Prof. Albinu Wedamu (1921-1997) v spomin
Konec oktobra smo se za vedno poslovili od prol. Albina WedarDa, Diortitja televizije v Slovertiji m v bivii Jjgoslaviri. Prof Wedama sem spoznal pied dobiim ^om, ko sem ga povaDd k pisanju knjižic« »Sto lat ßraunova alaktronka • začetki so<3obne (e]evizije>« Brez oklevanja ir poln energije se le kJtil pisanja osrednje teme knjige, lo je poglavja o uporabi Graunove elektronke v televizijskih sistemih Prof Wedam me je s svojim širokim znanjem očaral m priznati moram, da sem se cd nje^a veliko naučil Pa ne samo c televiziji Prof Wsdam je bihzjemnoprijetansogovornik, poln šaljivih zgo<lD m anekdot V spominu mi qo ostala tudi njegova skrb za slovenski jezik
Podil saje leta 1921 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal m leta 1945 diplomiral na Tehniiki fakultet: Univerze v Ljubljani Po dipk)mi se je zaposlil v Iskri Kfdnj m pozneje na Inititirtu za elektro2veze (lEV) v Ljubljani kjer se je ukvarjal z razvojen^ elektronskih meril m hinstrumentov Na omenjenem inštitutu so takrat delali štiije nemški strokovnjaki, ki j<h je zvezna vlada najela za pomoč pn razvijanju naše elektronske industrij« Ova od njih eta Ol Id pred vojno zaposlena pn družbi Fernseh OmbH Na predlog direktoria lEV Rudija Jančar>a sta začela razvijati televizijsko kamero z majhnim ikonoskopom kot snemalno elektronko, poieg tega sta izdelala še impulzni generator za 625-vrs(ični sistem, Potem ko so nemški strokovnjaki že čez kakšno leto odih, je vodenje Laboratorija za televizijo prevzel pfof. Wedam, Pod njegovim vodstvom so rta lEV lazvili rn izdelali prve profesionalne televizijske rupravepnnas.Takoso imeli že leta 1953 razvito TV-karriero z ustreznimi napravami, m to t^rez kakršnih koli vzorcev, kar \Q bil takrat velik dosežek Naj za primerjavo povem, da v danes znanem podjetju Philips takrat sploh še n^so imeli svOje TV-kamere Leta 19S4 je prof Wedam izdelal itudijo o razvoju m uvajanju TV v Jugoslaviji. Podrobneje je opisal stanje televizije v razvitih evropski h državah in njihove težnje, hkrati pa je podal svoje poglede na to, kako naj bi teievizrjo uvedli v Jugoslaviji V Sloveniji se ria to itudtjo odgovorni niso odrvali Prof Wedam mi je tudi pripovedoval, da je ugleden m vpliven profesor elektrotehnike z ljubljanske univerze rekel, da Di Oiio treba ob takrat Itevilnih akutnih problemih, s katerimi seje soočala večina ljudi povojni, ustreliti vsakogar, ki propagira te^zijo. Edma pozitivna reakcija je pnsia iz Geograda Na podlagi omenjene študije in izdelanega finančnega rkačrta je zvezna vlada odobrila 10 000 ameriških
Prot rit Alh'n W^rtfim
(1921-1997)
dolarjev Prof Wedam se r^ v tiSti: čas^h tudi »niezivno ukvarjal s populanzaajo televizije Z domaco opremo so se udeleževali najrazličnejših razstav m sejmov Kljub temu lEv s svojimi TV napravami ni napredoval Zakaj'^ Ko sa jq zvezna komisija leta 1956 odločala o uvajanju televizije v Jugosiavijo SI je prof Wedam zaman prizadeval za udeleže« domače industrije pl^ op«emljanju študijev Predstavniki vseh treh radiodifuznih his sovztrajaN pn uvozu kompletr^e opreme To pa je pomenilo konec razvoja domače televizijske opreme TV>laboratorij lEV je opustil vsakršno dejavnost rLa področju studijske opreme Izdelal je scer nekaj monitorjev mmeri'nih naprav za proizvodnjo a to fe brio tudi vse Sodelavci laboratorija so se usmerili drugam Zanimivo je da so rmela tuja podjetja {npr francoski Thomson-Houston) bistveno vec posluha in so sama ponuiala sodelovanje pn iZdeiavi TV opreme
Leta i960 je prof Wedam jsostal direktor vsega razvoja Industrije za elektrozveze v kar se je pre>imen<.va( institut Zaradi razhajanj pn nadaljnjem voder^ju razvoja in uvaianju proizvodnje T V-sprejem m kov v podjetju T'' ' Tmunikacifena Pržanu je prof Wedam leta 1963 odšel z ibV-ja Redno se zaposlil na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je do ;eta i9Bd predaval predmete s področja elektronike m radiokomuni kacij Med ictoma 1963 in 1990 \e hi! dan. večkrnt oii luai vodja, jugoslovanske delegacije na zaseuaiijin "leo 'aioo-nega komiteja za radiokomunikacije v Zensvi kji'* - deset let vooii delovno skupino za planiranje televiZir^Keg^ omrežja Oil je dolgoletni član znanstvene^ < m prograiTi skega odbora rT>ed narodnega simpozna o eioKtromagrvetni kompatibiinosti m svetovnega foruma teie^omurokac»! B<l je sodelavec Zavoda za standardizacijo za pu<?r ttlevi^;' Prof Wedam je bil tudi aktiven v Smi/čarski zvezi Slovenije m spada med pionirje Piantce- seveda med tiste ki'^-'^skrbeu za tehnično ^at organizacije televiziiskih prenosov Leia 1960 so prvi v svetu po televizi|i direktno prenaša l( sruucaiske skoke, ka/ je bil za tiste case zaradi ^labih teickcr* jniknnj skih povezav iZjemen podvig, pri kaiecem je motala sode lovati s SVOJO opremo celo mornarica Prot Wedam je prejel številna priznanja strokovnih m družbenih organizacij Odlikovan je bil z redom deia z zlaiim vencem, čeprav je bil p'of Wedam vsestranski čk>ve< je bila televizija njegova velika ljubezen Zalo ni čudno, da je ie zadnje dneve in ure življenja popravljal svoj prispevek za angleško izda>o knjige o Braunovi elektronki, ki smo jo priptav»li na predlog Phdipsa Ponosni smo. da smo živeli in delali s takšnim človekom kot je bil prof Wedam
Dr Peter Panjan
Ing Atbin WeOam zs TV-kam&ro domače rzde/sve na rdzstavt rad^ hla r9S3
Prvi televizijski posnetek Ljubfiane 7 Oomačo kftrrfsru. *r /e tni nareie" z Netjotič/Vita poleti 1953