List 43. \ rp v lecaj L VIII i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za \sako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin , — po Za prinašanje na dom v Ljnb- Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dop naj se pošiljajo nredništvn „Novic LJubljani 26. oktobra 1900. Politični oddelek hujskanjem ter si pri tem ubogem ljudstvu še vedno p s Poštene volitve! Čim bolj se bližajo državnozborske vclitve, toliko močneje postaja volilno gibanje, in toliko bolj se razburjajo duhovi. Volitve se bodo sicer vršile šele meseca decembra veliko več opravi, kakor s stvarnimi argumenti. m .'HV ■» lï^^ .'ii-íj1 tj| Gjjft T M J \ fflr ■ 1 ^ r IQj'tÏ: . TfJMHH ,v bBKitN " S« 11 "jlt Ád ÍB' In vsled tega se nam je bati za prihodnje tedne prav ljutih osebnih bojev, zlasti ker velja v nas pre govor, da volilec ne gre v boj za kako osebo nego Boj bo strasten, dasi so moralne vedno prot osebi posledice tacega boja uprav grozne, dasi trpi vsled tacega i a vzlic tema so že sedaj vsa druga politična boja ves narod vprašanja stopila v ozadje » m se je vse javno zanimanje : tudi Nekoliko lepše in dostojnejše se mogel vender osredotočilo na volitve. Atmosfera postaja napetejša se tod in tam že vidijo bliski in se čuje grom . Stari Bismarck je bil mož, ki je dobro poznal ljudi in razmere ter jih včasih prav točno označil s kakim voditi tudi politični boj stane pri vsakih volitvah pravo mesarsko kjanje nasprot in ni ravno potrebno, da na nikov j ni treba, da se vodi tako sramotno pobalinska jedrnatim izrekom. O volilnih bojih je nekoč dejal polemika, kakor jo je upeljal razupiti tednik katoliško če se začne že sedem tednov s narodne stranke Seveda „Nikdar ljudje ne lažejo tako grdo, kakor po kakem lovu in pred kakimi volitvami«. To je pribita resnica, ki velja za vse dežele in za vse narode. Boji niso nikjer psovkami pred volitvami kakor D grajski valpet » konjski mešetar « 1 potem 30 o/ o obresti naravno, če pridejo na dan j lepi, tudi politični boji ne, in še najmanj vnemajo človeške strasti v največji meri i ker raz Pri političnih bojih se gre za pridobitev oziroma iz Budimpešte, lilni boj ne bo nespodoben Po naši skromni sodbi prisleparjene penzije in ljubavne aventure in potem je zaman pričakovati, da vo- bila dolžnost duhovščine ohranitev politične moči, in zato skuša vsaka stranka svoji nasprotnici podkopati ugled in zaupanje ter oboje sebi pridobiti. Zahtevali preveč, ako rekli bo volilni boj vedno le boj za načela in naj » da naj da poda dober izgled, zlasti ker so glasila katoliško rodne stranke prva ubrala tiste strune, katerih Sosebno » ne svarili se samo z slišali radi pri prihodnjih volitvah, duhovščino, naj v cerkvi opusti politično agitacijo. Vse načeli vodi » samo v znamenju programov To bilo sovraštvo proti duhovščini » kar ga v deželi, ves verski jako idealno, ali človek je slabotno grešno bitje in zato tudi politični boji niso snažni ampak prav grdi indifirentizem je le posledica politične agitacije v cerkev ima in to prav vsak, od najboljšega do naj Pri nas je v tem oziru še veliko hujše Duhovnik slabšega drugod. Vzrok je temu pač naš nesrečno i kakor zunaj cerkve toliko vpliva in ugleda da mu ------ -r--------u a m i ni treba zanašati politiko v cerkev. Mi nikakor ne odre rament in vzrok je tudi našega ljudstva zaostalost y po nagli tempe- kamo duhovniku pravice do agitacije, nasprotno litični izobrazbi. Večina zmožna našega ljudstva še danes ni , presoditi stvarno kak političen program, spoznati kateri je boljši, katera stranka je na pravi poti in ka- znavamo vsakemu duhovniku pravico, da sme kolikor hoče. Ali kakor sodnik v sodni , mi pri agitirati dvorani tako » tera ne, in katera stranka zastopa javne koristi bolje in v cerkvi uspešneje. Pri našem ljudstvu odločujejo še vedno tudi duhovnik ne sme v cerkvi politizirati. To kratko malo ni pošteno, če se v cerkvi agituje za volitve, ker šla gerji e ne sme sme nihče zavračati duhovniku nihče ugovarjati in ga ne » ----, - ~—w^vtj vjv WW TW1JU »oia- O LU C IJ i II L/C à ki so često prav brez smisla in z demagogiškim niku dovoli Pošteno je pa le, če se tudi nasprot i da se zagovarja Poliťkovanje v cerkvi je provzročilo že dosti zlega te zveze je bil izvoljen grof Pallffy, a namen jej je bil, biti na Slovenskem, sosebno na Kranjskem. Če opusti dubov- nekak most mei poljskim in češkim klubom. Ta zveza ščina agitacijo v cerkvi, moral se bo prihodnji volilni ]e imela v nedeljo sestanek, na katero so došli zastopniki vseh boj vršiti v spodobnejši obliki in izostane tisto strašno treh rečenih klubov. Posvetovanje se je sukalo okolu vseh aktuvelnih vprašanj in sklenilo se je do/oliti v bodoči pohujšanje, ki so ga v zadnjem desetletju provzročile vse slanski zbornici na obnovitev stare desnice. po- volitve. Naj vender duhovščina trezno in brez pred- volilno gibanje. Nemška napredna stranka je iz- sodkov prevdarila, kaj jej koristil boj ! Razmere ? kakršne so bile pred 10 leti, ko se je izdala parola i da dala gostobeseden manifest na volilce, v katerem govoriči o slovanski diktaturi in zahteva nemško diktaturo v obliki nem- se morajo liberalci ugonobiti j niso bile niti senca da škega državnega jezika. V stranki dunajskih krščanskih našnjih razmer. Katoliško-narodna stranka je sejala veter dati pete kurije na Dunaju socialistov je nastal razpor; delavci so zahtevali, naj se man- njih prepuste, kar pa je vodstvo na in žanje vihar! Pred 10 leti smo liberalci samo v domišljiji nekaterih program narodne stranke, sprejet na prvem shodu njenih zaupnikov, svedoči, da je bila ta stranka strogo katoliška. Kranjskem živeli odločno odklonilo, češ, da stranka ne pripozna nikakih prenapetnežev, a posebnih stanovskih interesov V volilnem razredu lačnih stanov bodo torej kandidirali možje iz vrst sitih stanov. — Na Ti- rolskem se je osredotočilo volilno gibanje na boj zoper izvo- litev barona Dipaulija Celo volilni shod v Kalternu Klun je tedaj rekel, da je tisti program le prežvekani dom barona Dipaulija, se je sogla izrekel zoper program katoliške stranke. In danes? Danes • zametuje dosedanjega poslanca. To je za Dipaulija hud udarec ta stranka sama tisti program in danes je pravi libera lizem na Kranjskem prvi faktor, katoliška stranka pa v deželnem zboru in deželnem odboru brez vpliva. kaže, da bo mož propadel se volitve volilnih mož iz Na er je izvolitev . in vse Grorenjem Avstrijskem so pete kurije že izvršile in so bili sami pristaši katoliške stranke Ogerska Državni zbor se bavil s poroko nad Sedaj se slika na steno kulturni boj. S tem se hoče vojvoda Franca Ferdinanda z grofico Chotekovo. Vladni predlog • w I ^ ' -It strašiti ljud«tvo. Tudi v tem se ne bo nič pametnega kaže da je poroka morgomatična in da niti nadvojvodova doseglo » nego še večjo škodo napravilo. Slišal se je soproga niti v tem zakonu rojeni otroci nimajo nikacih pravic že četudi iz popolnoma nepoklicanih ust usodepolni klic. do presto) Tisti klic sicer ni imel onega smisla Rusija Ruski listi pojasnjujejo na prav zanimiv mu ga je pn- nacin zakaj se Rusija ni hotela na Kitajskem preveč anga pisovalo katoliško časopisje, ali v vsaki stranki se na hajajo radikalni elementi î silijo v ospredje in iščejo ževati, in zakaj se je kar mogoče najhitreje izvlekla iz kitajskih homatij Vzrok je Balkan in bližnji evropsko azijski -vshod. novega gesla, s katerim bi mogli boj poostriti. Kakor se sedanje liberalno gibanje, mereče na popolno Rusija si to dosegla z orožjem zagoto mir v Mandžuriji, a čim svojo pozornost obrnila drugam. Tam jo nekaj emancipacijo od duhovščine, posledica prestrastnih zadnjih splošnih deželnozborskih volitev, tako je lahko mogoče, da letošnje državnozborske in prihodnje deželnozborske politično posebno zanima: razpor mej sarajevskim nadškofom Stadlerjem i •• i - • • t i m * i «i i i \ • V in strijsko-ogrsko vlado ter nameravana zgradba strategične železnice v novopazarski sandžak Rossij pravi da ta Stadlerj afera in ta železnica kaže, zakaj se Avstro-Ogrska volitve porode novo gibanje, ki se utegne vršiti v zna menju gesla, ki bo duhovščini donesel na uho kakor tiste svetopisemske trombe i od ni vdeležila kitajske ekspedicije, ker ima svojo Kitajsko na Balkanu „Novoe Vremja" pa pravi: Dokler je v Srbiji Milan, je imela Avstrija za slučaj vojne na razpolaganj vladal vse katerih se je podiralo srbske železnice in je mogla preko Srbije kreniti v Solun zidovje Jerihe. Zatorej pozor na besede j ki jih je na Zdaj, ko Milana ni več v Srbiji, treba druge poti in zato se II. katoliškem shodu izpregovoril kardinal Missia : Ali zu scharf macht schartig! sezida železnica iz Saraj do Mitrovice. Počakati treba, kaj poreko temu avstrijskemu projektu Turčij druge sosedne države. Avstrijski listi te železnice ne bili smeli imenovati Politični pregled. Notranji položaj, Razni vrši za kulisami tih in oster boj mej znaki bivšo strategične, ker ta beseda spominja na to, da Evropa ni po oblastila Avstrije, da sme Bosno in Hercegovino okupirati nego da napravi red. Ta red je napravlj in naloga svedočijo, da se Avstrije v Bosni in Hercegovini je dognana desnico in bivšo levico. Kdo zmaga, se zdaj pač še ne ve, ali na kateri strani je odločilni vpliv, to se razvidi Nemčija Te dni se je zgodila važna personalna iz prememba v nemški državi Tretji državni kancelar knez odgovora, ki ga da mini- Klodvik Hohenlohe je nakrat odstopil in na njegovo mesto je strstvo na zahtevo deželnega odbora češkega, naj se čim prej priôel državni tajnik grof Bûlow. Hohenlohe ni povse prosto- skliče dež. zbor češki. Nemška levica upa na zmago in dela voljno odstopil 11 t. m je knez Hohenlohe izjavil da že načrte za prihodnost, deli že ministrske portfelje mej svoje njma nobenega vzroka odstopiti in še 12. je naznanil, kako člane in dela naklepe glede parlamenta. Tako je že sklenila, misli pravičiti da se državni zbor toliko časa ni sklical da' s pomočjo Poljakov, Italijanov in socialnih demokratov Nekaj dni potem so došli grof Búiow, minister Riesthofen in odstrani dosedanjega predsednika poslanske zbornice in spravi voditelj cesarjeve kabinetne pisarne Lukanns, in koj nato je levičarskega veleposestnika. Tudi želi, da knez Hohenlohe odstopil. Njegovim naslednikom je imenovan na njegovo mesto se določi nov ključ za razdelitev mandatov v posameznih od- sekih. Ko bil te dni Jaworski na Dunaju, imeli so levi- grof Biilow bo pravi cesarjev kancelar to je, bo s Čarji ž njim razne konventikelne. Ge se je mož udal, se kmalu svojo osebo kril cesarja, sicer pa ševal več manj slepo izkaže; pri njegovi odjenljivosti napram levičarjem je to cesarjeve ukaze tem oziru je značilno, da nemško časo lahko mogoče. pisje novemu kancelarju pred vsem pripisuje nalogo, brzdati »Zveza desničarskih strank«. Ko je preveč impulsivnega nemškega cesarja. Sodilo se je, da vsled po krivdi vi- imenovanja grofa Bůlowa odstopi vsaj njegov nasprotnik so češki vele- tekmec Miquel, kar se doslej ni zgodilo V političnem oziru teza Jaworskega razpadla desnica, ustanovili posestniki, krščanskonarodna zveza in centrum posebno jednoto, imenovano „zvezo desničarskih strank". Predsednikom zagovornik trozveze, ker zdaj ima ta zveza samo namen Bůlow zvest nositelj Bismarckovih tradicij Zdaj je goreč da- \ jati načrtom Hohenzollemov podporo, in biti zaslomba pred in potovalna skladišča naj se po možnosti odpravijo delo Avstrija jej Blilow vsem Pruske in potem Nemčije, a kakor n. pr. ne hotela več službovati samo tem namenom, bi hitro skočil za grlo. Vojna na Kitajskem. — Mej Nemčijo in Angležko je bil dne 16 t m. sklenjen naslednji dogovor; Nemška in po jetnišnicah uredi, da ne bo v kvar mali obrti » 6. izvrševanje več obrtij po jednem podjetniku naj se zabrani in razna dela izročajo naravnost mojstru iste stroke Angleška želeči, da na Kitajskem varovali svoje interese dežela naj na vso moč podpira domačo obrt J sta in iz veljavnih pogodb izvirajoče pravice ravnati se v politiki glede Kitajske po naslednjih načelih : Skupne mejnarodne koristi zahtevajo, da naj bodo vsi pristani na kitajskih bregovih odprti dovoljeni gospodarski delavnosti se dogovorili, pečarje, lončarje > lesno obrt, čipkarstvo itd.; ti izdelki pripadnikov vseh narodov. Nemčija in Angleška ne bosta naj se zadružnim potom spravljajo na trg; pouk v ljudskih šolah naj se bolj ozira na do- primernih mače obrtne razmere, ustanove naj se na sedanjih homatij izkoristili, da bi dobili kaj kitajskega ozemlja, krajih strokovne šole » nego bodeta delali na to, da ostane teritorijalni obseg Kitajske nedotaknjen. Ako katera druga država izkoristila se- uvedejo se naj obrtna sodišča kot obvezna prva danje homatije ter si, v katerikoli obliki zagotovila teritori- instanca v obrtnih stvareh » jalnih koristi, se obvežeta obe državi porazumeti se glede primernih korakov v varstvo lastnih interesov na Kitajskem, 10. država naj varuje domačo obrt s primerno col mno m domačim obrtnikom z ustanovitvijo kreditne Ta dogovor se predloži Franciji, Rusiji, Združenim državam, banke preskrbi nizkoobrestna posojila za nabavo strojev Italiji, Japonski in Avstriji, da bi mu pristopile. i. t. d. » 11. določi naj se po razmerah maksimalno število j ki delajo za II. slovenski katoliški shod in obrtnost. vajencev pri jednem mojstru ; pomočniki podjetnike doma, se naj odpravijo; 12. žensko delo naj se omeji, otroško delo odpravi ; 13. nedeljski vsaj 36urni počitek naj se splošno uvede; kjer ni možno v nedeljo ali praznik dati počitka » Na nedavno tega vršečem se II. slovenskem kato« naj se odloči 36 drugih ur v tednu liškem shodu, razpravljalo se tudi o raznih obrtnih 14. država naj izda primerne zakone za obrtna zadevah. Ker bil ta shod pojav velike slovenske stanovanja in delavnice 5 stranke, ki ima kolikor toliko upliva na državno in de 15. obrtne zadruge naj določijo najmanjšo plačo » želno zakonodajstvo, je vsekakor umestno, da navedemo sorazmerno cenam živeža in stanovanja v dotičnem kraju » besedilo tistih resolucij, iz katerih se zamore posneti, kakem smislu namerava katoliškonarodna stranka vpli v vati na zadeve obrtnega in trgovskega stanu, kako si in naj skrbe za obrti koristno časopisje; 16. pomočniki se naj: vsestransko strokovno izuče v svoji obrti » misli rešitev delavskega vprašanja, in kake načrte ima pri potovanju naj se jim preskrbe primerna pre glede nekaterih drugih socialnopolitiških zadev. Morda nočišča, vzbuja naj se med njimi verska in stanovska nanese prilika j da priobčimo tudi kritiko teh sklepov, zavest j Resolucije II. katoliškega shoda se glase: Obrtni stan. zadruge naj izdajajo pomočniške knjižice, v katerih bodi za vsakega pomočnika spričevalo o pomočniški Da se reši obrtni stan pritiska velekapitala, kate- izkušnji, imena mojstrov in krajev, kjer je prej delal » m remu ga je izročil liberalizem z načelom neomejene svo- datum, kedaj da je delo nastopil in zapustil; bode » zahteva II. slovenski katoliški shod sledeče: 1. Uvede in izvršuje naj se stroga izkušnja sposob nosti v vseh vrstah obrti » 17. skrbi naj se, da se verski, umski strokovni i a telesni razvoj vajencev primerno nadzira, da se določijo pogoji o sprejetju, številu in odpustu vajencev, nasledki Hflfi^^HlUlV - M» w t ¥ 1 jJMUij t#tf J * * ■ jjffjrlftij ".fE^pLjL cVu ' l-mi * * ' ožive naj se samostojne prisilne avtonomne za- kršenja pogodbe » in koliko se sme vajenec rabiti za druge z deželnimi in državnimi zvezami gujejo stanovsko zavest, ki naj povzdi skrbe za solidnost izdelkov, ure hišna dela 18. » v pospeševanje krščanskega življenja snujejo jajo razmerje med mojstri pomočniki in vajenci » skrbe za revne in onemogle ude, nadzirajo strokovne šole in prirejajo strokovne tečaje, zlasti pa združujejo obrtnike v gospodarske zadruge naj se po potrebi rokodelska društva mojstrov nikov in učencev. Trgovski stan. Trgovski stan hira vsled konkurence in » pomoč pomanj » ustanove naj se samostojne obrtne zbornice kanja stanovske in gospodarske organizacije. Njemu v pomoč izjavlja II. slovenski katoliški shod: Osnuje naj se tesnejša stanovska organizacija se bo mogla domača trgovina vspešneje trgovstva da razvijati in braniti. tem smislu naj se preosnujejo se 4. za prodajo obrtnih izdelkov, ki se naj po možnosti omeji na izdelovalce, naj si postavijo zadruge skladišča za surovine in izdelke, pri čemer jih naj država in dežela podpirata; 5. konfekcije naj se strogo nadzorujejo in po mož- .f s nosti nadomeste z zadružnimi prodajalnicami, krošnjarstvo dokaz vsposobnosti, ki naj ima poseben značaj za velike danje trgovske in obrtne zbornice. . Uvede naj se za vse trgovce, izvzemši branjevce « in poseben za srednje in male trgovce. Vedno naj se pa kmeta in veleposestnika. Pa tudi meščana. Industrija v zahteva poleg potrebnih nravnih lastnosti dokaz o pre- Avstriji životari. Avstrija daje veliko stotisoč kulijev stani določeni učni in pomočniški dobi; poleg tega pa Ameriki in Nemčiji. Vsi ekonomi so zdaj edini v tem i tudi dokaz o zadostnem, po razmerah določenem kapitalu, da razvoj gospodarstva skokov ne pozna in da se skoki . Država, dežele in občine naj snujejo trgovske maščujejo. Državne vlade zamorejo kako v ljudstvu orga- šole država naj zdatno podpira trgovska učilišča j ki naj nično nastalo gospodarsko gibanje podpirati, mu poma jih vstanavljajo dežele, občine in trgovske zbornice. gati do hitrejše rasti, ali nikdar istega ne morejo umetno 4. Agentsko vprašanje naj se tako uredi, da agenti napraviti, ali nekaj organizirati, kar še ni v ljudstvu in t ne bodo smeli stopati v dotiko z zasebniki ali celo sami ne v gospodarstvu. In: es gibt in socialen Dingen nichts prodajati blaga, za katero posredujejo. Zakonito naj se Verderblicheres als Almosen i und so weitherzig eine tudi določi, da komisijonarji ne bodo smeli blaga proda- gutberathene Regierung und wohlwollende Privatleute in jati na svoj račun. * 5. Krošnjarija naj der Gewàhrung von n Arbeitshypotheken" sein soUten » se tako omeji, da ne bo delala um genossenscbaftlichen Unternehmungen die Selbsthilfe konkurence stalnim trgovcem. . Pri zu ermôglichen, gerade so energisch sollten sie jeder konzulatih in poslanstvih naj se nastavijo Versuchung wiederstehen, durch Almosen irgend welcher trgovsko izobraženi strokovnjaki, ki naj naravnost s trgov- Ort den begríindeten Unternehmungen vorwàrts helfen skimi zadrugami občujejo, da ne bodo trgovska poročila zu wollen. Solche Almosen gleichen potom jenen Gif ten die trgovinskega ministrstva dohajala redno mnogo einen Augenblick neue Kraft zu verleihen scheinen > um prepozno. Pri vsaki dež. vladi bodi nastavljen trgovski dann im Riickschlage eine um so grosssere Schwàche im strokovnjak kot poročevalec v trgovskih zadevah. 7. Tarifna prometna politika naj skrbi, da ne bodo njene ugodnosti veljale samo velikim, marveč tudi srednjim in malim trgovcem. podporo in napredek trgovskega stanu naj se po vseh večjih mestih v zvezi z mestnimi odbori sesta-vijo trgovska svetovalstva, v katere naj poleg zastopnikov cilno besedo v ncših vladah. Ti nimajo nič zgubiti mesta. Organismus zuriickzulassenu, piše o zadrugah jako dobro orijentirani dr. Oppenheimer z ozirom na v Avstraliji in Ameriki po državnih vladah organizirane, pa izjalovljene kmetske zadruge. Le kar kaka gospodarska rasa sama iz sebe požene, to je trdno, to ima pogoje rasti. Eksperimentiramo v Avstriji! Fevdalci imajo odlo- , pri- dežele in države volijo trgovske zbornice svoje dobiti pa, če reva mej kmeti v Avstriji še večja postane zastopnike. Država in dežele \ Naj ta uboga para kmet, kakor v srednjem veku, maga-podpirajo trgovske zbor- tine, kašte zida za zadruge, kakor jih mi mislimo in nice, da poskrbe svojim članom potrebne kreditne zavode, kakor jih po naših ljudeh oskrbovati hočemo; naj se ta naj 10. Konsumne zadruge naj se ustanavljajo kjer so revnejšemu ljudstvu v resnično pomoč. (Konec prih.) tam » kmet zadolži pri hranilnicah, v katere mi svoj denar da jemo, vse to nam pride, nam rojenim in od Boga po slanim vladarjem sveta enkrat prav. Srednjeveške kašte so razpale in če bo treba novih, jih že potem napravljene najdemo. Delavcev in neomikanih, poslužnih bo dosti, reva je najboljša fabrika otrok in tedaj še več, ko druge države naše kulije več ne rabijo. Morebiti pa Združena kmetija. Pruski baron Vogelsang, jeden je v Avstriji mogoče i da zopet pridejo prejšnji gospo darji tlakarjev v večjo gospodarsko veljavo » vsaj tako prvih » ki je ta socializem v Avstriji propagiral v „Vaterlandu", je močno obžaloval i da se ni leta 1848. ta organizacija avstrij- » stare dolgo, dokler ne pridejo Nemci iz rajha in Avstrijo po svoje kolonizirajo. Je joj za nas Avstrijce, da so vedno fevdalci bili v vladnih merodajnih mestih zelenjava v vseh juhah. Malo skega kmeta upeljala; tedaj je še bil vajen te gospodarske občine". Vogelsang in Ertl gotovo nimata v je v Avstriji modernega kapitalističnega gospodarskega mislih ono prvotno gospodarstvo prvih stolet po Kristu, razvoja, malo razvoja do samostalnosti, država; dežela, v kojem je bil kmet še prost in je imel občinsko pre- naj pomaga, kličemo, malo razvoja k večji tehnični omiki i moženje » Markgenossenschaft « 1 ampak on misli na grščina, latinščina se ucepava i malo razvoja do večje ono zadružno kmetovanje, kakor je cvelo pod fevdaliteto produktivnosti meščana i kmeta in druzega človeka v srednjega veka, v tlakarstvu. Ni dvomiti na tem i da smeri modernega proizvajanja — in naenkrat socialistično socijaliziranje gospodarstva v modernem gospodarstvu gospodarenje mej najmanj v vsem razvito kmetsko maso i mašine napoteno. Ali prej se mora kapitalistično gospo (Kmet v Galiciji s svojimi 4 orali zemlje bo polnih darstvo dobro razviti. Avstriji še to ni. Slovenci smo zadružne magacine* Na Slovenskem se bo vse lomilo ! žive priče za to in razun Čehov vsi drugi avstrijski Podpirati razvoj živinoreje, sadjarstva, vinstva v Slovani, Madjari in tudi Nemci. Prej bo treba te av- Cislavtaniji, te panoge spraviti višje in tu vaditi pola strijske v šoli zanemarjene mase vzdigniti vun na pro- goma kmeta v zadružno delo, v kooperacijo „Siedlungs stejšo plan, jih produktivnejše napraviti in posebno genossenschaften a » to kaže naravni razvoj; mesto tega se hoče začeti kakor v kakor še nikjer ni. Jkariji" po vsej vrsti z zadrugo, vrsti iz širokega žepa jedno številko časnika, mastno naša avstrijska velika mesta ne tobakarnico, šop zamazane vate s kruhovimi drobtinami pre8krbljuje naša zaostala kmetija z vsemi poljedelskimi in naposled svetel zavitek, zapečaten z vijolčastim oblatkom. živili. Če Amerike, Busije ne bilo, bi Avstrijci žita stradali. Madiarski kmet je sredi velikanskih latifundij parceliran revež. Tudi češki nima veliko zemlje. 800 tisoč ker si ga ne drzne odpreti oralov kak fideikomis! Polja dajte avstrijskemu kmetu, „Je-li morda bolan? kakor Nemci v rajhu z razdrobljenjem lat fundij. „Tu, izvolite!" Marta vzame pismo in gleda bojazljivo na adreso 1 Ne praša šepetaje, težko sope in poslušaje, kako ji burno bije srce stvarjajte grajskih fideikomisov ; vsako leto jedno spra Mladi človek pihne bučno skozi nos, stisnivši usta vite po „kravji baratiji" mej avstrijski parlamentarnimi in sede na klop. Potem reče opiraje s lakti na kolena strankami v zakon. Zakaj držite Rentengiiter postavo v in drgnoč si lice: „Prečitaj pismice!" predalu zaprto! Ta mora prej na dan! Ali ta bi rezala v vaše meso! Kar dobri nemški kmeti na Reni. v Badnu celo na Golobovi se skrčijo prstki. Toda opogumivši raztrga omotek pisma. se » Nagne se z licem nad pismo, in belo lice ji zatemni kar najboljši francozki kmeti ne želijo in še šopek las, ki se lahno ziblje. Bavarskem, ne razvijajo, to bo ta ubogi avstrijski kmet! Saj bo fev dalstvo vodilo zadružne račune! Prebravši pismo, obrne se devojka k mlademu člo-Oči so ji široko odprte, kakor da so se razširile To fevdal8tvo i svoje polje v najem da, je av strij8ko politično uradništvo, to je res strašna gospodarska inteligenca. Iz polnih vreč jemati je lahko, in tako lepe krave imeti » ali če bili ti ljudje še tako veku. od ledene žalosti Ali on jo gleda brezčutno, gladeč si z roko obraz. Zatem pomane s prstom v očesnem kotičku nekak prašek in pripoveduje pozorno gledajoč devojko, ostudno migaje z ustnicami, da Zankevič ni vsega na- po šteni » kmet mora sam zadružno diti znati in voditi i drugače gospodarstvo vo pisal. Ni se samo na veke združil s svojo ženo, katera vse zastonj; še to malo bo zapravil, kar še ima. Navaditi se mora! O da, ali pa , da revež še za sol včasih nima, pa bo to ozirih se Avstriji pozna tudi veste je podedovala precejšnjo vsoto, temveč je že odpctoval v tem času čez mejo. to vam javljam po njegovem naročilu", konča. drago šolo plačeval. vseh zastarelost, nazadnjaštvo. Zamudilo se je veliko in zdaj doktorujejo na tem bolniku okolo, mu dajejo zdravila po stotih. Še konjska narava mora poginiti. Na to nobeden ne misli, da pameten zdravnik naravnemu lečenju pomaga do krepkejšega razvoja, ter da je pred vsem treba, Golobova zajoče. On pa porine roko v žep in odide tiho žvižgaje. Začne se temniti. Oblački nad jantarovo progo so že otemnili in bledorožnati polumrak pada na vse pred- mete. Golobova sedi ko prava sirota. nejasni sliki se stavi črna bodočnost pred oči Polagoma padajo izumirači fevdalni gospodarski rasi pokazati vrata ter drugi » in to je še in bo še dolgo kapitalistična » ona proste listine, odpreti stežajem vrata, ki bo pripravila tla, oziroma gospodarstvo in človeka pripravnega za zadružno gospodarjenje. Pri tej priliki še moramo omeniti prikazen na SIo- solze po licih na svilene kite. Grozna osamljenost se prime, da jo popolno izsesa, umori z žalostjo in ostrupi s kvivičenjem. > „Čemu naj še živim!" In vender še ljubi življenje, saj tudi drugi živé Vsi živé, vsem dobro ! venskem. Kak hrup 80 nekateri pripadniki katoliške In pred duhom vidi voz prvega razreda, kjer sedi stranke zadnja leta zagnali s to „gospodarsko organiza- Zankevič na divanu in se šali s staro ženo. Morda cijott! Delali so se, in njim na čelu dr. Krek in dr. Pav- ravno pripoveduje svoje ljubavne dogodke. Oba se po-kakor bi bilo vse, kar pišejo in govorijo o gospo- smehujeta neumni devojki, katera sedi tam v Tavrijskem lica, darski organizaciji, na njihovem zelniku zraslo. Tovarišici. Črtica Maksima Bjelinskega Iz ruščine prevel Slavko K. S. (Konec.) Ali on ji poda roko in pravi naj sede. vrtu in se muči ponižana in zavržena. Ali pa morda molči premišljeno, da ne prebudi ljubosumnosti zaradi preteklosti ... „Preteklost? Kaj je preteklo?" Prsti j? zapokajo brezupno. Pogledavši na ribnik kjer se zibljejo na temnem vodnem zrcalu srebrni valčki ji strese mraz telo. in z rokami si pokrije obraz. » » Strašno!" vrtu so še ljudje. Globoko vzdihne, Ona tu 9 Pridem od Zankeviča", nadaljuje on z nasmehom in se začne zavijati v haljo. „Da, res, pismice imam čisto tuja. Zlohotno zveni njihov smeh v mokrem zraku, in govor se ji zdi zloben. Marta spusti roke na kolena r v drevoredu, zavitem kakor doga, pre- daljini mika se mej drevjem ženska postava. Hitro se približuje. Golobova prebledi. Pričakovanje ji stiska srce. Vidi, Lahko jo ogledaš. Ogrnjena je z debelim ogrinjalom in črne obleke ni kako privleče mladi človek s svoji ploščatimi prsti po ima priprost klobuček na glavi. Kroj nikakor moden. Komaj do polovice vidiš njen obraz, ker stopa vpognjene glave. Krene na griček. Golobovi je, kakor da jo je nekaj zbodlo v srce. Saša je mej tem kadila, često in globoko potegnila dim in ga puhnila v zrak. » Nekako čudna jea, misli si in bolj gine zam Naenkrat pozabi vso svojo bridkost in ne obrne očij od manje za tovarišico, čim bolj je ta razvijala podrobnosti postave. Ona se približa, sede naglo na klop in vzame nesrečnega dogodka. iz žepa zavitek s cigaretnim duhanom. Ogrinjalo se raz-mota. Zlasti lasje se ovijajo nežnega tilnika. Lice Martine sosede je bledo in suho ter izraža prezirno krotkost in gnjevno sočutje. Od kotičev rožnorudečih ustnic se Marta prestane. » Saša! a vsklikne vznemirjena i » Reci! me preziraš? . . . . Sašica!« » Zakaj si me tako pogledala! . . . Ti si nervozna!« pristavi tovarišica, in obraz se prostirati dve rezki skrbno. črti m njene velike oči gledajo ji zmrači. Golobovo prevzame skoro vso mrzlična vznemirjenost „Da, res je, Sašica, res!" In umolkne 9 » Ah ) Sašica, kaj naj počnem!« prične po kratkem Mej tem zvijejo prozorni prstki njene sosede sval- molku zopet tožno in pogleda prosečo Sašo. čico tanko kakor slemnata bilka. Zdaj se pa primakne Golobova Saša zakašlja in odvrne: „Nič. Pa se ti več ne selo: slučaj » Saša, mila moja Saša • W »Ji zdravstvuj ! in reče ve-, . . Čuden ljubi«. Niti mislila nisem, niti slutila!« Marto razžalijo te besede. „Jaz se utopim!« reče mračno in pogleda po strani Soseda jo pogleda začudeno. » Jaz sem Golobova? Kaj si že pozabila?! . . . na ribnik, «Pa ) to bi bilo neumno!8 odvrne ji tovarišica s Saša . . . Kako je to mogoče? Te ni sram!. ..« posmehom. » Golobova? Oh moj Bog!« izpregovori Saša z za » Boga mi, Sašica, jaz se utopim!« ponovi Marta, molklim glasom, zagledavši se pozorno v sosedo, in na- a Saša ji ne odgovori enkrat se zažari obraz in modre oči zaiskre. Začne vrtu zavladala tišina. Polumrak je postal siv. ji stiskati roko: „Martica Golobova . Zdaj vidim! Na levo se razgublja grmovje v mraku. Nebo se za kako . . . « temnilo. Tam, kjer zašlo solnce, bledi rumena zarja Živo se poljubite. Golobova se zajoče. Le slabo se čuje tam iz daljave mestni hrup. » No, kaj pa je? a » Nežna dušica ! Ah praša Saša in se nagne ali si se izpremenila, w w nji Mar- ii Sašica!« pravi graja je Marta Saši, „zdi se mi » da še ne veš > kaj taka žalost « tica! Vzrasla si No ? zakašljavši, gleda zaljubljeno solze potoma iz očij. v kaj pa ti je vender? In tovarišico, kateri lijejo » Mogoče a » odvrne ta. » Ti si to rekla s takšnim glasom«, doda Marta po » Tudi si se izpremenila, Sašica!« reče Golobova kratkem molku, „kakor da čutiš v srcu še večjo žalost Ah. in otira vzdihovaje in smehljaje z robcem orošena lica. Dolgo si gledata v oči. Marta ne izpusti Sašinih rok iz svojih. Obedve molčita iz ginjenosti; ta čas se jima zdi srečen. Sašica, ni žalostneje usode nego ranjeno srce „Krasne besede, Martica!" zašepeče Saša. nova nastane molk. In iz „Bi ji-li povedala vse?« misli si Saša, katero grize spomin svojega in tujega trpljenja. Te muke ji niso na- » Izpoznala sem te po cigareti«, prične Marta. » Take stale iz jalovih osnov lastne sreče, temveč imajo drug smo delale v odgojevališču. Se-li še spominjaš, kako si značaj. Ondi je bilo koprnenje, in ono je vleklo za seboj kadila, in kako sem stražila? zasačila Olga Ivanovna?« „Spominjam se«. • • In kako je naji prave fizične muke, malone na veke neizogibljive . . . Koliko solz, koliko vzdihov, neznanih in zamrlih v ka- menitih grobovih ledenomrzlih tunden * in koliko uni Nasmehnivši se, loti se Saša zopet duhana, osvo- čenih žitij! Tropoma beže pred njo znani obrazi » bledi bodivši si preje roke. in polni muk, strmo zroč v njo. Težko je Srce jo » Si-li žveplenko. že dolgo v Peterburgu ? « praša prižigaje zaboli in utrujena prsa se napolnijo z ljuto boljo. On i njen mož, on je tndi v tej tropi! Marta pove svoj dogodek. Potem se oddahne in dobrem času sem te našla! Ti si me tako po- » Ne, ne, ne povem . . . čemu?« reče; „ tolažila, Sašica!« Tožno pogleda okrog sebe. Drevesa se zde i da » čim? a so kuštravi orjaki, oblečeni v žalno obleko. Srdili so se z divjim v svoji tožni nepremičnosti in si podajali » te a) 1 da te gledam!« odvrne VI larta. D Bila sem obupom roke mej seboj. Naenkrat vstane in reče: „No žalostna, Sašica!« pristavi žalostno. „Oh, Sašica, Sašica ! a z Bogom, Martica! Marta se zdrzne. „Ti že greš? d Prevzame : * živahna brbljavost. Malo po malem je krikne s sočutjem. „Govoriva še malo Sedi, povej postane Zankevič središče vsega razgovora. Treba bilo, da je potolažila svojo bol komu. Govore o izdaji tresel od mi kaj o sebi! No, kako je? Kaj delaš? Učiš se za svojega ljubčka, se je jezila, in glas se zadržanega joka. Tundre, finsko Tuntur, zovajo se velike močvirnate ravnine v severni Sibiriji tja do Belega morja; pristopne so samo po zimi. doktorat? ... Ne? . . . Si-li na pedagogskem kurzu? . . . leže te razstave tudi z novimi deli. Hrvatje so prevzeli vse Nič ne delaš ? . . . Spominjaš se li, ti si delala prej « • • stroške za prireditev razstave bo v umetniškem domu Da samo tako » ne nič! Delala, a ne to Sočasno bodeta razstavila ondi tudi sarajevski slikar Leon Bogom » dušica !a Arnd-čepl Čeh Much 8 ramo. Počakaj!" vsklikne Marta, nežno jo prijemši za bertus „Pojdi meni Mamica bode zelo vesela . V Postojini se dotična pravila osnovalo „Lovsko društvo Hu-c. kr. deželna vlada že odobrila. Na vseh svetnikov dan, dne 1. novembra, peli Idiva!" » Ah, jaz ravno časa nimam!" odvrne Saša in se bosta na pokopališču pevski društvi „Slavec prvo ob treh, drugo ob štirih popoludne u in Ljubij u » zavije čvrsto v ogrinjalo. „No, te pa spremim do doma Štajerski Slovenci v Ljubljani. Minolo nedeljo u je prihitelo 130 slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj največ iz Celj v Ljubljano, da si ogledajo umetniško razstavo in r> Mila moja, oprosti mi j ali jaz » jaz grem prisostvujejo predstavi opere „Zrinjski". Bili so kar najsrčneje drugam ... z Bogom! « sprejeti pozdravlj upamo, da so ponesli s seboj zavest » Vsejedno te spremim!" reče Marta vznemirjeno se smehljaje in se trese od mraza. »No, vrat Povej mi vsaj > kako samo do vrtnih . si li res srečna?" da so prav oni srcu slovenske Ljubljane najbližji mej vsemi brati. Volilno gibanje na Slovenskem. V nedeljo bo v Postojni shod ga je sklicalo politično in gospodarsko društvo za Notranjsko na katerem se določita kandidata za „Po svoje! zašepeče Saša mračno. Tovarišica jo pogleda zavidno. Spustita se po gričku nizdol in izgineta v tihi, mirni noči, katera je mej tem razprostrla svoja črna krila nad spavajočo naravo. notranjske kmetske občine in za notranjska gorenjska mesta Volilci Žele, naj bi v kmetskih občinah kandidiral deželni po slanec gosp. Ivan Bož vender še ni znano, če se odzove tej želji. Gorenjski volilci so izrekli željo, ravnatelj kmetijske družbe gosp. Gustav P naj kandidiral bi tudi 7 T i y * t~ t » ^pT ' if"9 m * « 1 * f 1 * # 1 f y » w & * w m W W 9 • * • • • • ■ * » - gotovo zmagal, kateri pa z ozirom na privatne razmere kandidaturo odločno odklonil. Na Štajerskem se poostruje boj za mandat iz celjske pete kurije, za kateri se potegujeta Hribar in J. Žičkar. Na Goriškem bo kandidiral v peti ku rij i dr. Tu m utegne tudi zmagati. Lahi hočejo odstra a g . I Osebne vesti. Finančni koncipist v Mariboru gosp. niti dosedanjega furlanskega zastopnika Zanettij pa dr. J os. Poválej imenovan finančnim komisarjem istotam. Okrajni glavar v Pulju gosp. Jos Ro sett i je imenovan namestniškim svetnikom v Trstu. Absolvirana pravnika bodo kandidirali dosedanja poslanca dr. Verzegnassija v vele-posestvu in Lenassija v mestni skupini. Na Koroškem kandiduje za mandat kmetskih občin Celovec-'Velikovec deželni Vilko Baltič in Ivan Korošec sta imenovana za konceptna praktikanta, prvi pri okr. glavarstvu v Sežani, drugi pri na- kancelist v Marenbergu gosp. poslanec Grafe ker se je dozdanji poslanec Ein mestništvu v Trstu. Sodni spieler odpovedal zopetni kandidaturi. Nemci kandiduje Grafenauerju predsednika kmetijske družbe Tschareta Anton S pende je premeščen v Ribnico, sodni kancelist v Ribnici gosp. Jakob Rupnik pa v Marenberg. o proti Shod zaupnikov iz ptujsko-ljutoaaerskih kmetskih občin se je izrekel za kandidaturo dvornega svetnika dr. Frid. Ploja namesto dr. Gregorca Imenovanje pri pošti. Poštnimi asistenti so ime-