2 . NOVINE 1915. december 26. je stano iz z a m a k n j e n o s t i i t o p r v o , kaj je po tom , zagledno ka je nazaj prišo k zavesti je bilo Bože Dete na naročaj svoje deviške m atere, nag­ njeno na njene p rsi i n je n i o b ra z ; zdaj je je jočič molo z najglobšov po­ niznostjov, küšüvao n je m i je n o g é z takšov radostjov iz takšim začüden­ jom, ka bi v tom mreti mogeo č e ga Boža vsegamogočnost ne bi pri žrtki obdržala i spadno bi v nezavest, če njemi ne bilo trbelo čütov rábiti pri toj priliki. Kda je sv. Jožef molbo Deteta opravo, je p rosila najmodrejša maté njé za dovoljenjé, da si sme sedsti; dotogačasa je naime klečala. Sv. Jožef njoj je v roke dao prinešene pienice; v. té je zavila Marija Dete z, nedopovedljivim češjčenjom, pobož- nostjov i skrbljivostjov. Na Bože nav- dehnenje je je povito položim v jasli, kak sv. Lukač evaugelišia pravi (Luk. II. 7.), na eden kamen, na šteroga je prle malo, slame i Sena vrgla, naj Bogi i človeki tak prvo postelko na- radi, štera njemi je stala .na zemli poleg naročja svoje matere. Na božo odredbó je z silnim . bežajom prišeo zdaj iz sosednih pašnikov en jünec; šo v votlino i se je bližao osleki, šteri je noso Marijo. Marija je. zapovedála obema živinčetoma, naj z tistim poš- tenjom, na štero sta roogočíva, molita svojega Stvoritela í se njemi vklonita. Pcnizni živinčeti bogata zapoved nji^jne zapovednice, na tla se vržeta pred Detetom, je z svojov sapov segre- vata i njemi skažüjeta vklánjanje, štero so njemi ljüdjé odpovedali. Bog, ki je z človekom postao, je v pienice po- vit i v jasli položen ležao tak med stvarami i na Čüden način se je spu- nila prorokba; „ Vol spozna svojega lastnika i osel jasli svojega gospoda; Is- rod ga je pa nej jjjgoznao^i njegovo Jjü stvo ga je nej razumelo* (Isaija prbro I. 3.)“ S j Ü lS ÍÉ È p Dom i svet. Grčko. Grčka vojska je odpóslana z tistih krajov, k de bi naše čete nnal$ sovražnike napadndti, /to je tyoÍQ' z cele Shodpe-Macedonije. V §>oIuni je samo eden bátalijon ostaos znamenja,; ka je to mesto grčko. Naši zavezniki so Solun močno obtrdili t se prijJravt lajo tla sprejem našega napada.— Srbija. Bolgarski kralj je poslao Čapračikov ministra v Niš za králje- skoga namestnika. Albanija. Talijani so prišli v Va- lono, sem správljajo vojski}*,,!...dosta« živeža na pomoč srbom v Albaniji se nahajajočim. Železnico tüdi delajo tü odnet daleč notri v deželo. Angležko. A ngleži vojaški povelj­ nik na francozko - belgijskom bojišči French je z svoje slüžbe odstopo. Nje­ govo čast je prevzeo Sir Douglas Haig. Kralj ga je odlikovao z viscount — skov častjov (grofovskov). . Nemčija, Nemški casar je dovolo, da so ruski zevzetniki smeli obhajati god carov dec. 19-ga, Z tem pogojom, da do nemški pá smeli njegovoga na Ruskom. Talijansko. Peter, sbrski krao, je dobo za prebivanje kralesko palačo v Caserti pri Neapli. Nato so že tüdi vse priprave k rédi, če de mogo i črno- gorski kralj pobegnoti. Kitajsko Juanksihkg- ja, bivšega predsednika kitajske Ijüdovlade so za casara proglasili, ki je to čast tüdi sprejeo. Svicarsko. Švicarska Ijüdovlada je zvolila novoga predsednika v osebi Camillo Decoppe-ja, 53 leta staroga moža. Za p odpredsednika je Schulthess odebráni. mogli sto- piti m eseca januara 44, 45 i 46 let stari črnovojniki. T ak se glasi, ka do ti starejši šli na straže, v pisarne, ti mlajši pa, ki, so dozdaj tam bili, na b o j i š č a . Za božičnidar naši^ .vojakom darüjmo edno Zdravo- mali jo. Vsaki slovenec, je stari ali" mládi, vsako, dete. naj .zna samo že gučati, naj zraoli * na svéti dén p d q o Zdravomarijo na čast deteti jezuŠa "ki e* . . .!C í) o j N tfpj za naše vojake, ka do znalibrezgrešno živeli v Svojih sltížbaj, j.ck a tiáskóri prido“ z”hlažentto vnirom 'na m ilivkrai nazaj,. . . , Glási. Od naših vojákov. Mrtev je : An- tolin Ivan (Balažov sin) z Lipovec. Na znanje dáo Štefanec Matjaš z1 Bratóhec z temi rečmi. „ Predrágo '111036 sloven­ sko lüdstvo, dájem vam na znánje, ka je z Lipovec pokojnoga Antolin Balaža sin, Ivan, jako véren 'bio v vojaškoj sliižbi, ali mogo je z sveta: iti od dum- dum krugle (v kalendar! Srca Jeztišo- voga so narisane, kakše so) oktobra 19-ga. Té dén nas je pozdravo sovrat- ni ruš z' tak góštlmí krűg^lami, ka smo razčrknoli, kak vrábli, kda je jastreb razžene. V tom časi pride k meni Ivan Antolin pa me pozdravi z pozdravo!« Hváljen bodi Jezuš KristuŠi pravi „ Mat­ jaš, kaj de z nami ešče dnes?* Jaz njemi odgovorim »kak! de Bogi povoli, tak bode.* On pa nato. »Znata Matjaš, meni se mojá drága mati nájbole mi Dete. Mati, gda nam oča pride? Mati, gda mihé že boj? — Skoro bo že delo moje, Ti li mali si ček m oj! Mati, či bom lepo melo, Ka mi oča prinese? — Puško, šábld, dete moje, Pa šče konja pod tebé. Mati, jeli moj’ga očo Kvugla ranila ne bo? — Ne de, ne de dete moje, Zdrav nam pride on domo. Mati. gda bom jas že velki, Te bom tüdi jas voják! — Sküžnato si zde’tine m ati: BoS, kak oča tvoj,' junák... Vsaki dén spitávle mater Sinek srčni tak lübp. — Ah ne sluti šče sirbče Da očeta več ne bo. Mirosláv. Boži čne návade. Božič je eden z nájlübezneših svét- kov krščanstva. Skoro nieden svétek ne gene tak človeka čütenja, kak té. Záto ne čüdo, ka so se okoli božiča vnoge návade razšírile tüdi med nami, štere so se tak vkorenínile tü i tam, ka bi ništerna hiža za greh mela, či je ne bi obdržála. Znáno nam je vsepovsédi božično drevo, jalič, ali konči jaličova veka na steno pribita, na štero se malo zlátoga dima namáže pa ništerne jaboko, vrih, lešnjek i t. d. pozlačeno obesi za dece. Máli Jezuš je prej prineso té dáre, pa je istina. Či máloga Jezuša ne bi bilo, komi bi se mi dnes véselíli ? Što drügi bi nam Spravo takše vesélje, kak je Spravo on celomi sveti z prihodom svojim ? Právijo, ka je návada božičnoga dreva na sredi zime, ;že pri poganskt nemcaj razširjena bila — pa ka je nam to. Či so poganje meli tistoga hipa se veseliti nad kakšim zrokom, stokrát vékše je naše vesélje dnes,'. ár naši dári so za istimo od tistoga, komi se mi veselimo na božič. Razmi se, ka je že ne lepa návada kradnoti jaliče .za božič, ár čistoga vesélja vkrádjeno blágo ne dá. Ráj naj bo zadosta edna veka, kak vkrádjeno blágo to nájlepše. Lepa je návada po ništeri krajaj, kde botrina dáva svojim zétecom i zé- ticam božičnice : Iepa, prebrána jaboka. Lepo ruDieno, smejéče jaboko svedoči srčno lübézen darüvalca pa nihá v srci deteta pa odraščenoga stálen spomín.. Tá darovitost je. tüdi podoba darovitosti bože. ki je nam té dén to nájdragše dao, ka je m eo: Svojega jedino rodje- noga siná. Pa je tüdi spomín onih dá- 1915. december 26. NOVINE 3 . lijo. Če znam jaz zdaj spádnoti, ka do si te uboga sirota začnoli domá ? “Zdaj prileti drüga Šrapnela. Beživa kak mo- rcva eden od drügoga i sva živiva ne več vküpprišla. Večer najdem drágoga Ivana mrtvoga z razbttov glávov.* — Srce Jezušove naj- bo smileno. Lepa Skrb za ostale. Gaber Ferenc z Srdice nam piše: „Prečastiti Gospod plebanoš to naročnino (8 kor.) pošlem Za Novine iia 1916-to leto. Jaz morem zdaj tüdi pod orožje stopiti i zato se poskrbim »a tolaibo mojim ostanim. Z Bogom ostanemo — To je zaistino lepa, nasicdüvanja vredna ljübézen. Ve­ seli nas, da se te lepi düh ‘našega ljüd- stva na vse kráje zača kazath To je požrtvovalnost. 'Z Doliča Sesíč Štefan, rhladi mož, desetnik, že edno leto leži v teškom betégi v Beči. Nikak je prišo naš List 'njemi do rok. čte ga i gene se, géne se tak, ka nam posle iz svojega airomaštva 2 K naj dragoj tivarišci, z šterov sta se samo láni vzela i tak samo v žalost z a s ­ pala, na tolažbo pošilamo Marijin List. — Lepa požrtvovalnost drági džündž je to člevečega srca, štero je trplenje Ščiatilo. Nered. Iz Spodnjih-Slaveč nam glasno,. Jta se tam ništerne dekle po, nedelaj zaodvečara vküpsprávijd i "ítič- karijo na tiste z drügih veenic, štere k tíavuki iilejo. Opominamo stariše, naj toga conanja več ne dopüstijo svojoj deci,. da če samo edna düŠa za njega volo od navuka zaostáne, de strašen račun jemáni’ od i njih pe njuve decé. Za edno leto najdeni pokrovec. Grof Batthiány Sigismund tišinski ve- leposestnik se je pelao v Bakovce na svoje ima nje. Ne daleč od doma je srečno ednoga črnčara i pri njem ova- rao svojo že pred letom zgübljeno günjo, v štero je ime njegovo všito bilo. Potom jo je včasi spoznao. Skoči zdaj dol z kočij i vzeme vkraj svoje pošteno blago, čeravno se te drügi lastnik opirao tomi. — Vsakomi svoje. Najdena reč je vkrádjena i more se povrnoti, če se obdrži. Ogenj. V Frankovcih pri Cár Mihdli je bio ogenj. Mogla so ga deca zakü- riti, ar so predtotem že tüdi vužgala ednok kukuriŠče, drügoč pa slamo. Novoletni pozdráv z bojišča. »Sre­ čno novo leto vam Želemo, ki ste doma. Želemo pa vam i nam ednako zadobiti po prošnjáh BI, D. Marija od Srca Jezušovoga to, da bi se k vüzmi že v blaženom miri sešli v miloj domáčiji.* (Kramar Jožef z Trnja, Nemec Jožef, z Filovec Staus Auguštin z Beltinec, Toplak janoš z Bükovnice, Végi Ferenc z Strehovec, Tkálec Štefan z Melinec, Rengeo Ivan z Gančan, peŠci 71-ga ppolka.) Za podporo bita. Podporo je za- pila v Štrigovi edna .sirota* z Šan- tavca. Ka de njej piti bole k téki ka- palo si je vzela pajdašico no pa paj- daše tüdi. Ta lepa drüžba je pa začéla te takše nespodobno obnašanje kazati, ka je prisiljena bila edna pošteni Žen­ ska, Štera je po" posli sem prišla, — Krčmár je naime tüdi stolár, — lato vzéti i samico dobro namazati t njov. Tá na hrbet dana podporo jo vendar kaj ztrezni i Še drüge poleg njé. Zdravejšl bi bio Vnogi človek če bi bole pazo na prebavo. Vnogoga mántra želcčna bolezen, opeklina v obisti, riganje, stávlanje, za pri ime i drüge prebavske zmote. Drügi pa rábijo v znemirj joči sredstva za poganjanje, štera Čreva slabijo pa se njim človek tak pri- vadi, ka vsikdar več jih more vzeli notri. Zato preporaèamo Fellerove želodec krepčt- joče, ráhe rebirbarske nElsapi'ujeu. Tem ee ne privadimo, tók povikšávajo, krče odprávijo, prebavo pomágajo, napravo stolec. — 6 ška- tlic franko á kor 40 t, 12 ikailio 8 kor. 40 fil. Jedajo je Fttller V. Eugen lekarnik,dela Sta- bica, Centrale 146. (Zagreb. Žup.). Felierova „Elsa« náprave so vnogokral odbkovaoe z zlü- timi i srebrnimi svrtinjami. Pozdráv našim vojákom. „Oj mili dorn, oj mili dom, pozabo te nikol* ne bom*. Vsikdar so nas genole te reči, uikdár pa ne tak, kak kda smo od doma daleč bili. Daleč od njega smo bliže vidili tisto ljübézen, štera je sijala toplo, da, celó vroče na nas z rojstnoga krája. Mila Slovenska hišica z svojim božičnim drevom „Betblehemora“, sladke pesmi kolednih svétkov, šege sveta noči, pobožnost svetoga dneve i vsi drügi sporoini so globoko orali v našem srci i z orali t njega pomirilne suzé, bolečiuo zgübe nad blažeastvom, šteroga nam doma- čija ponüjala. Vsi smo to sküšavali, ki smo kda od doma vkraj bili. Vojáki drági, vi tüdi čütite to bolest i čütite jo bole, kak što koli drügi jo je kda. To pa zato, ar je vaše potüvanje vkraj od doma v nevaruost položeno, ka ga zuabiti nikdár več ne bodete vidili. Ta okolščina podvojí kašo žalost, Razurojtn i visoko; ceniti1 vaša člístvÍčdK ^^e ibi se geno nad vašim hrepenenjom za"-"' konski vojáki, ki mate doma 'v svojoj drüžini malo nebó! Keliki ste povrgli dobre tovariŠíce, Ijübljéno déčicol Ke­ liki je zapüsto malo hčerko, giogavoga sinka, šteriva ajteka nesta še poznala, ne še po irneni zvali znala. Zdaj že znata pravité „ajtek“, a neveta ga komi. Áfek je .ne do m a*-v bpjj, ali v drügoj tvojaŠkoj slüžbí. Kak ne bi rov. Štere to siromaški. pastirje prinesli málomi JezuŠi. , : Po vnpgom kraji je v návadi .v, leti vsakoga silja niŠteren snop nezmlačeni k stráni djásti pa zdaj se to snopje naprejvzeme, se na močno kolje;tpopíjči Z vlatovjom vuiška za ftice, ka naj májo siro mačke ftičice tüdi vesélje na té svéti den. Tá návada je prav lepa pa bi se alobodno šče dale širila tüdi po takših okolicaj, kde je dozdaj.ne vidili. Poleg teh návad so takše tüdi, štere so oslánki stárodávni časov po ganstva pa so se kak šatringa obču- vale med nami do denésnji dnévov. Takša je ta, ka na božič opodné pod što denejo v .sčiščeno tikev Zrnje pa seménje, pod njo pa pliižno železo. Právijo, ka de od toga novo leto bole rodno. So že pozábili, ka so vsako leto tak delati pa je li ne vsako leto rodno bilo. Té pod moloüi lcžéči dár je nikda bogi zemlé i polodelstva bio darüvani pa dnes je že samo Šatringa celo delo. Ešče bole šatanska je miseo, ka obolnoči, kda je pri polnočnici podigá- vanje, mára v štali gučati začne. Vnogo ládih je že zanemárjalo polnočnico za toga.'volo, ka bi radi Čüli té guč • — liki čüti ga ne čüo nišče, ár ga ne bilo pa ne bode. K polnočnici idejo dečki pa dekle, šteri na bližánji fašenek kaj namerá- vajo. Ka bi lepšega dobile pa ka naj gvüšno bo, se postávijo tam, kde dü- hovnik k oltári ide pa ga čakajo za méšno obleko. Nesrečna je, Štera ne more do njé, ár ne bode mela srečo to zimo, či se njoj ne posreči drüga pri- lika, štera v tom stoji, ka kda vöride z cérkve, potégne na nágloma zvonec méšni pri segeštiji. Či je dobro potég- nola, se zvonec oglási pa je Sreča po- právleua. To je ne dobro, ka zdaj že tak zídajo cérkve, ka dühovnik z segečtije ne ide med vnožinov, tak ka ne morejo do njega, niti do zvonca, pa ešče itak jé edna pomoč. Odzaja trbe vö iti, kde voža visijo od zvonov pa tam poskušati srečo, kak dečki. Kde pa tá prilika tüdi fari, tam se pa znán tak nikdár nišče ne mere oženiti. Jas konči ne vera, kak se tam more. To je za božične noč. Na sam den je vsaki trüden, pospáni, komaj čáka, ka se spát správi. Liki drügi den na Števanje, kda črstev stáne, je drüga šatringa; te praj naj vzeme nájbole rdéče jaboko pa naj beži k stüdenci, si zájmle z vedrom vodo pa se naj muje pa z rdéčum jabokom dobro na- riba po obrázi, te de lepi rdéči pa ok- rogeo, kak jaboko, celo leto dni. Vredno je skudati konči tistim, ki ne verjejo