ta farovška gonja naj oči odpre vsera tistim učiteljem, kateri papeževe zastave na šolska poslopja obešajo; pa tudi tistim, kateri hodijo namesto mežnarjev in cerkovnikov po zvonove v Brezce z vozmi in v Pišece vozijo. Misionar je dalje rekel: nMi duhovniki imarao veliko več študij, kakor učitelji, pa se nam vrže 300 do 600 gl." A najvažnejšo resnico je ta šolski prijatelj ali iz hudobije ali iz neumnosti zamolčal. Pozabil je povedati, da učitelji niraajo nikakoršnega rezervnega zaklada, a duhovniki imajo 509,416.968 gl. na kupu. To je -mrtva roka". Učitelj ne dobi denarja za maše, a duhovniki pa toliko, da v druge farovže denar pošiljajo, ker ne raorejo toliko maš brati, kakor se jim plača. Zupniki računijo za pogrebe 10, 20, 50 do 100 gl. Učitelj tega nima. Zupnik ima vinograde, njive, travnike, vrte, hoste, ima krave, vole, konje, svinje, perutnino. Učitelj niraa ničesar. Ker duhovnik ni oženjen, nima žene, nima otrok, tedaj mislirao, da zadostuje plača za edini njegov trebuh. Ti vidiš pezdir v očesu svojega bližnjega, a bruna v svojem očesu ne vidiš. Spoznaj sam sebe! Pred svojirai durmi pometaj! Kdor ima maslo na glavi, ne sme na solnce*. V kraetskih glavah se jasni, zato je rekel o tej čudni pridigi neki kmet: nDuhovni vseh časov so si enaki. Višji duhovni so bili tisti, ki so najboljšega učitelja Kristusa po krivera tožili, mu njegove zveličavne nauke predbacivali, ga pred ljudstvora zasramovali in konečno še njegovo smrt zahtevali. Ravno tako, in nič drugače, psujejo visoki in nizki duhovni naše učitelje, ščuvajo ljudstvo proti njim. Toda, hvala Bogu, mi vemo dobro, kje je laž in kje je resnica! Mi vemo, kje je pravica in kje krivica. Učitelj se rauci 25 in še več ur na teden, a kaplan sarao 2 uri, pa še tiste ure otroke pretepa." Kaj porečeta k terau škof Napotnik in dr. Medved?? V Biljani na Goriškem je imela »Sloga" shod, na katerem je poročal »ljubljenec naroda" dr. Gregorčič. Učitelj iz Višnjevika je kritikoval in bil vržen ven. Lepa je klerikalna svoboda! Hinavci! Prihodnjič še več! Uešetar.