št. 7/2019, let. XXV Ekonomsko ogledalo št. 7, letnik XXV, 2019 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc, mag. Ana Vidrih Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Eurograf d.o.o. Naklada: 130 izvodov ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf ) © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ........................................................................................................................................................ 3 Tekoča gospodarska gibanja .............................................................................................................. 5 Mednarodno okolje .....................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji .............................................................................................................8 Trg dela ......................................................................................................................................................... 12 Cene ............................................................................................................................................................... 14 Plačilna bilanca ........................................................................................................................................... 15 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 16 Javne finance .............................................................................................................................................. 17 Statistična priloga ..................................................................................................................................19 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. novembra 2019. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Umirjanje rasti tujega povpraševanja vpliva na skromnejšo rast izvozno usmerjenih delov slovenskega gospodarstva v letošnjem letu. Rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti je, z izjemo visoko tehnološko zahtevnih panog, v prvih osmih mesecih skromnejša kot lani. Nižja je tudi rast izvoza večine proizvodov, izraziteje v segmentu proizvodov za vmesno porabo, ki so običajno del globalnih verig vrednosti. Skupna rast blagovnega izvoza in uvoza sicer še ostaja visoka, a je to predvsem posledica večje trgovske in distribucijske aktivnosti pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih (ter manj zaradi večje proizvodnje farmacevtske industrije). Izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov je ključno prispeval k sicer skromnemu povečanju izvoznega tržnega deleža na svetovnem trgu v prvi polovici letošnjega leta. Upočasnitev rasti tržnega deleža na svetovnem trgu je sicer povezana z odsotnostjo prej visokih rasti izvoza osebnih vozil, pa tudi z geografsko usmerjenostjo slovenskega izvoza na trg EU, kjer ob skromnejši rasti povpraševanja rast slovenskega tržnega deleža ostaja še vedno relativno ugodna. V poletnih mesecih se je upočasnila tudi rast izvoza in uvoza storitev, predvsem transportnih, kar je zmanjšalo rast celotne dejavnosti prometa. V dejavnostih, ki so povezane predvsem z zasebno potrošnjo, se aktivnost večinoma krepi. Nadalje se povečuje prodaja v segmentih trgovine na drobno z netrajnimi proizvodi, prodaja trajnih proizvodov pa ostaja visoka. Gospodinjstva so nadalje okrepila tudi izdatke za storitve, povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini. K visoki rasti v gostinstvu sicer prispevajo tudi tuji turisti, tuji izletniki in tranzitni potniki. Rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev pozitivno vpliva tudi na aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb. Aktivnost v preostalih segmentih gradbeništva pa se v zadnjih mesecih umirja, najbolj intenzivno v gradnji nestanovanjskih stavb, kar povezujemo s poslabšanimi pričakovanji poslovnega sektorja in njihovo investicijsko aktivnostjo. Zaupanje v gradbeništvu se še naprej poslabšuje, v zadnjih mesecih pa se je začelo slabšati tudi zaupanje potrošnikov. Ti so glede prihodnjih gospodarskih razmer v državi ter pričakovane brezposelnosti manj optimistični. V zadnjih mesecih se je zmanjševanje števila registriranih brezposelnih oseb upočasnilo; rast plač ostaja visoka, ob nižji rasti produktivnosti pa se stroškovna konkurenčnost postopoma poslabšuje. Tudi rast zaposlenosti se je upočasnila in je nižja kot lani, k rasti večino prispeva zaposlovanje tujcev. V razmerah pomanjkanja (ustrezne) delovne sile in razmeroma nizke stopnje brezposelnosti je rast plač višja kot lani. Predvsem v zasebnem sektorju k rasti prispeva tudi dvig minimalne plače. Ob skromnejši gospodarski rasti in rasti produktivnosti se je rast stroškov dela na enoto proizvoda povišala, podobno kot v drugih evrskih državah izraziteje v predelovalnih dejavnostih. V drugem četrtletju so se stroški dela na enoto proizvoda povečali bolj kot v trgovinskih partnericah. V tretjem četrtletju je bila višja kakor v partnericah tudi inflacija, kar je vplivalo na zmerno poslabšanje kazalnika cenovne konkurenčnosti. Nadaljuje se rast kreditov, predvsem gospodinjstvom, in depozitov. Krediti gospodinjstvom znašajo okoli 80 % celotnega neto prirasta kreditov domačim nebančnim sektorjem. Najhitreje naraščajo potrošniška posojila (več kot 10-odstotna rast), ki prispevajo k večji potrošnji gospodinjstev. Nadaljuje se tudi rast vlog nebančnih sektorjev. Zaradi nizkih obrestnih mer rastejo predvsem vloge čez noč, ki predstavljajo več kot 70 % vseh vlog nebančnih sektorjev. Javnofinančni presežek je bil v prvih devetih mesecih za več kot polovico nižji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se povečali manj kot v enakem obdobju lani, rast izdatkov pa se je okrepila in presega rast prihodkov. Ob skromnejšem črpanju EU sredstev je k nižji rasti prihodkov prispevala predvsem nižja rast davčnih prihodkov, zlasti pri dohodnini, umirila se je tudi rast pri davku na dodano vrednost. Prispevki za socialno varnost so se ob nadaljnji rasti zaposlenosti in plač povečali podobno kot pred letom. Dvig plač javnih uslužbencev in zaposlovanje v javnem sektorju pa so poleg višjih izdatkov za socialne transferje največ prispevali k okrepljeni rasti izdatkov. jan.19 V mio EUR Medletna rast cen se je v zadnjih mesecih upočasnila, Javnofinančni presežek po denarnem toku je bil v prvih visoka pa ostaja rast cen storitev ob solidni potrošnji devetih mesecih za več kot polovico nižji kot v enakem gospodinjstev. obdobju lani. Javnofinančni saldo Primarni saldo 4 Slovenija Evrsko območje Prihodki (desna os) Odhodki (desna os) 2.000 12 1.500 9 3 Medletne rasti jan-avg, v % Desez. realni indeks 2010=100, 3-mes. drs. Medletna inflacija, v % -10 1.000 6 2 sredina 50 60 90 80 70 100 130 120 110 140 160 150 170 -70 40 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II do Desezonirana vrednost kazalnika, -500 -3 -1.000 -6 zadnjega podatka = 100 3-mes. drseča sredina 500 3 0 0 96 94 102 100 98 110 108 106 104 -60 -50 -40 -30 -20 -10 10 20 0 Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19 Q1 19 Medletna rast v % Rast aktivnosti je v večini dejavnosti umirjena, v Poslabševanje obetov se je v drugi polovici leta večinoma gradbeništvu pa se je aktivnost zmanjšala. umirilo, v zadnjih mesecih se je začelo zmanjševati zaupanje potrošnikov. Ind. proiz. predel. dej. Izvoz blaga Gospodarska klima Predelovalne dej. Vred. gradbenih del Prihodek v trgovini Trg. na drobno Storitvene dej. Storitveni prihodek (nom.) Gradbeništvo Potrošniki 30 Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast zaposlenosti se je upočasnila, rast plač v zasebnem Stroški dela na enoto proizvoda v zadnjem obdobju sektorju je podobna kot lani. rastejo hitreje kot v partnericah, v tretjem četrtletju se je poslabšala tudi cenovna konkurenčnost. 2019 Cenovna konkurenčnost (REER_hicp) Stroškovna konkurenčnost (REER_ulc) 2018 Delovno aktivni Brezposelni Bruto plača, Bruto plača, javni sektor zasebni sektor Vir: SURS in ZRSZ, preračuni UMAR. Vir: ECB; preračuni UMAR. Opomba: gibanje kazalnikov konkurenčnosti glede na ožji nabor (37) trgovinskih partneric. -1.500 -9 -1 -2.000 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 I-IX 2018 I-IX 2019 Vir: SURS, Eurostat. Vir: MF, preračuni UMAR. tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Napoved gospodarske rasti in svetovne trgovine Mednarodne institucije znižujejo napovedi svetovne IMF za leti 2019 in 2020 gospodarske rasti in svetovne trgovinske menjave, ob tem pa opozarjajo na znatna tveganja za nadaljnje nap. za 2019 (okt. 19) umirjanje rasti. Zaradi stopnjevanja trgovinskih in 2018 geopolitičnih napetosti sta rast svetovne trgovine in industrije vse skromnejši, kar se odraža tudi na nižji rasti investicij. Mednarodne institucije (IMF, OECD, ECB) tako za letos svetovnemu gospodarstvu napovedujejo le še okrog 3-odstotno rast, še izraziteje, na blizu 1,0 %, pa se bo upočasnila rast svetovne trgovine. Naslednje leto se ob predpostavljeni umiritvi trgovinskih trenj obeta zmerna krepitev rasti. Rast v evrskem območju bo letos zaradi nižje dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih ter šibkejše rasti izvoza in investicij le še nekaj nad 1,0 %, precej nižja od predhodnih ocen pa bo tudi prihodnje leto (okrog 1 %). Na poslabšane gospodarske razmere in nizko inflacijo sta se odzvali ECB in Fed. Prva z objavo novega svežnja ukrepov, ameriška centralna banka pa s tretjim letošnjim znižanjem ključne obrestne mere. Slika 2: Četrtletna rast BDP v evrskem območju Gospodarska rast evrskega območja je v tretjem četrtletju ostala skromna. Po predhodnih podatkih se je BDP drugič zapored četrtletno zvišal za 0,2 %. Q3 19 Medletno je bil višji za 1,1 %, kar je najnižja rast v zadnjih Q4 18 Q1 19 Q2 19 0,8 šestih letih. Gospodarska rast je ostala skromna v večini naših najpomembnejših gospodarskih partneric (Italija, 0,7 Četrtletna desezonirana rast, v % 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 -0,1 -0,2 Vir: Eurostat. Avstrija, Francija). Kratkoročni kazalniki razpoloženja nakazujejo nadaljevanje šibke dinamike evrskega gospodarstva. Vrednost kazalnika gospodarske klime ESI je bila oktobra najnižja v zadnjih štirih letih in odraža nižje zaupanje v vseh dejavnostih, razen gradbeništvu, ter med potrošniki. Sestavljeni kazalnik vodij nabave PMI ostaja nizko in nakazuje možnost stagnacije evrskega območja v zadnjem četrtletju leta. Tudi Ifo kazalnik kaže, da podjetja v naših glavnih trgovinskih partnericah ob manjših naročilih ne pričakujejo skorajšnjega izboljšanja razmer, optimistični so le v Italiji. Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %* 2018 IX 19 X 19 X 19/IX 19 X 18/IX 18 I-X 19/I-X 18 Brent USD, na sod 71,01 62,83 59,71 -5,0 -26,3 -12,1 Brent EUR, na sod 60,17 56,62 53,7 -5,2 -23,4 -7,4 USD/EUR 1,181 1,100 1,105 0,4 -3,8 -5,7 3-mesečni EURIBOR, v % -0,322 -0,418 -0,413 0,5 -9,5 -2,4 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 3: Blagovna menjava Rast zunanjetrgovinske menjave se je v poletnih mesecih upočasnila, a zaradi medicinskih in farmacevtskih proizvodov ostala na visoki ravni. To je večinoma povezano s trgovinsko in distribucijsko Izvoz Uvoz dejavnostjo teh proizvodov (in nekaterih primarnih proizvodov), kar v zadnjem obdobju tudi vpliva na velika mesečna nihanja izvoza in uvoza. Upočasnjevanje rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah v evrskem območju se že nekaj mesecev kaže v poslabševanju izvoznih pričakovanj in manj ugodnih gibanjih izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti. Izvoz vozil in z vozili povezanih proizvodov (okoli 15 % celotnega izvoza) ter izvoz kovinskih izdelkov sta bila medletno nižja, rast izvoza drugih strojev in električnih naprav se je upočasnila. Upočasnila se je tudi rast uvoza proizvodov za vmesno porabo, kar je povezano z jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 umirjanjem rasti predelovalnih dejavnosti. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 4: Rast izvoza blaga Slovenije in EU uvoznega Izvozni tržni delež blaga na EU trgu se je v prvem povpraševanja (tržni delež), 1. polletje 2019 polletju povečal za slabe 3 % (lani v povprečju okoli 4 %). K upočasnitvi rasti glede na lansko leto je prispevala predvsem odsotnost prej visokih rasti Rast slovenskega izvoza v EU, v % Nafta Znans tveni ins t. Barv ne kov. Far m. izd. Spec. stroSkupaj ji Želez o, jeklo Razni izd. Ind. stroji Avti Pogo nski str. Ob leka Pohištv El. o stroji Kov. izd 25 20 15 10 izvoza osebnih vozil. Rast tržnega deleža pa je izhajala pretežno iz visokega izvoza (i) nafte, ki pa je predhodno uvožena in na gospodarsko rast nima večjega vpliva, (ii) tehnološko zahtevnejših proizvodov (znanstveni in kontrolni instrumenti ter farmacevtski izdelki) ter (iii) kovin (železo, jeklo in barvne kovine), ob siceršnjem upadu EU nominalnega uvoznega povpraševanja po teh proizvodih. Med pomembnejšimi partnericami EU se je slovenski izvozni tržni delež okrepil na Hrvaškem in v Italiji1, znižal v Avstriji, v Nemčiji in Franciji pa beležil -10 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 Rast skupnega EU uvoza, v % Vir: SURS, Eurostat; preračuni Umar. * Velikost kroga -delež skupine proizvodov v blagovnem izvozu Slovenije na EU trg (prikazane skupine z vsaj 1% deležem). Slovenski tržni delež na EU trgu je razmerje med izvozom Slovenije na trg EU in uvozom EU držav iz sveta. zmerne rasti. Izven EU se močno povečuje slovenski tržni delež na švicarskem trgu, povezan z uvozno-izvoznimi tokovi farmacevtskih izdelkov. Po začasnih podatkih se je tržni delež na svetovnem trgu v prvem polletju povišal za okoli 1 % (lani v povprečju 4,4 %). 1 Povezano tudi s trgovanjem z naftnimi derivati. Slika 5: Storitvena menjava Rast izvoza in uvoza storitev se je v poletnih mesecih upočasnila, a ostaja visoka. K medletni rasti izvoza še naprej pomembno prispevata izvoz gradbenih storitev, ki Izvoz storitev Uvoz storitev je približno tretjino večji kot lani, in transportnih storitev, kjer pa se rast upočasnjuje. Nižje kot lani so tudi rasti trošenja tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji. K upočasnjevanju rasti uvoza storitev v zadnjih mesecih prispevajo predvsem skromnejše rasti uvoza transportnih in ostalih poslovnih storitev, v nekoliko manjši meri pa se upočasnjujejo tudi rasti uvoza potovanj, gradbenih storitev in IKT (predvsem računalniških storitev). jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 8: Aktivnost v gradbeništvu Vrednost opravljenih gradbenih del se je avgusta znižala tretji mesec zapored. Aktivnost je bila za 7,5 % nižja kot v enakem mesecu lani, kar je povezano tudi z Desezonirani podatki visoko lansko osnovo. Po visoki rasti v začetku leta, ki je Trimesečne drseče sredine, desezonirano bila spodbujena tudi z ugodnimi vremenskimi razmerami, Vir: SURS, preračuni UMAR. Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Slika 7: Cestni in železniški blagovni promet Obseg cestnega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju 2019 povečal, obseg železniškega pa zmanjšal. Še posebej se je okrepil obseg cestnih Cestni Cestni - po tujini prevozov po tujini, ki je bil medletno višji za skoraj 13 %. Cestni - notranji Cestni - izvoz inuvoz Pri cestnih prevozih, ki potekajo vsaj delno po Sloveniji, Železniški je bila rast dosti manjša. V železniškem blagovnem jan. 10 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 Q1 17 jan. 17 jan.18 Q1 18 jan. 18 jan. 19 jan.19 Q1 19 se je vrednost gradbenih del sredi leta znižala. Znižanje je bilo najbolj intenzivno v gradnji nestanovanjskih stavb, kar je povezano s poslabšanimi pričakovanji poslovnega sektorja in njihovo investicijsko aktivnostjo. V gradnji inženirskih objektov je bila umiritev zmernejša, v gradnji stanovanjskih stavb pa se je – ob izrazitih mesečnih nihanjih – aktivnost povečala. Kazalnika zaloge pogodb in novih pogodb v gradbeništvu sta se proti koncu lanskega leta znižala, sredi leta pa je njuna raven višje kot pred letom. Podobno so se – po znižanjih v letu 2018 prometu, kjer je rast ob majhnem številu prevoznikov in dinamiki enkratnih poslov manj stanovitna, upad v drugem četrtletju pomeni vrnitev na podobno raven kot lani. Slika 6: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je v poletnih mesecih ostal podoben kot v drugem četrtletju. Julija in avgusta se je nadalje povečal le v Pred.dejavnosti Visoko teh.zahtevne visoko tehnološko zahtevnih panogah. Umiritev rasti Sr.visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne v letošnjem letu je posledica skromnejše rasti tujega Nizko teh.zahtevne povpraševanja. Rast se je zaradi vpetosti v globalne verige vrednosti umirila predvsem v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo (srednje nizko tehnološko zahtevni kovinska in gumarska industrija). V prvih osmih mesecih letos je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti medletno večja za 3,8 %, v večini panog (z izjemo visoko tehnološko zahtevnih) pa je bila rast nižja kot v letu 2018. Vir: SURS, preračuni UMAR. jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 letos stabilizirali. – nekateri kazalniki poslovnih tendenc v gradbeništvu Desezoniran nominalni indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina jan. 09 Druge poslovne (N) Gostinstvo (I) 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 Slika 9: Prihodek v trgovini Prodaja v trgovini je v poletnih mesecih ostala na podobni ravni kot na začetku leta. Po visokih rasteh v preteklih štirih letih letos stagnira prodaja v trgovini z motornimi vozili. V trgovini na drobno se na visoki ravni Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno ohranja prodaja trajnih proizvodov, nadalje se povečuje prodaja netrajnih živilskih in neživilskih proizvodov, prodaja motornih goriv pa se po visokih rasteh ob koncu lanskega leta letos zmanjšuje. Po stagnaciji v prvi polovici leta se v zadnjih mesecih krepi prodaja v trgovini na debelo. . Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Slika 10: Nominalni prihodek tržnih storitev (brez Rast prihodka se je nadaljevala v večini tržnih trgovine) storitev. Visoka rast se je ohranjala v strokovno-tehničnih storitvah, zlasti v segmentu podjetniškega svetovanja Skupaj* Promet in sklad. (H) in arhitekturno-projektantskih storitev. Prav tako se je Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) visoka rast nadaljevala v gostinstvu, predvsem zaradi Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami. Slika 11: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Rast trošenja gospodinjstev se je ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka umirjeno nadaljevala. Na povečana sredstva gospodinjstev so poleg nadaljnje rasti mase izplačanih neto plač in socialnih transferjev (s Real. prihodek v trg. z neživili Real. masa izplačanih neto plač Real. socialni transferji Real. prihodek v trg. z živili pokojninami) vplivali tudi na novo odobreni potrošniški krediti. Gospodinjstva so ob povečanih sredstvih še okrepila izdatke za živilske in nekatere neživilske netrajne proizvode ter za storitve, povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini. Nakupi trajnih proizvodov, ki so se močno okrepili v zadnjih petih letih, zadnje mesece stagnirajo na visoki ravni. Ob povečani negotovosti glede prihodnjih gospodarskih razmer v državi, ki je botrovala tudi poslabšanju vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov v zadnjih treh mesecih, se je nadaljevala tudi rast varčevanja gospodinjstev. jan.10 jan. 10jan.11 jan. 11jan.12jan. 12jan.13jan. 13jan.14jan. 14jan.15jan. 15 jan. 16jan.16jan. 17jan.17jan. 18jan.18jan. 19 jan.19 dobrih rezultatov v podjetjih, ki strežejo jedi in pijačo. Rast prihodka v drugih poslovnih dejavnostih se je nekoliko umirila, k čemur je največ prispevalo nadaljnje zniževanje prihodka v zaposlovalnih storitvah. Umirila se je tudi rast izvoznega prihodka v cestnem prometu, kar je prispevalo k upočasnitvi rasti v celotni dejavnosti prometa. Prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih pa od začetka leta stagnira na doseženi ravni. Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 Slika 12: Kazalnik gospodarske klime Poslabševanje razpoloženja v gospodarstvu se je v drugi polovici leta upočasnilo. Umirilo se je zmanjševanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih, Gospodarska klima Predelovalne dej. zaupanje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih Trg. na drobno Storitvene dej. pa se od sredine leta gibljeta na podobnih ravneh. V Gradbeništvo Potrošniki zadnjem obdobju se poslabšuje zaupanje potrošnikov, ki so pesimistični predvsem glede prihodnjega gospodarskega stanja in brezposelnosti, že dlje časa pa tudi zaupanje v gradbeništvu. jan. 09jan. 10jan. 11jan. 12jan. 13jan. 14jan. 15jan. 16jan.17jan.18jan.19 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2018 VIII 19/VII 19 VIII 19/VIII 18 I-VIII 19/I-VIII 18 Izvoz blaga, realno1 6,9 0,23 6,4 9,1 Uvoz blaga, realno1 8,5 -7,63 9,9 10,9 Izvoz storitev, nominalno2 10,3 1,23 4,9 8,2 Uvoz storitev, nominalno2 7,0 -0,43 -0,3 5,4 Industrijska proizvodnja, realno 4,9 -2,03 0,84 3,44 v predelovalnih dejavnostih 5,3 -1,83 1,64 3,94 Gradbeništvo -vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,8 -3,73 -7,5 8,7 Trgovina – realni prihodek 8,1 -0,73 2,84 7,24 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 8,2 -0,53 5,54 6,44 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Trg dela Slika 13: Število delovno aktivnih in registriranih Rast zaposlenosti ostaja precej visoka predvsem brezposelnih oseb zaradi zaposlovanja tujcev. Število delovno aktivnih je bilo v prvih osmih mesecih medletno višje za 2,8 % Delovno aktivni po SRDAP (leva os) oz. nekoliko manj kot v enakem obdobju lani (3,2 %), Registrirani brezposelni (desna os) kar je odraz nižje rasti gospodarske aktivnosti, nizke 140 120 100 80 60 40 20 0 jan. 19 Število registriranih brezposelnih, v 1.000,desezonirano brezposelnosti in večjega pomanjkanja (ustrezne) delovne sile. Najvišja rast je bila v tem obdobju zabeležena v gradbeništvu ter prometu in skladiščenju, ki sta hkrati tudi dejavnosti z najvišjim deležem tuje delovne sile. Sredi leta se je upočasnilo tudi padanje števila registriranih brezposelnih. Konec septembra jih je bilo 69.834 oz. 5,3 % manj kot leto prej. jan. 06 jan. 07jan. 08jan. 09jan. 10 jan. 11 jan. 12jan. 13jan. 14jan. 15 jan. 16 jan. 17jan. 18 jan. 19 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Slika 14: Povprečna bruto plača na zaposlenega Medletna rast plač je bila v prvih osmih mesecih (4,3 %) višja kot v enakem obdobju lani (3,6 %). Plače so se v tem obdobju najbolj povišale v sektorju država zaradi dogovorjenih dvigov plač konec lanskega leta Zasebni sektor Javni sektor Skupaj in napredovanj, v manjši meri pa tudi dviga minimalne plače. Zvišanje minimalne plače v začetku leta je, ob še vedno razmeroma visoki rasti BDP in pomanjkanju delovne sile, vplivalo tudi na rast plač v zasebnem sektorju. Plače so se najbolj povišale v drugih poslovnih dejavnostih, gostinstvu in trgovini. Za te dejavnosti je značilna visoka stopnja prostih delovnih mest in tudi velik delež prejemnikov minimalne plače. jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela Slika 15: Realni stroški dela na enoto proizvoda (RULC), Stroški dela na enoto proizvoda se krepijo, izraziteje v v % 2018 VIII 19/VII 19 VIII 19/VIII 18 I-VIII 19/I-VIII 18 Delovno aktivni2 3,2 0,11 2,4 2,8 Registrirani brezposelni -11,5 -0,51 -5,3 -5,7 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 0,11 3,4 4,3 zasebni sektor 4,0 0,01 2,9 3,9 javni sektor 3,0 -0,21 4,5 5,2 v tem sektor država 2,3 -0,31 5,4 6,1 v tem javne družbe 4,8 -0,21 2,4 2,9 2018 VIII 18 VII 19 VIII 19 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,2 8,2 7,7 7,6 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. skupaj predelovalnih dejavnostih. Ob nizki rasti produktivnosti in okrepljeni rasti plač so se stroški dela na enoto proizvoda v prvem polletju 2019 medletno povečali Sredstva za zap. na zap. (nom) Produktivnost (nom) RULC za 2,2 % (v EMU 0,7 %). Podobno kot v drugih državah evrskega območja je bila rast stroškov dela na enoto proizvoda v predelovalnih dejavnostih izrazitejša (4,1 %; v EMU 3,4 %) kakor v povprečju celotnega gospodarstva. To je posledica močno upočasnjene nominalne rasti produktivnosti, saj rast plač od povprečja v gospodarstvu ni bistveno odstopala oz. je bila celo nekoliko nižja. V pokriznem obdobju so sicer predelovalne dejavnosti pomembno prispevale k skladnosti med rastjo plač in produktivnostjo. Vir: Eurostat; preračuni Umar. * Realni stroški dela na enoto proizvoda (RULC) prikazujejo razmerje med sredstvi za zaposlene na zaposlenega in produktivnostjo. Slika 16: Cenovna in stroškovna konkurenčnost Kazalnika stroškovne in cenovne konkurenčnosti sta se nekoliko poslabšala. Ob hitrejši rasti stroškov dela na enoto proizvoda v primerjavi s trgovinskimi Cenovna konkurenčnost (REER_hicp) partnericami se je kazalnik stroškovne konkurenčnosti Stroškovna konkurenčnost (REER_ulc) (REER_ulc) slovenskega gospodarstva v drugem Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II dozadnjega podatka = 100 Nominalni efektivni tečaj (NEER) 110 108 106 104 102 100 98 96 94 četrtletju izraziteje poslabšal. V tretjem četrtletju je bila višja kakor v partnericah tudi inflacija, kar je vplivalo na zmerno povišanje (tj. poslabšanje) kazalnika cenovne konkurenčnosti (REER_hicp). Tečaj evra do košarice valut 37 pomembnejših trgovinskih partneric (NEER) na gibanje konkurenčnosti v tretjem četrtletju ni imel večjega vpliva, ob vmesnih nihajih se na podobnih ravneh giblje od leta 2017. Q1 05Q1 06Q1 07Q1 08Q1 09 Q1 10Q1 11Q1 12Q1 13 Q1 14Q1 15Q1 16Q1 17Q1 18 Q1 19 Vir: ECB; preračuni UMAR. Opomba: gibanje kazalnikov konkurenčnosti glede na ožji nabor (37) trgovinskih partneric. Tabela 4: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2015 2016 2017 2018 q1 18 q2 18 q3 18 q4 18 q1 19 q2 19 q3 19 Efektivni tečaj1 Nominalno -3,1 1,0 0,5 0,7 1,6 0,9 0,3 0,1 -0,5 -0,1 -0,3 Realno, deflator HICP -4,2 0,3 0,4 0,8 1,6 1,2 0,3 0,1 -0,7 -0,1 0,4 Realno, deflator ULC -3,4 0,9 0,1 0,9 2,1 1,2 -0,6 0,9 0,5 2,5 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 0,6 1,8 1,2 3,0 3,2 3,9 1,7 3,1 3,8 5,8 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,5 3,1 3,0 3,9 4,0 4,4 3,5 3,8 4,3 5,7 Produktivnost dela, realno 0,9 1,3 1,8 0,9 0,8 0,5 1,7 0,7 0,4 -0,1 Realni stroški dela na enoto proizvoda -0,4 1,1 -0,4 0,7 0,6 1,8 -0,7 1,2 1,5 3,0 Produktivnost dela, nominalno 1,9 2,1 3,4 3,2 3,4 2,6 4,2 2,6 2,8 2,7 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 37-ih trgovinskih partneric. Rast vrednosti pomeni poslabšanje konkurenčnosti. Cene cen na domačem trgu pa se ohranja pri 2 %, kar je v veliki meri posledica visoke rasti cen energentov (zaradi višjih cen oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer medletna rast znaša okoli 15 %). Rast cen v večini ostalih namenskih skupin je bila skromna; med njimi se je nadpovprečno povišala le rast cen netrajnega blaga za široko porabo (2,4 %), kar je po naši oceni posledica solidne rasti trošenja gospodinjstev. Slika 18: Medletna rast cen industrijskih proizvodov Skupna medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev na domačem in tujem trgu slovenskih proizvajalcev je tudi septembra ostala nizka (0,4 %). Ob umirjanju tujega povpraševanja se znižujejo cene proizvodov na tujih trgih. Njihov medletni Domači trg Tuji trg padec je v zadnjih mesecih znašal okrog 1,5 %. Rast Medletna inflacija, v % jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 Vir: SURS, Eurostat. jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan. 19 tudi nižja rast cen hrane in nižje cene naftnih derivatov. Ob solidnem trošenju gospodinjstev se rast cen storitev 2 ohranja na visoki ravni. 1 0 -1 Vir: SURS. Tabela 5: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 18/XII 17 X 19-XI 18/X 18-XI 17 X19/IX19 X19/X18 I-X19/I-X18 Skupaj 1,4 1,6 0,1 1,4 1,6 Hrana 0,5 1,3 0,1 1,6 1,4 Goriva in energija 3,8 2,2 1,1 -1,0 1,5 Storitve 3,0 3,1 -1,3 3,2 3,1 Ostalo1 -0,3 0,3 0,9 0,6 0,5 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,6 -0,1 1,8 1,7 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 1,5 1,5 0,2 1,1 1,5 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju. Slika 17: Medletna rast cen v Sloveniji in evrskem območju Slovenija Evrsko območje 4 3 Medletna rast cen se je v zadnjih dveh mesecih precej upočasnila. Občutno nižja je bila rast cen blaga, k temu pa je pomembno prispevala nižja rast cen vseh vrst neenergetskega industrijskega blaga. Najbolj se je umirila rast poltrajnega blaga, medtem ko so cene trajnega blaga po skromni rasti ponovno medletno upadle. Na nižjo skupno medletno rast cen je pomembno vplivala Plačilna bilanca Slika 19: Komponente salda tekočega računa plačilne Presežek tekočega računa plačilne bilance je v bilance zadnjih dvanajstih mesecih znašal 2,4 mrd EUR (5,0 % ocenjenega BDP) in je bil nižji kot leto prej. Storitvena menjava K medletno nižjemu presežku je največ prispeval nižji Primarni dohodki Blagovna menjava Sekundarni dohodki blagovni presežek, h kateremu so večinoma prispevali Tekoči račun količinski dejavniki. Realna rast uvoza je bila hitrejša od izvoza, poslabšali pa so se tudi pogoji menjave. Medletno višji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov (predvsem zaradi višjih vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka). Storitveni presežek pa je bil precej višji kot lani. Nižji so bili neto odlivi primarnih dohodkov, predvsem zaradi manjših stroškov financiranja zunanjega dolga države. jan. 11jan. 12jan. 13jan. 14jan. 15jan. 16jan. 17jan. 18jan. 19 Vir : BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-VIII 2019, v mio EUR Saldo, I-VIII 18, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Tekoči račun 29.418,1 27.696,8 1.721,2 1.885,0 Blago 22.344,5 21.648,2 696,3 1.025,6 Storitve 5.551,0 3.618,2 1.932,8 1.697,8 Primarni dohodki 1.029,5 1.534,3 -504,8 -535,3 Sekundarni dohodki 493,0 896,2 -403,1 -303,1 Kapitalski račun 1.078,4 1.141,9 -63,5 -94,4 Finančni račun 2.482,6 3.709,7 1.227,1 2.005,0 Neposredne naložbe 938,7 329,3 -609,4 -624,6 Naložbe v vrednostne papirje 424,2 574,3 150,1 956,7 Ostale naložbe 1.192,9 3.011,3 1.818,4 1.740,2 Statistična napaka 0,0 -430,6 -430,6 214,3 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Finančni trgi Slika 20: Obseg zamud nad 90 dni v slovenskem bančnem sistemu, po sektorjih Gospodinjstva Nefinančne družbe Tujci Ostalo 6000 5000 4000 3000 2000 1000 Vir: BS. V mio EUR Razmere v bančnem sistemu ostajajo stabilne, rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem ostaja okrog 3-odstotna. Banke še naprej v največji meri kreditirajo gospodinjstva, ki dosegajo približno 80 % celotnega neto prirasta kreditov domačim nebančnim sektorjem. Med njimi najhitreje naraščajo potrošniška posojila, ki medletno rastejo po več kot 10-odstotni stopnji.2 To je po naši oceni tako posledica večjega povpraševanja zaradi rasti trošenja gospodinjstev, kot tudi večje ponudbe bank, saj so obrestne mere za tovrstna posojila tudi do 300 b. t. višje kot pri drugih posojilnih poslih. Tudi rast depozitov nebančnih sektorjev ostaja stabilna. Zaradi nizkih obrestnih mer še naprej naraščajo predvsem vloge čez noč, ki predstavljajo več kot 70 % vseh vlog nebančnih sektorjev. Kakovost bančne aktive se nadalje postopoma izboljšuje, delež zamud nad 90 dni pa je avgusta predstavljal 1,4 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema. 2 Na Banki Sloveniji ugotavljajo, da so tveganja, povezana s potrošniškim kreditiranjem, povišana, zato je novembra del priporočil, ki jih je v preteklosti sprejela za omejevanje tveganj pri kreditiranju gospodinjstev, spremenila v zavezujoč instrument. Omejitve se nanašajo na razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditodajalca, pri čemer mora kreditojemalcu po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače, oziroma še več v primeru, da ima kreditojemalec vzdrževane družinske člane. Ročnost potrošniškega posojila pa ne sme biti daljša od 7 let. Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 30. IX 18 31. XII 18 30. IX 19 30. IX 19/31. VIII 19 30. IX 19/30. IX 18 Krediti skupaj 22.399,1 22.371,2 23.119,8 0,1 3,2 Krediti podjetjem in NFI 10.391,6 10.247,2 10.613,7 -0,1 2,1 Krediti državi 1.776,4 1.754,1 1.673,4 -1,1 -5,8 Krediti gospodinjstvom 10.231,2 10.370,0 10.832,7 0,5 5,9 Potrošniški 2.625,8 2.683,0 2.911,3 0,8 10,9 Stanovanjski 6.180,5 6.238,7 6.485,5 0,4 4,9 Ostalo 1.424,9 1.448,3 1.435,9 0,0 0,8 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 18.727,1 19.117,0 20.177,1 0,1 7,7 Čez noč 13.891,3 14.372,6 15.540,5 0,5 11,9 Vezane 4.835,9 4.744,4 4.636,7 -1,3 -4,1 Bančne vloge centralne države skupaj 708,4 665,6 631,2 -8,6 -10,9 Vloge nefinančnih družb skupaj 6.487,0 6.833,3 6.888,5 0,8 6,2 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Javne finance Slika 21: Prihodki, odhodki in saldo konsolidirane bilance javnega financiranja 2.000 Javnofinančni saldo Prihodki (desna os) Primarni saldo Odhodki (desna os ) 12 1.500 9 1.000 6 Presežek konsolidirane bilance3 je v devetih mesecih znašal 232 mio EUR, kar je za več kot polovico manj kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov je bila v tem obdobju znatno nižja, rast odhodkov pa višja kot v enakem obdobju lani. Zmernejša rast prihodkov je posledica nižjih prejetih sredstev iz proračuna EU4 in tudi nižje rasti davčnih prihodkov. Ta je bila nižja predvsem pri dohodnini (kar je v glavnem posledica davčne razbremenitve regresa za letni dopust) in davku na dodano vrednost, vendar se je po šibkem drugem četrtletju v zadnjih mesecih okrepila. Rast socialnih prispevkov pa je bila podobno visoka kot lani, kar odraža nadaljnjo rast zaposlenosti in višjo rast plač. K letošnji 3 Medletna rast v % V mio EUR 0 -3 -1.000 -6 okrepljeni rasti odhodkov, ki jo nekoliko blaži nadaljnje -9 upadanje plačil obresti, so največ prispevali zvišanje plač javnih uslužbencev skupaj z nadaljnjo rastjo njihovega -1.500 -2.000 -12 2009201020112012201320142015201620172018 I-IX 2018I-IX 2019 števila (predvsem v zdravstvu in izobraževanju) ter višji izdatki za socialne transferje. Ti so se pod vplivom uskladitev z inflacijo, sprostitev omejitev iz preteklih let in nekaterih novih ukrepov zvišali v večini kategorij. Višja kot v enakem obdobju lani so bila tudi plačila v proračun EU. Rast investicij se je v primerjavi z lanskim letom umirila, vendar je ostala visoka. 3 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. 4 Medletno nižji prilivi iz proračuna EU so povezani z lanskimi povračili v proračun iz naslova (prejšnje) finančne perspektive 2007–2013 (v prvih devetih mesecih lani 168 mio EUR). Prilivi iz proračuna EU iz naslova sedanje finančne perspektive pa so se v devetih mesecih letos medletno povečali za skoraj četrtino, vendar so tudi ta gibanja pod načrti ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2019. Vir: MF, preračuni UMAR. Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-IX 2018 Mio EUR Medl. rast, % I-IX 2019 Mio EUR Medl. rast, % Kategorija I-IX 2018 I-IX 2019 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 13.491,1 8,5 14.134,0 4,8 SKUPAJ ODHODKI 13.007,4 5,1 13.901,8 6,9 Davčni prihodki1 7.092,9 6,2 7.432,9 4,8 Plače in drugi stroški dela2 3.088,8 5,4 3.344,1 8,3 Dohodnina 1.779,6 11,2 1.823,0 2,4 Izdatki za blago in storitve 1.835,2 5,4 1.947,4 6,1 Davek od dohod. pravnih oseb 645,3 9,2 778,3 20,6 Plačila obresti 798,5 -8,1 702,5 -12,0 Davki na nepremičnine 161,6 1,9 167,3 3,5 Rezerve 101,9 12,8 140,5 37,9 Davek na dodano vrednost 2.690,4 6,1 2.793,1 3,8 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 5.205,4 3,8 5.513,8 5,9 Trošarine 1.154,7 -2,5 1.150,2 -0,4 Ostali tekoči transferi 927,5 2,2 982,5 5,9 Prispevki za soc. varnost 4.834,8 7,6 5.190,7 7,4 Izdatki za investicije 727,3 33,4 843,5 16,0 Nedavčni prihodki 844,7 -2,7 856,4 1,4 Plačila v proračun EU 322,9 14,2 427,4 32,4 Prejeta sredstva iz EU 547,9 99,8 497,1 -9,3 JAVNOFINANČNI SALDO 483,7 232,2 Ostalo 170,8 45,5 157,0 -8,1 PRIMARNI SALDO 1.272,5 926,3 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. statistična priloga Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Jesenska napoved 2019 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,0 2,8 2,2 3,1 4,8 4,1 2,8 3,0 2,7 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.454 37.634 38.853 40.367 42.987 45.755 48.242 50.910 53.581 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.700 18.253 18.830 19.551 20.809 22.083 23.350 24.641 25.934 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.900 22.700 23.800 24100 25500 27000 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 82 82 82 83 85 87 Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 7,2 6,9 Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,3 4,0 3,8 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,1 2,4 0,9 1,3 1,8 0,9 0,3 1,5 1,9 Inflacija2, povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,8 2,0 2,3 Inflacija2, konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 2,3 2,2 2,3 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 6,0 4,7 6,5 10,8 6,6 7,8 5,0 4,8 Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 11,0 6,5 8,1 4,9 4,7 Izvoz storitev 2,0 5,0 2,4 7,7 9,9 7,2 6,8 5,6 5,0 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,2 4,3 6,7 10,7 7,7 9,2 5,8 5,5 Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 11,1 8,5 9,9 5,8 5,6 Uvoz storitev -2,3 6,1 0,1 4,7 8,6 3,0 5,4 5,7 5,0 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR 1.204 1.924 1.482 1.942 2.635 2.593 2.348 2.398 2.289 - delež v primerjavi z BDP, v % 3,3 5,1 3,8 4,8 6,1 5,7 4,9 4,7 4,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.143 46.779 46.148 44.293 43.191 42.100 44.962* - delež v primerjavi z BDP, v % 112,9 124,3 118,8 109,7 100,5 92,0 Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,123 1,115 1,115 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -3,9 1,6 2,0 4,4 2,3 3,4 3,4 2,7 2,2 - delež v BDP, v % 56,1 55,0 54,0 53,9 52,7 52,3 52,4 52,2 51,8 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,0 -0,2 2,3 2,5 0,3 3,2 2,2 1,7 1,4 - delež v BDP, v % 19,6 18,9 18,8 19,1 18,4 18,3 18,5 18,5 18,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,4 -0,1 -1,2 -3,7 10,4 9,4 6,8 6,8 7,0 - delež v BDP, v % 19,6 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,9 20,7 21,6 Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved 2019). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec avgusta 2019. Proizvodnja 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 9 10 11 12 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,1 7,7 4,9 5,7 7,8 9,8 7,8 5,6 3,5 2,5 3,1 4,0 8,3 13,3 9,8 6,0 B Rudarstvo 1,7 2,6 -1,0 8,0 3,0 -10,6 -16,9 6,6 6,5 0,3 9,0 -1,2 -16,1 -17,8 -3,0 -8,3 C Predelovalne dejavnosti 8,2 8,3 5,3 6,4 8,4 10,8 8,6 6,0 3,8 2,9 3,4 4,3 9,3 14,4 10,8 6,9 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -3,4 1,9 1,1 -1,1 1,3 2,7 4,1 0,7 0,4 -1,0 -0,8 1,4 3,0 9,1 1,5 -1,9 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -17,7 17,7 19,8 17,3 8,3 26,0 18,6 17,1 28,8 14,9 23,1 8,6 7,0 31,1 26,0 20,0 Stavbe 2,4 27,6 16,8 40,0 9,4 30,7 25,5 16,5 28,5 2,4 18,7 5,9 11,3 44,8 30,4 17,7 Gradbeni inženirski objekti -24,8 14,4 21,1 9,1 8,3 25,0 13,3 17,8 29,4 20,5 24,1 10,0 5,5 26,4 23,8 24,9 TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v % Storitve skupaj 5,0 8,2 8,2 7,9 8,2 10,1 7,3 8,5 8,8 8,2 7,8 5,7 6,8 11,5 10,3 8,6 Promet in skladiščenje 3,6 10,8 9,3 9,8 10,9 11,4 8,6 10,1 9,6 9,0 8,4 6,0 8,8 15,3 12,4 6,5 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,5 5,8 3,9 7,7 4,5 7,2 6,1 1,0 4,2 4,6 4,9 5,8 3,6 8,8 6,5 6,7 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,8 3,7 16,1 3,4 1,2 7,8 10,9 18,5 16,5 17,3 11,2 2,9 3,9 7,4 3,9 11,6 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,7 12,2 7,3 12,3 9,2 15,6 8,5 11,2 7,9 2,0 2,6 4,6 8,5 14,7 22,6 10,1 TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 6,7 8,5 8,1 7,8 8,3 11,7 3,9 7,8 8,3 11,7 10,2 5,6 7,6 8,5 8,7 0,9 Trgovina na drobno 4,4 7,4 4,6 2,5 4,2 11,9 -0,9 2,5 4,2 11,9 9,1 6,7 7,2 2,7 6,2 -1,6 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 21,8 14,1 11,6 15,9 15,8 3,3 12,3 15,9 15,8 3,3 9,0 2,7 10,5 21,6 16,1 6,3 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 3,5 6,9 9,3 8,8 9,2 14,6 4,1 8,8 9,2 14,6 11,6 5,9 5,6 7,7 7,3 0,1 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 8,5 12,3 10,5 19,4 12,8 8,5 2,4 10,7 11,8 14,4 3,1 4,4 7,1 6,8 7,7 11,3 Domači gostje, prenočitve 3,3 5,0 -0,1 6,5 3,3 6,4 -2,9 3,2 -1,8 2,4 4,4 -3,8 -4,2 15,2 0,3 3,5 Tuji gostje, prenočitve 11,5 16,1 15,4 26,0 16,6 9,8 6,4 14,0 16,7 21,7 2,2 7,5 11,7 2,9 13,6 16,9 Nominalni prihodek v gostinstvu 11,0 8,9 7,1 11,7 9,2 6,4 6,5 6,7 8,0 6,6 10,1 7,5 4,3 6,5 7,2 5,7 KMETIJSTVO POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 6 10 8 8 9 13 12 9 4 8 4 0 10 12 13 13 v gradbeništvu -10 12 22 10 18 18 24 25 25 24 24 21 23 27 29 28 v storitvenih dejavnostih 19 25 25 25 24 28 22 25 21 19 17 12 18 23 13 20 v trgovini na drobno 19 21 14 18 22 26 18 12 13 13 22 20 24 27 30 21 potrošnikov -14 -4 -2 -5 -4 0 0 1 -5 -6 -5 -6 -3 0 -1 1 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; . 2018 2019 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 5,7 2,5 3,6 8,3 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 9,9 10,5 14,6 6,4 12,0 4,5 0,7 8,1 1,5 - - -1,0 -2,2 0,3 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 3,1 - - 14,2 12,0 11,1 19,2 16,8 12,0 27,4 18,5 2,3 5,3 3,1 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 5,4 -4,1 0,1 -10,3 - - 7,2 2,3 3,1 10,8 8,8 7,1 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 11,9 11,5 16,5 7,7 12,4 3,8 2,1 11,8 4,3 - - Trg dela 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 920,4 934,1 951,2 934,3 932,5 942,0 943,1 948,8 949,2 963,9 965,3 967,8 931,7 934,2 941,4 943,4 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 817,2 845,5 872,8 846,5 849,3 858,5 858,1 872,0 874,0 886,9 885,3 895,5 847,9 853,2 858,4 861,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 23,1 25,0 26,3 27,3 25,2 25,2 24,7 27,2 25,2 27,9 25,6 25,4 25,2 25,2 25,3 25,3 V industriji in gradbeništvu 260,3 269,1 280,9 268,7 271,9 274,8 273,7 279,6 283,0 287,1 287,5 292,7 271,6 273,0 275,2 276,3 - v predelovalnih dejavnostih 186,7 193,9 202,6 192,8 195,0 198,0 199,3 201,6 203,2 206,4 207,4 208,5 194,8 195,8 197,6 198,3 - v gradbeništvu 53,9 55,7 58,4 56,3 57,2 57,2 54,9 58,1 59,8 60,7 60,4 64,2 57,1 57,5 58,0 58,4 V storitvah 533,8 551,3 565,7 550,6 552,3 558,5 559,7 565,2 565,8 571,9 572,2 577,5 551,1 555,0 557,9 559,4 - v javni upravi 48,4 48,8 49,0 48,8 49,0 49,0 48,8 49,1 49,1 49,0 48,7 48,9 49,0 49,1 49,1 49,0 -v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 127,7 131,6 135,0 131,4 130,8 133,5 134,3 135,0 133,9 136,7 137,0 137,8 130,0 132,4 133,2 133,7 ZAPOSLENI (C)1 730,5 755,3 780,2 754,3 758,9 767,4 767,5 778,9 782,5 792,0 792,7 803,0 757,5 762,5 767,3 769,7 V podjetjih in organizacijah 680,2 704,3 729,3 702,6 707,3 716,2 718,1 727,7 730,9 740,3 741,6 749,7 705,9 710,9 715,5 718,1 Pri fizičnih osebah 50,3 51,0 50,9 51,7 51,6 51,2 49,4 51,2 51,5 51,7 51,1 53,2 51,6 51,6 51,8 51,6 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 86,7 90,2 92,6 92,1 90,4 91,2 90,6 93,2 91,5 94,9 92,6 92,6 90,4 90,7 91,1 91,3 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 103,2 88,6 78,5 87,8 83,2 83,5 84,9 76,7 75,3 77,0 80,0 72,2 83,8 81,0 83,0 82,4 Ženske 52,4 45,4 39,9 45,5 43,7 42,9 42,1 39,3 38,9 39,2 39,6 36,8 44,3 42,3 43,4 42,8 Mladi (15 do 29 let) 22,5 17,5 15,1 17,0 15,2 17,1 16,4 14,1 13,7 16,1 15,5 13,1 15,3 14,6 17,3 16,9 Starejši od 50 let 36,5 34,3 31,5 34,3 33,2 32,7 33,8 31,7 30,5 29,9 31,5 29,6 33,3 32,7 32,4 32,4 Osnovnošolska izobrazba ali manj 30,2 26,7 24,3 26,3 24,6 25,2 26,6 23,7 23,0 24,0 25,8 22,8 24,6 24,3 24,5 24,6 Brezposelni več kot 1 leto 55,1 47,0 40,6 48,1 45,2 43,7 42,9 40,8 39,5 39,1 39,2 38,3 45,2 44,3 44,2 43,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 23,1 21,5 20,0 19,5 19,8 20,2 24,4 18,7 18,3 18,5 23,5 17,4 20,0 19,4 19,0 19,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,2 9,5 8,3 9,4 8,9 8,9 9,0 8,1 7,9 8,0 8,3 7,5 9,0 8,7 8,8 8,7 Moški 10,2 8,5 7,5 8,3 7,8 7,9 8,4 7,3 7,0 7,2 7,7 6,7 7,8 7,6 7,8 7,7 Ženske 12,4 10,6 9,2 10,7 10,2 9,9 9,7 9,0 9,0 8,9 9,0 8,4 10,4 9,9 10,1 9,9 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -13,5 -14,6 -6,5 -10,4 -3,8 4,1 -3,8 -6,2 -1,2 4,8 -0,7 -1,9 -0,8 -2,9 2,0 -0,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,2 12,3 11,4 1,8 2,3 5,7 2,1 1,6 2,1 5,6 0,6 0,4 0,6 1,2 4,0 1,0 Izgubili delo 75,7 70,0 65,1 13,7 15,5 18,6 19,5 13,4 14,9 17,4 6,5 4,1 4,5 5,0 5,6 5,4 Brezposelni dobili delo 74,9 68,6 61,5 18,5 14,3 13,6 20,0 16,4 12,7 12,4 6,2 4,8 3,5 6,4 5,1 4,8 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,6 28,3 21,6 7,4 7,3 6,7 5,4 4,8 5,5 5,8 1,7 1,7 2,3 2,6 2,6 2,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 19,2 18,0 24,0 17,2 18,4 19,4 21,0 23,6 24,2 27,0 29,6 32,3 18,5 18,8 18,6 19,8 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,1 1,9 2,5 1,8 2,0 2,1 2,2 2,5 2,5 2,8 3,1 3,3 2,0 2,0 2,0 2,1 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2017 2018 2019 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 941,3 942,3 942,5 944,4 947,9 949,0 949,6 947,7 948,4 951,7 961,9 964,1 965,7 964,0 965,4 966,5 967,2 968,1 968,0 965,6 964,7 856,2 854,4 856,8 863,2 869,3 872,3 874,6 871,6 872,4 877,9 885,7 888,0 887,2 881,2 884,7 890,0 893,2 896,1 897,2 893,8 893,2 25,1 24,7 24,5 24,9 27,2 27,2 27,2 25,3 25,2 25,2 27,9 27,9 27,9 25,5 25,5 25,7 25,4 25,4 25,4 23,8 23,8 272,9 272,0 272,7 276,4 278,3 279,6 281,1 281,8 282,7 284,5 286,5 287,3 287,5 285,5 287,0 290,0 292,0 292,9 293,2 292,9 292,4 198,1 198,4 199,0 200,4 200,9 201,6 202,4 202,5 203,1 204,1 205,6 206,3 207,4 206,9 207,3 207,8 208,5 208,5 208,5 207,6 207,4 55,3 54,2 54,2 56,3 57,4 58,1 58,8 59,4 59,7 60,4 60,9 61,0 60,3 58,9 59,9 62,3 63,5 64,3 64,7 65,2 65,0 558,2 557,7 559,5 561,9 563,9 565,5 566,3 564,6 564,6 568,2 571,3 572,7 571,8 570,2 572,2 574,4 575,8 577,9 578,7 577,1 577,0 48,8 48,7 48,8 48,9 49,0 49,2 49,2 49,0 49,1 49,1 49,0 49,1 48,9 48,7 48,8 48,8 48,6 49,1 49,0 49,0 49,0 133,7 134,0 134,2 134,6 134,9 135,0 135,1 133,3 133,1 135,4 136,3 136,9 136,8 136,5 137,0 137,4 137,7 137,9 137,8 136,5 136,3 765,1 763,8 766,3 772,3 776,2 779,0 781,4 780,3 781,0 786,1 790,9 792,9 792,3 788,7 792,1 797,3 800,7 803,5 804,6 802,7 802,0 715,1 714,8 717,3 722,2 725,3 727,8 730,0 728,8 729,6 734,4 738,9 740,8 741,2 738,3 741,3 745,2 747,8 750,3 751,2 749,4 748,7 50,0 49,0 49,0 50,1 50,9 51,2 51,4 51,5 51,4 51,7 52,1 52,1 51,1 50,4 50,7 52,1 53,0 53,3 53,4 53,4 53,3 91,1 90,6 90,5 90,9 93,1 93,2 93,2 91,3 91,5 91,8 94,8 95,1 94,9 92,5 92,6 92,7 92,5 92,6 92,6 91,0 91,2 85,1 87,9 85,7 81,2 78,6 76,7 75,0 76,1 75,9 73,8 76,2 76,1 78,5 82,8 80,8 76,5 74,0 72,0 70,7 71,9 71,5 42,5 43,1 42,1 41,0 40,2 39,3 38,4 39,4 39,5 37,9 39,3 39,1 39,1 40,4 39,7 38,6 37,7 36,7 36,1 37,1 37,1 17,0 17,2 16,4 15,5 14,7 14,0 13,4 13,8 13,8 13,5 16,3 15,9 15,9 16,2 15,7 14,5 13,7 13,1 12,6 12,8 12,6 33,2 34,5 34,0 32,8 32,2 31,7 31,1 31,0 30,6 29,9 29,7 29,6 30,5 32,3 31,7 30,6 30,0 29,6 29,3 29,3 29,1 26,4 27,7 27,0 25,2 24,2 23,7 23,2 23,1 23,0 23,0 23,3 23,6 25,1 26,8 26,2 24,4 23,4 22,8 22,3 22,3 22,1 43,3 43,7 42,9 42,2 41,5 41,0 40,1 39,9 39,6 39,1 39,3 39,2 39,0 39,7 39,1 38,7 38,4 38,4 38,0 38,0 37,8 22,2 25,7 24,6 23,0 19,3 18,6 18,1 18,0 18,9 17,9 17,0 18,2 20,5 24,8 23,8 21,8 17,3 17,7 17,1 17,5 18,4 9,0 9,3 9,1 8,6 8,3 8,1 7,9 8,0 8,0 7,8 7,9 7,9 8,1 8,6 8,4 7,9 7,6 7,4 7,3 7,4 7,4 8,3 8,8 8,5 7,9 7,5 7,3 7,1 7,1 7,1 6,9 7,1 7,0 7,5 8,1 7,8 7,2 6,9 6,7 6,5 6,6 6,5 9,9 10,0 9,7 9,5 9,2 9,0 8,8 9,1 9,1 8,8 9,0 8,9 8,9 9,2 9,0 8,8 8,6 8,4 8,2 8,5 8,5 2,6 2,9 -2,2 -4,5 -2,7 -1,9 -1,7 1,1 -0,1 -2,1 2,5 -0,1 2,4 4,3 -2,0 -4,2 -2,6 -2,0 -1,3 1,1 -0,3 0,7 0,9 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,4 0,5 1,1 4,1 1,0 0,6 0,8 0,5 0,6 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 7,6 10,3 4,6 4,6 4,7 4,5 4,2 6,0 4,2 4,6 5,5 5,2 6,7 10,6 4,6 4,5 4,5 4,1 3,8 5,8 3,9 3,7 6,2 5,6 8,2 6,5 5,3 4,6 3,6 3,2 5,9 4,8 4,4 3,3 5,3 5,6 7,6 5,9 4,7 3,8 3,3 2,9 1,9 2,2 1,7 1,5 1,4 1,6 1,8 1,8 1,7 2,0 2,3 1,9 1,6 1,8 1,6 1,7 1,6 1,7 1,6 1,8 1,6 19,8 20,2 21,1 21,8 22,5 23,6 24,6 23,3 24,2 25,1 26,2 27,1 27,9 28,6 29,5 30,6 31,6 32,3 32,9 33,5 34,1 2,1 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,5 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,3 3,4 3,5 3,5 Plače v EUR 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2018 Q2 19 avg. 19 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.682 1.726 1.726 1,8 2,7 3,4 2,3 2,8 3,9 3,6 3,6 3,0 3,3 4,6 3,9 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.627 1.650 1.659 1,3 2,7 3,8 2,3 2,6 4,1 3,8 4,0 3,4 4,1 4,0 3,2 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.857 1.974 1.949 3,3 2,8 2,4 2,7 3,6 3,5 3,2 3,0 2,2 1,3 6,4 6,1 Industrija (B-E) 1.697 1.704 1.730 1,9 3,2 3,8 2,7 2,6 4,8 4,0 4,0 3,8 3,5 3,5 3,2 Trad. tržne stor. (GHI) 1.489 1.523 1.507 0,9 2,7 4,0 2,2 2,8 4,0 3,7 4,3 3,5 4,5 4,3 3,1 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.794 1.843 1.855 0,7 2,1 3,9 1,7 2,5 3,5 3,8 3,9 2,7 5,1 5,7 4,4 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.381 1.398 1.403 -0,4 0,2 5,3 0,3 -1,2 1,5 1,1 5,6 6,0 7,8 5,4 3,0 B Rudarstvo 2.239 2.159 2.178 2,7 1,2 7,6 3,2 0,5 -2,8 12,6 4,7 3,9 9,1 -3,0 -1,8 C Predelovalne dejavnosti 1.659 1.667 1.688 2,1 3,2 3,9 2,7 2,8 5,0 4,2 4,1 4,1 3,5 3,6 3,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.519 2.589 2.707 1,3 4,3 2,9 3,1 3,6 6,2 1,5 6,5 1,3 2,2 4,6 2,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.624 1.611 1.653 1,9 3,5 3,0 4,0 1,4 4,2 2,2 1,4 3,7 4,5 3,7 2,0 F Gradbeništvo 1.290 1.302 1.321 1,3 2,7 4,2 2,7 2,3 4,4 4,8 4,3 4,0 3,9 2,0 1,6 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.548 1.586 1.568 1,6 3,3 4,2 2,6 3,4 4,5 4,2 4,7 3,6 4,4 4,9 3,2 H Promet in skladiščenje 1.542 1.558 1.528 -0,5 1,7 3,3 1,5 1,5 3,1 2,4 3,1 2,9 4,6 2,7 2,3 I Gostinstvo 1.170 1.222 1.235 1,4 2,8 4,9 2,9 3,3 3,8 4,4 5,2 4,9 5,1 5,2 4,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.245 2.312 2.360 0,6 2,4 4,1 1,4 3,1 3,2 1,8 3,6 4,4 6,3 6,8 5,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.480 2.529 2.427 1,5 3,2 4,8 2,4 2,8 5,3 6,3 5,8 2,1 4,8 6,0 2,8 L Poslovanje z nepremičninami 1.530 1.589 1.582 0,7 1,8 0,9 2,7 2,5 0,6 1,1 0,1 0,2 2,3 3,7 5,8 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.883 1.918 1.984 0,7 3,9 4,2 3,4 4,9 5,8 5,7 4,2 2,8 4,1 4,3 4,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.143 1.179 1.191 3,4 2,5 5,8 2,5 2,3 4,2 5,7 5,6 4,9 7,0 6,1 4,4 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.010 2.166 2.164 4,7 4,0 3,2 4,5 6,0 4,0 4,0 2,6 2,9 3,4 9,5 9,4 P Izobraževanje 1.732 1.841 1.791 2,5 1,7 0,9 1,9 2,3 1,2 1,3 0,9 0,5 0,8 5,3 5,4 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.877 1.974 1.956 3,1 3,1 3,4 2,2 3,2 5,9 4,6 5,6 3,5 0,1 5,0 4,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.706 1.766 1.754 2,7 1,7 1,7 1,6 3,1 0,1 1,0 2,4 0,5 2,8 5,1 2,7 S Druge dejavnosti 1.363 1.389 1.420 -0,8 0,9 1,2 1,5 1,3 1,7 1,3 0,1 1,3 2,3 4,5 3,2 Viri: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. 2017 2018 2019 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 4,2 4,2 3,6 2,9 4,6 3,1 3,2 3,6 3,5 1,8 3,4 3,2 3,4 4,2 4,7 4,9 4,0 3,9 3,9 5,2 3,4 4,6 4,5 3,9 3,1 5,4 3,2 3,4 3,9 3,6 2,5 4,6 3,9 3,9 3,6 4,2 4,4 3,4 3,3 2,9 5,0 2,7 3,3 3,7 3,0 2,7 2,8 3,0 3,1 3,2 3,2 0,2 0,5 1,1 2,3 6,3 6,3 6,6 5,8 5,8 6,7 6,2 5,4 5,9 5,9 4,1 2,1 5,5 3,2 3,3 5,0 4,2 2,2 4,7 4,0 1,8 3,3 4,4 2,9 4,2 3,2 2,3 4,9 2,2 3,1 3,4 4,4 3,3 6,3 3,1 3,5 3,9 3,4 3,3 4,5 3,0 6,0 4,5 3,9 4,6 2,4 3,1 3,8 4,4 3,0 4,5 3,6 3,0 4,7 4,6 3,3 3,8 2,3 3,7 2,2 4,8 5,2 5,2 4,4 5,5 7,3 4,3 4,9 4,0 6,8 3,9 1,9 4,7 1,9 -2,9 6,9 5,7 4,3 6,8 4,1 7,0 8,5 7,5 7,4 6,0 5,4 4,8 3,8 2,7 2,6 5,4 2,3 -2,8 28,5 2,7 6,5 6,7 10,9 -2,8 4,0 5,5 2,2 8,3 7,3 11,8 -11,9 3,6 1,5 -2,0 -1,7 -1,8 5,8 -2,5 5,7 5,9 4,5 2,4 5,6 3,5 3,1 5,2 4,5 2,5 4,6 4,1 2,0 3,5 4,7 2,8 4,6 3,5 2,4 5,0 2,3 15,5 4,7 -0,5 0,6 5,0 0,7 14,0 3,1 1,9 -1,2 7,5 3,3 -3,2 4,2 2,7 6,9 4,1 1,4 2,0 5,2 3,9 3,3 2,3 4,6 -0,1 3,5 2,8 -1,9 4,9 3,7 2,6 5,4 4,8 3,4 6,2 2,4 2,3 0,6 2,7 2,9 5,2 2,2 4,5 6,6 5,8 2,2 6,8 3,5 2,7 5,1 2,6 4,2 4,8 3,7 3,2 1,0 2,1 3,0 2,2 1,0 1,6 3,1 2,3 5,3 4,0 5,0 3,7 7,3 3,7 3,0 4,0 3,4 3,4 4,3 4,3 4,6 5,0 4,5 5,3 2,0 3,4 4,1 4,4 3,9 -1,9 1,8 3,3 2,3 4,5 1,2 3,7 3,4 2,8 2,4 4,4 0,2 9,1 3,2 2,6 2,4 2,8 1,8 2,4 4,1 1,1 4,6 4,5 4,2 4,5 5,6 4,5 5,4 4,7 5,1 4,8 5,5 3,3 6,4 4,8 4,7 6,0 3,7 4,8 5,3 5,0 3,3 4,5 2,3 3,9 -0,6 5,0 3,3 2,7 5,5 5,5 2,2 8,1 3,8 7,1 5,0 6,4 8,8 5,9 6,0 5,9 4,3 3,3 4,5 4,4 -0,7 14,7 5,1 4,4 8,0 2,7 0,8 2,8 4,4 5,0 4,8 0,6 3,8 12,5 0,6 5,9 1,8 5,9 3,5 1,2 1,0 1,2 1,1 0,5 -1,0 0,8 1,0 -1,3 0,8 2,1 2,5 2,5 4,1 3,8 3,3 6,5 4,8 6,2 5,3 5,6 6,0 7,0 5,8 4,3 5,9 4,4 2,3 3,6 3,3 1,4 3,2 4,6 4,4 4,4 5,0 3,5 5,6 2,9 3,7 5,4 4,5 5,5 3,9 7,2 6,0 6,6 4,5 5,6 1,2 8,3 5,6 6,5 9,0 5,6 7,4 5,2 5,7 5,7 3,9 3,7 11,1 3,2 3,1 4,9 3,5 3,5 2,5 2,5 2,9 4,0 3,6 1,0 2,9 2,3 4,9 10,1 9,4 8,9 9,1 9,3 9,6 10,3 7,4 1,0 1,8 1,4 0,9 1,3 0,9 0,7 1,6 1,4 -1,3 0,5 0,5 1,2 5,0 5,2 5,8 5,6 5,3 5,4 5,1 5,0 6,3 4,9 4,7 4,3 4,9 5,8 6,2 4,5 4,9 1,1 -1,6 0,6 1,3 4,4 4,8 5,6 3,4 3,5 5,6 3,8 4,4 1,1 1,8 1,2 0,0 1,3 2,7 3,2 1,3 1,8 -1,5 2,1 1,3 4,9 4,1 5,0 6,3 -1,3 5,1 4,6 3,8 3,7 1,9 1,6 1,1 1,1 1,0 -0,8 0,1 1,6 2,2 0,0 2,0 2,5 2,4 4,4 5,0 4,1 2,1 3,1 4,4 4,2 3,9 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 2018 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 CPI, medletna rast v % 0,5 1,7 1,4 1,2 1,3 1,3 1,9 1,9 1,9 1,3 1,6 2,0 1,0 1,2 1,7 1,5 Hrana in brezalkoholne pijače 1,7 2,9 0,6 1,6 2,4 3,0 3,5 2,6 1,7 0,4 1,1 2,5 1,7 2,7 2,9 2,9 Alkoholne pijače in tobak 0,4 3,0 0,4 2,8 3,0 2,6 2,5 1,1 0,8 0,4 0,4 1,6 2,9 3,1 3,0 3,6 Obleka in obutev -2,9 1,3 0,3 2,4 -1,0 0,1 -1,6 -1,3 -0,2 0,7 0,5 3,6 -2,4 -1,8 1,3 0,1 Stanovanje -0,1 3,6 4,7 2,0 3,1 3,1 3,3 4,3 5,4 4,2 5,3 4,5 2,8 2,9 3,6 3,8 Stanovanjska oprema 0,9 0,4 0,9 -0,5 0,2 0,2 1,5 0,6 0,9 0,9 1,0 1,9 0,5 -0,3 0,4 0,7 Zdravje 0,8 0,2 1,3 0,0 0,3 1,0 1,7 1,3 1,1 1,7 2,0 1,3 0,5 0,3 0,2 0,5 Prevoz -0,1 1,6 -0,7 0,7 1,2 -0,2 0,8 1,9 0,6 -1,3 0,1 -1,3 0,8 1,1 1,6 0,0 Komunikacije 2,9 -2,3 3,3 -0,8 -1,8 -1,6 0,2 0,8 2,0 3,0 0,0 -0,2 -1,7 -1,5 -2,3 -1,3 Rekreacija in kultura 0,2 0,8 1,9 0,8 0,4 -0,6 1,8 1,2 2,5 2,4 1,3 2,1 0,4 0,0 0,8 -0,5 Izobraževanje 0,3 3,7 1,7 0,5 3,8 3,9 4,1 4,4 1,8 2,2 3,5 4,2 3,8 3,8 3,7 4,0 Gostinske in nastanitvene storitve 1,0 1,6 2,4 2,0 1,6 2,6 2,5 2,7 2,6 2,8 3,3 3,0 1,7 1,5 1,6 2,7 Raznovrstno blago in storitve 1,6 1,3 1,7 1,4 1,2 1,5 1,9 1,8 1,7 1,3 2,1 2,4 1,2 1,2 1,3 1,7 HICP 0,6 1,9 1,4 1,3 1,5 1,5 2,1 2,1 1,9 1,4 1,8 2,0 1,3 1,4 1,9 1,7 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,4 0,9 1,2 0,9 0,6 0,6 0,9 0,8 1,0 1,5 1,5 2,1 0,4 0,5 0,9 0,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,5 2,2 1,4 2,3 2,3 2,2 2,1 2,4 1,6 1,1 0,9 0,3 2,3 2,5 2,2 2,2 Domači trg -0,2 1,8 1,2 1,5 1,9 2,1 2,0 2,2 1,4 1,5 2,1 1,9 1,8 2,1 1,8 1,8 Tuji trg 1,2 2,6 1,6 3,1 2,7 2,2 2,2 2,6 1,8 0,9 -0,3 -1,4 2,8 2,8 2,6 2,7 Na evrskem območju 0,6 2,3 1,6 2,8 2,2 2,1 2,4 2,9 1,9 1,2 -0,3 -1,6 2,2 2,2 2,3 2,3 Izven evrskega območja 2,3 3,6 1,7 3,9 4,0 2,5 1,6 2,1 1,7 0,0 -0,3 -0,7 4,1 4,2 3,6 3,6 Indeks uvoznih cen 2,7 1,6 1,7 2,4 2,4 0,5 2,4 4,3 2,8 1,4 0,2 -1,9 2,7 3,0 1,6 0,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,0 0,5 0,7 1,1 1,2 1,6 0,9 0,3 0,1 -0,5 -0,1 -0,3 1,1 1,1 1,3 1,4 Realni (deflator HICP) 0,3 0,4 0,8 0,7 1,0 1,6 1,2 0,3 0,1 -0,7 -0,1 0,4 0,7 0,7 1,6 1,6 Realni (deflator ULC) 1,0 0,1 0,9 1,6 0,6 2,1 1,2 -0,6 0,9 0,5 2,5 USD za EUR 1,1066 1,1293 1,1815 1,1744 1,1777 1,2294 1,1922 1,1631 1,1412 1,1357 1,1239 1,1116 1,1756 1,1738 1,1836 1,2200 Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir odatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2018 2019 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1,2 1,2 1,5 2,0 2,1 1,9 1,8 2 2,2 2 1,4 1,1 1,2 1,6 1,7 1,4 1,8 2 2,3 1,7 1,4 2,4 3,6 3,7 3,4 3,3 2,5 2,8 2,5 2,7 1,9 0,6 0,8 0,4 0,1 0,5 0,7 2,2 2,9 2,9 1,7 1,5 2,1 2,2 2,2 2,7 2,5 1,2 0,9 1,1 1,2 0,9 0,4 0,8 0,3 0,1 0,2 -0,2 1,1 1,6 1,7 1,6 1,4 1,5 -1,2 -1,7 -1,4 -1,8 -1,8 -1,1 -1 0,1 -1 0,3 0,5 -0,5 2,1 -0,2 0,1 1,5 3,2 5,2 2,3 0,6 2,9 2,5 3,2 3,3 3,4 4 3,8 5,2 5,9 5,5 4,7 3,5 3,9 5,1 5,1 5,6 5,2 4,8 4,9 3,9 2,9 -0,2 0,2 1,6 1,4 1,4 0,4 0,3 1 0,4 1,4 0,9 0,5 1,5 0,7 0,9 0,5 1,5 2,2 2,7 0,7 1,3 0,6 2,0 1,9 1,7 1,4 1,6 1,5 0,9 0,8 1,3 1,3 1,6 1,5 2 1,9 2,1 2,1 1,2 1,4 1,4 1,7 0,2 -0,7 -0,3 0,5 2,2 2,1 1,9 1,6 1,5 1 -0,7 -2 -1,6 -0,2 0,8 0,3 -0,9 -1,3 -0,7 -2 -0,9 -2,5 -1,0 -1,5 1,5 0,6 0,2 0,8 1,3 1,4 1,2 3,3 2,1 3,9 3,1 1,7 -0,9 -0,7 -0,5 -1,2 1,1 0,5 -0,3 -1,0 1,1 2,8 1,6 1,4 1 1,2 2,6 3 1,9 2,7 2,5 1,9 2 0,7 1,3 2 2,1 2,2 0,8 3,9 3,9 3,9 4,1 4,4 4,4 4,4 4,5 1,8 1,8 1,7 1,6 2,5 2,6 3,1 3,8 3,5 3,5 3,5 5,6 5,5 2,5 2,5 2,4 2,6 2,6 2,6 2,5 3,1 2,6 2,7 2,4 3,1 2,7 2,6 3,2 3 3,6 2,9 3,3 2,8 2,9 1,4 1,4 1,5 2,0 2,1 2,3 1,6 1,6 1,5 1,9 1,7 0,8 1,2 2 2,5 1,9 1,8 1,8 2 3,5 3,4 1,4 1,5 1,9 2,2 2,3 2,1 2 2,2 2,3 2,1 1,4 1,2 1,3 1,6 1,8 1,6 1,9 2 2,4 1,7 1,5 0,5 0,4 0,5 1,2 0,9 0,8 0,7 0,9 1 1 1,2 1,3 1,4 1,7 1,7 1,2 1,7 1,9 2,3 2,1 2,1 2,2 2,0 1,9 2,3 2,4 2,5 2,2 1,9 1,6 1,4 1,1 1,2 1,1 1,2 1 0,5 0,2 0,2 0,4 2,1 2,5 2,1 1,7 2,2 2,2 2,3 2,0 1,7 1,4 1,2 1,2 1,6 1,6 2 2,2 2 1,8 1,9 2,1 2,0 1,9 1,9 2,2 2,6 2,6 2,8 2,5 2,1 1,8 1,6 1,1 0,8 0,7 0,3 -0,3 -0,9 -1,3 -1,5 -1,3 2,1 1,9 2,2 2,4 2,7 2,9 2,9 2,8 2,3 1,8 1,6 1,5 1,1 1 0,3 -0,3 -0,9 -1,6 -1,8 -1,5 2,0 2,1 1,0 1,7 2,1 2,0 2,4 2,0 1,6 1,7 1,7 0,1 0,1 -0,2 0,3 -0,4 -0,9 -0,5 -0,8 -0,8 0,4 0,4 1,1 2,1 3,8 4,0 4,4 4,4 4,1 2,6 1,7 1,6 1,3 1,4 1,2 0,5 -1,2 -1,3 -2,2 -2,2 1,8 1,7 1,6 0,7 0,5 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,0 -0,3 -0,5 -0,7 -0,6 0,2 0,2 -0,5 0,0 -0,4 1,7 1,6 1,9 0,9 0,7 0,6 0,0 0,3 0,2 0,2 -0,2 -0,5 -0,8 -0,9 -0,6 0,0 0,4 -0,1 0,8 0,5 1,2348 1,2336 1,2276 1,1812 1,1678 1,1686 1,1549 1,1659 1,1484 1,1367 1,1384 1,1416 1,1351 1,1302 1,1238 1,1185 1,1293 1,1218 1,1126 1,1004 Plačilna bilanca 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 1.942 2.635 2.593 542 892 571 693 699 800 401 641 614 176 450 421 23 Blago 1.536 1.579 1.128 421 479 317 328 427 371 2 382 187 32 274 240 56 Izvoz 24.991 28.478 31.133 7.131 7.035 7.443 7.537 7.932 7.605 8.059 8.273 8.696 2.075 2.612 2.644 2.581 Uvoz 23.454 26.899 30.005 6.711 6.556 7.126 7.209 7.506 7.234 8.056 7.892 8.509 2.044 2.338 2.404 2.525 Storitve 1.925 2.241 2.678 580 684 508 531 642 803 702 595 758 261 234 245 109 Izvoz 6.501 7.288 7.963 1.758 2.121 1.874 1.651 1.918 2.286 2.109 1.790 2.095 741 675 651 554 Uvoz 4.575 5.047 5.285 1.179 1.437 1.366 1.120 1.276 1.483 1.407 1.195 1.337 481 440 406 445 Primarni dohodki -1.139 -886 -807 -367 -204 -208 -28 -296 -254 -228 -121 -232 -96 -49 -47 -121 Prejemki 1.259 1.374 1.592 359 299 353 421 438 320 413 418 399 84 108 106 112 Izdatki 2.398 2.260 2.399 727 503 561 449 734 574 642 539 632 180 156 154 232 Sekundarni dohodki -381 -299 -406 -91 -67 -46 -138 -73 -120 -75 -215 -98 -20 -10 -17 -21 Prejemki 713 828 789 200 205 239 175 201 172 241 182 185 66 75 76 74 Izdatki 1.094 1.127 1.196 291 272 285 314 274 292 316 397 283 86 85 92 95 Kapitalski račun -303 -324 -225 -65 -59 -59 -41 -35 -28 -120 -21 -24 91 -9 31 -5 Finančni račun 1.187 2.088 2.527 686 729 40 915 701 699 213 610 403 225 376 319 -67 Neposredne naložbe -864 -495 -933 51 -100 -256 -25 -226 -465 -217 -438 -132 -25 -143 97 -174 Imetja 434 570 362 263 107 23 259 -10 18 94 415 -86 -118 136 171 -102 Obveznosti 1.298 1.065 1.295 212 206 279 284 216 483 311 853 46 -92 279 74 71 Naložbe v vrednost. papirje 5.023 2.987 750 561 666 2.064 -1.290 1.559 996 -515 548 -76 258 4 1.057 412 Finančni derivativi -270 -185 -86 -115 -24 18 2 -76 24 -36 -184 5 -5 -8 7 5 Ostale naložbe -2.606 -308 2.743 157 162 -1.774 2.239 -534 73 965 662 561 -17 522 -855 -274 Imetja -2.221 -1.381 2.031 -226 -1.092 -139 814 374 -371 1.214 705 1.413 -286 -389 -141 25 Ostali lastniški kapital 35 72 68 34 15 -8 42 35 16 -25 45 15 5 5 -9 -9 Gotovina in vloge -2.132 -2.076 1.590 -388 -1.259 132 227 137 -286 1.512 33 1.143 -144 -671 -239 46 Posojila -203 -115 207 6 -38 -34 -6 91 50 72 51 324 -17 -13 14 -17 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 10 5 -7 -1 3 0 1 1 -1 -8 8 1 1 1 0 0 Komercialni krediti in predujmi 167 615 303 171 115 -197 463 105 54 -318 564 -59 -172 262 115 9 Ostale terjatve -97 118 -130 -49 73 -31 87 5 -205 -18 4 -9 42 27 -23 -4 Obveznosti 385 -1.073 -713 -383 -1.255 1.635 -1.426 908 -444 249 43 852 -269 -910 714 299 Ostali lastniški kapital 4 20 2 20 0 0 0 0 0 2 0 -1 0 0 0 0 Gotovina in vloge 1.128 365 -524 14 -430 1.679 -1.318 187 242 365 110 425 69 -669 707 243 Posojila -818 -1.853 -490 -507 -695 -262 -237 131 -85 -299 -105 154 -300 -227 -115 -127 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -8 5 20 -8 2 -8 27 21 -14 -14 40 13 1 1 -3 -3 Komercialni krediti in predujmi 137 411 331 53 -56 224 112 243 -201 179 2 115 -95 89 151 135 Ostale obveznosti -57 -21 -52 45 -76 2 -10 327 -385 16 -4 145 57 -104 -25 51 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja -97 89 52 33 25 -12 -12 -22 70 16 21 44 14 2 14 -36 Neto napake in izpustitve -452 -223 158 209 -104 -473 263 37 -73 -68 -10 -187 -43 -64 -134 -85 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2017 2018 2019 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 127 236 158 299 252 182 265 280 212 307 217 183 1 277 138 226 -6 383 237 193 273 21 74 67 188 164 64 199 196 75 101 6 91 -95 119 149 114 -232 213 206 41 86 2.218 2.387 2.365 2.785 2.507 2.679 2.746 2.738 2.245 2.623 2.906 2.859 2.293 2.690 2.677 2.907 2.861 2.991 2.844 3.026 2.348 2.197 2.314 2.298 2.597 2.343 2.616 2.547 2.542 2.170 2.522 2.899 2.768 2.388 2.571 2.527 2.793 3.093 2.778 2.638 2.985 2.262 154 188 146 197 219 208 216 263 261 279 288 226 188 209 170 216 304 228 226 279 301 669 541 503 607 645 619 654 786 777 723 739 650 720 565 575 650 742 657 697 850 816 515 353 356 410 426 411 439 522 516 444 451 424 532 356 405 434 437 429 471 572 515 -40 3 9 -40 -93 -62 -141 -131 -79 -44 -45 -98 -85 19 -78 -62 -53 -32 -147 -74 -77 135 152 151 117 130 145 164 112 96 112 116 110 188 204 95 119 123 151 125 111 102 175 149 143 157 223 206 305 244 175 155 161 208 273 185 173 181 176 184 272 185 178 -8 -28 -63 -47 -38 -27 -8 -47 -45 -28 -32 -35 -7 -70 -103 -42 -25 -26 -48 -52 -37 89 58 56 61 67 60 73 59 53 60 81 65 96 58 66 58 70 59 55 66 61 98 86 119 108 105 87 81 106 97 89 113 100 103 128 169 100 95 85 103 118 98 -85 -12 -15 -15 -9 -8 -18 -24 7 -11 2 -7 -115 -15 -17 11 -7 -1 -17 -8 -10 -212 584 384 -54 217 536 -53 313 77 309 334 251 -372 447 365 -202 143 290 -30 518 -303 -180 32 -52 -4 -57 20 -189 -226 -147 -91 112 -89 -240 3 -445 5 -109 -51 28 32 -72 -46 40 116 103 0 -48 38 108 -210 121 231 -20 -117 73 172 170 -31 39 -94 95 -95 134 8 168 107 57 -68 227 334 -63 212 119 69 123 71 618 165 78 90 -122 63 -23 595 -1.456 321 -156 320 1.281 -42 233 455 308 90 -687 82 -1.506 2.166 -112 179 44 -300 -293 -29 7 4 2 -4 -28 -26 -23 5 12 7 -11 -14 -11 -62 -56 -66 3 -2 5 8 0 -645 2.008 147 84 -11 -741 218 296 -260 38 131 1.031 -196 1.985 -1.268 -55 45 292 224 809 -214 -22 353 95 366 -101 71 404 -61 -411 101 285 1.038 -108 1.766 -1.298 238 196 744 474 825 67 10 14 14 14 12 11 11 5 6 5 -8 -8 -9 4 37 5 5 5 5 3 5 325 217 -211 221 30 4 103 -63 -30 -193 131 1.005 376 1.305 -1.449 177 205 570 367 912 204 -32 2 14 -22 8 28 55 5 -17 62 38 7 27 32 14 5 12 133 179 -5 29 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -3 -3 -3 3 3 3 0 0 0 0 0 -321 68 138 257 -46 -17 168 24 -196 226 93 25 -436 174 194 195 17 -33 -44 -79 -184 -5 51 140 -104 -106 45 67 -32 -174 1 34 13 -65 249 -97 -148 -44 68 -33 -6 14 622 -1.655 -52 282 -90 811 186 -356 -151 64 154 6 88 -219 -30 293 150 452 249 16 281 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 -1 0 0 0 0 729 -1.365 -149 196 -78 365 -100 65 131 46 121 5 239 -70 105 75 124 149 152 75 218 -19 -160 -18 -59 32 84 15 0 -55 -31 -51 -3 -245 12 -186 69 57 72 25 151 176 -3 9 9 9 7 7 7 -5 -5 -5 -5 -5 -5 13 13 13 4 4 4 0 0 -62 -184 70 226 -13 -5 260 -53 -227 78 67 52 60 -288 151 139 -70 152 33 -174 -108 -23 45 36 -90 -38 361 4 -364 4 -25 22 -43 37 114 -114 -4 36 74 35 -36 -5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 -4 -34 26 -6 1 -17 6 18 47 13 10 -7 27 -33 27 25 7 12 -37 11 -254 360 240 -338 -26 362 -299 57 -142 12 115 74 -258 185 244 -439 156 -93 -250 333 -567 282 242 270 319 278 308 306 305 252 296 319 332 328 288 309 327 310 322 313 337 n.p. 1.106 1.311 1.306 1.469 1.337 1.419 1.452 1.454 1.228 1.421 1.609 1.536 1.129 1.423 1.395 1.504 1.490 1.496 1.412 1.559 n.p. 811 824 807 992 872 937 965 948 730 856 947 956 798 982 959 1.048 1.024 1.135 1.066 1.131 n.p. 357 356 304 356 315 367 341 351 298 379 376 405 390 337 321 384 366 371 360 376 n.p. 1.298 1.379 1.379 1.549 1.397 1.596 1.556 1.529 1.241 1.527 1.755 1.646 1.314 1.493 1.506 1.627 1.732 1.618 1.434 1.659 n.p. 593 643 674 759 691 729 707 718 663 678 826 786 728 807 771 847 1.065 852 900 1.021 n.p. Denarna gibanja in 2016 2017 2018 2017 2018 obrestne mere 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 4.618 6.247 6.290 5.041 5.173 5.297 5.485 5.600 5.781 6.041 6.247 6.290 6.273 6.471 Centralna država (S.1311) 6.273 5.170 5.154 5.784 5.699 5.524 5.489 5.491 5.136 5.114 5.170 5.154 5.099 4.927 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 576 571 576 581 573 572 563 559 556 550 571 576 571 563 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.154 9.733 9.765 9.413 9.447 9.476 9.541 9.604 9.660 9.699 9.733 9.765 9.778 9.860 Nefinančne družbe (s.11) 9.664 9.644 9.682 9.745 9.800 9.824 9.828 9.816 9.780 9.716 9.644 9.682 9.687 9.598 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.411 1.566 1.627 1.248 1.254 1.247 1.241 1.545 1.558 1.548 1.566 1.627 1.621 1.528 Denarni sektor (S.121, 122) 3.541 3.886 3.682 3.860 3.550 3.635 3.625 3.440 3.705 3.824 3.886 3.682 3.798 3.884 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 23.969 25.496 25.363 24.492 24.313 24.338 24.377 24.478 24.840 24.940 25.496 25.363 25.448 25.461 V tuji valuti 672 528 545 630 624 597 596 571 567 554 528 545 535 529 Vrednostni papirji skupaj 5.889 4.450 4.487 5.412 5.291 5.254 5.224 5.308 4.887 4.858 4.450 4.487 4.474 4.266 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge čez noč 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Vezane vloge do 1 leta 0,21 0,13 0,16 0,10 0,11 0,11 0,11 0,14 0,13 0,13 0,14 0,14 0,15 0,16 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % 3-mesečni -0,264 -0,329 -0,321 -0,330 -0,330 -0,330 -0,329 -0,329 -0,330 -0,329 -0,328 -0,329 -0,329 -0,328 6-mesečni -0,164 -0,260 -0,266 -0,251 -0,267 -0,273 -0,272 -0,273 -0,274 -0,274 -0,271 -0,274 -0,275 -0,271 3-mesečni -0,747 -0,732 -0,735 -0,729 -0,730 -0,728 -0,726 -0,726 -0,726 -0,745 -0,755 -0,740 -0,745 -0,740 6-mesečni -0,671 -0,658 -0,653 -0,661 -0,663 -0,651 -0,651 -0,650 -0,649 -0,653 -0,653 -0,644 -0,662 -0,657 Vira: BS, EUROSTAT. 2018 2019 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 6.524 6.600 6.791 6.915 7.042 7.041 7.059 7.088 7.165 7.256 7.023 7.152 7.219 7.327 7.606 7.631 7.913 7.791 4.859 4.904 4.912 4.870 4.877 4.831 4.905 4.939 4.937 4.980 4.805 4.819 4.944 5.089 5.058 5.070 5.007 5.037 568 565 564 560 562 554 559 558 580 588 587 583 577 581 577 570 567 574 9.905 9.996 10.033 10.075 10.161 10.231 10.296 10.339 10.370 10.397 10.426 10.507 10.570 10.628 10.642 10.703 10.781 10.833 9.628 9.582 9.627 9.648 9.647 9.647 9.656 9.628 9.496 9.665 9.676 9.681 9.637 9.571 9.749 9.738 9.878 9.868 1.547 1.616 1.611 1.605 1.592 1.593 1.497 1.503 1.502 1.503 1.490 1.486 1.484 1.482 1.496 1.503 1.493 1.486 3.955 3.800 3.954 4.269 4.186 4.060 3.614 3.904 4.275 4.247 4.380 4.207 3.963 4.099 4.001 4.335 4.067 3.894 25.580 25.444 25.584 25.959 26.051 25.973 25.600 25.921 26.181 26.367 26.516 26.385 26.138 26.329 26.381 26.725 26.651 26.509 498 518 533 489 491 485 467 451 446 435 432 434 420 422 419 416 420 412 4.266 4.399 4.481 4.477 4.381 4.356 4.354 4.393 4.429 4.475 4.397 4.433 4.580 4.659 4.685 4.727 4.666 4.704 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,16 0,16 0,16 0,15 0,18 0,16 0,16 0,17 0,17 0,16 0,18 0,17 0,16 0,19 0,17 0,15 0,16 0,16 -0,329 -0,325 -0,322 -0,321 -0,319 -0,319 -0,318 -0,316 -0,312 -0,308 -0,308 -0,309 -0,311 -0,312 -0,329 -0,365 -0,408 -0,418 -0,270 -0,270 -0,269 -0,269 -0,267 -0,268 -0,264 -0,257 -0,241 -0,236 -0,232 -0,230 -0,231 -0,237 -0,279 -0,347 -0,405 -0,394 -0,733 -0,726 -0,732 -0,725 -0,726 -0,731 -0,741 -0,745 -0,735 -0,704 -0,713 -0,707 -0,715 -0,713 -0,717 -0,751 -0,817 -0,812 -0,650 -0,647 -0,645 -0,647 -0,649 -0,652 -0,662 -0,667 -0,659 -0,639 -0,652 -0,648 -0,650 -0,656 -0,673 -0,719 -0,802 -0,771 Javne finance 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 2018 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.842,2 16.803,3 18.593,0 4.026,9 4.372,9 4.170,8 4.712,5 4.607,9 5.101,9 4.518,5 4.944,0 4.671,5 1.443,3 1.404,1 1.525,5 1.465,5 Tekoči prihodki 15.203,9 16.251,4 17.575,5 3.927,5 4.212,6 3.994,9 4.525,9 4.251,7 4.803,1 4.271,9 4.730,5 4.477,6 1.426,3 1.356,0 1.430,3 1.431,0 Davčni prihodki 14.240,5 15.162,0 16.224,9 3.678,7 3.991,2 3.782,0 4.230,9 3.914,8 4.297,3 4.103,3 4.350,6 4.169,7 1.351,5 1.287,2 1.352,5 1.376,0 Davki na dohodek in dobiček 2.680,8 2.967,0 3.296,3 582,5 770,8 785,5 990,7 651,8 868,2 850,4 1.058,4 717,7 251,4 244,9 274,5 263,2 Prispevki za socialno varnost 5.720,6 6.092,1 6.549,8 1.510,5 1.598,2 1.592,8 1.619,6 1.622,4 1.715,0 1.710,3 1.734,9 1.745,5 509,4 514,6 574,1 542,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 19,8 21,3 21,6 4,9 6,1 5,0 5,6 5,0 6,1 5,3 5,9 5,4 1,9 1,9 2,2 1,8 Davki na premoženje 256,2 274,2 277,7 100,1 75,9 28,1 65,0 106,7 77,9 26,3 67,6 120,9 38,2 22,3 15,4 12,2 Domači davki na blago in storitve 5.432,9 5.722,8 5.989,3 1.463,5 1.521,3 1.336,8 1.519,5 1.500,6 1.632,4 1.427,8 1.490,3 1.565,7 531,3 516,1 473,9 516,9 Davki na medn. trgov. in transaksije 81,9 83,3 89,8 21,7 19,9 22,6 21,4 22,7 23,2 25,5 25,6 25,5 7,5 6,3 6,1 6,7 Drugi davki 48,2 1,3 0,5 -4,4 -1,0 11,2 9,3 5,6 -25,6 57,8 -32,0 -11,1 11,8 -18,9 6,2 32,3 Nedavčni prihodki 963,4 1.089,4 1.350,6 248,8 221,4 212,9 295,0 336,9 505,8 168,5 380,0 307,9 74,8 68,8 77,8 55,0 Kapitalski prihodki 96,2 91,2 152,7 17,4 33,0 28,6 37,3 43,9 43,0 23,6 31,2 34,3 7,8 11,0 14,1 7,7 Prejete donacije 10,4 9,5 12,4 6,0 1,5 0,2 1,5 7,1 3,6 5,2 1,1 6,3 0,6 0,5 0,3 -0,7 Transferni prihodki 51,1 52,3 55,6 50,0 1,1 0,4 0,5 51,4 3,3 1,8 3,1 50,3 0,9 0,0 0,2 0,1 Prejeta sredstva iz EU 480,5 399,0 796,8 25,9 124,8 146,7 147,4 253,8 249,0 216,0 178,0 103,1 7,7 36,6 80,6 27,5 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.496,7 17.102,0 18.066,6 4.115,7 4.721,1 4.337,0 4.282,8 4.387,6 5.059,2 4.689,6 4.506,0 4.706,2 1.359,6 1.588,2 1.773,3 1.412,4 Tekoči odhodki 7.407,1 7.733,0 7.966,9 1.782,3 2.103,4 2.027,9 1.919,2 1.877,2 2.142,5 2.116,1 2.010,6 2.007,8 586,0 772,6 744,8 651,8 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.785,4 3.938,1 4.168,2 956,5 1.008,5 980,7 1.091,2 1.016,8 1.079,5 1.067,7 1.176,4 1.100,0 332,1 327,6 348,9 321,1 Izdatki za blago in storitve 2.371,4 2.626,6 2.633,2 586,2 886,0 552,0 642,6 640,6 798,0 602,3 669,5 675,6 209,3 350,4 326,3 176,1 Plačila obresti 1.074,2 985,3 867,9 206,5 116,2 462,5 145,7 190,3 69,5 404,2 122,7 175,7 33,5 77,7 4,9 147,5 Sredstva, izločena v rezerve 176,1 183,0 297,5 33,0 92,7 32,7 39,7 29,4 195,6 42,0 42,1 56,4 11,1 16,9 64,6 7,0 Tekoči transferi 7.700,0 7.912,9 8.235,0 2.001,8 1.989,8 2.034,4 2.027,4 2.071,1 2.102,1 2.187,9 2.107,1 2.201,3 623,5 661,0 705,3 683,3 Subvencije 397,0 425,4 443,8 79,8 108,2 159,9 103,9 52,7 127,3 161,8 113,4 53,8 20,6 45,1 42,4 73,5 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.495,5 6.665,1 6.925,4 1.718,8 1.650,0 1.678,4 1.715,1 1.811,9 1.720,0 1.784,6 1.816,5 1.912,7 538,0 540,2 571,8 551,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 727,8 748,0 792,5 184,6 206,5 174,8 192,4 193,4 231,9 216,6 163,1 215,0 63,9 61,6 80,9 51,6 Tekoči transferi v tujino 79,7 74,3 73,4 18,7 25,2 21,3 16,0 13,1 22,9 25,0 14,1 19,8 0,9 14,1 10,2 6,5 Investicijski odhodki 784,3 891,0 1.158,6 208,1 428,5 111,2 197,5 292,4 557,6 156,1 240,7 315,3 87,2 103,8 237,5 30,4 Investicijski transferi 177,8 186,6 272,7 37,0 103,8 29,7 54,4 42,1 146,4 24,7 48,9 57,9 30,6 19,1 54,1 8,4 Plačila sredstev v proračun EU 427,4 378,5 433,4 86,5 95,6 133,8 84,4 104,8 110,5 204,8 98,8 123,8 32,2 31,8 31,6 38,6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -654,5 -298,7 526,4 -88,8 -348,2 -166,2 429,7 220,3 42,7 -171,1 438,0 -34,6 83,7 -184,1 -247,8 53,1 Vir: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. 2018 2019 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1.322,9 1.382,4 1.717,1 1.418,4 1.577,0 1.461,6 1.682,9 1.463,3 1.790,8 1.542,8 1.768,2 1.547,5 1.401,3 1.569,8 1.702,7 1.622,5 1.618,9 1.461,5 1.556,0 1.654,1 1.302,2 1.261,7 1.582,6 1.391,2 1.552,0 1.390,2 1.471,5 1.390,0 1.764,5 1.498,0 1.540,6 1.525,6 1.372,4 1.373,9 1.623,1 1.542,0 1.565,5 1.438,2 1.539,0 1.500,4 1.245,0 1.161,1 1.515,1 1.275,0 1.440,8 1.237,8 1.367,4 1.309,6 1.418,4 1.435,5 1.443,3 1.473,5 1.315,3 1.314,5 1.545,1 1.400,4 1.405,1 1.308,2 1.461,2 1.400,2 252,9 269,4 347,6 284,7 358,4 115,2 279,3 257,3 271,5 280,8 316,0 289,6 275,3 285,4 426,4 300,1 332,0 126,7 308,1 282,9 507,7 542,3 543,5 537,1 539,0 541,0 537,8 543,6 540,7 550,6 623,7 575,5 563,7 571,1 580,1 576,6 578,2 583,8 582,3 579,4 1,5 1,7 1,9 1,8 1,9 1,9 1,5 1,6 1,8 1,9 2,3 1,9 1,7 1,7 1,9 1,8 2,1 2,1 1,6 1,6 7,6 8,3 18,2 16,8 29,9 33,1 38,3 35,3 39,2 23,3 15,4 10,6 8,1 7,6 18,8 19,9 28,9 35,7 36,6 48,5 457,1 362,8 590,1 418,9 510,4 533,5 518,1 449,0 591,4 561,5 479,6 531,1 503,3 393,4 541,8 492,5 456,0 564,8 522,0 478,9 9,6 6,4 8,3 5,5 7,5 7,5 8,1 7,1 7,8 8,6 6,9 7,3 8,9 9,2 9,3 8,3 8,0 10,2 8,1 7,2 8,6 -29,7 5,5 10,1 -6,3 5,5 -15,7 15,7 -33,9 8,9 -0,5 57,6 -45,8 46,0 -33,1 1,2 -0,1 -15,2 2,5 1,6 57,2 100,6 67,5 116,2 111,3 152,4 104,1 80,4 346,1 62,5 97,2 52,0 57,1 59,4 78,0 141,6 160,4 130,0 77,8 100,1 11,1 9,7 10,3 9,4 17,6 17,6 8,8 17,4 16,2 12,9 13,9 7,6 8,2 7,8 10,4 11,5 9,3 15,0 7,3 12,1 0,2 0,7 0,5 0,2 0,8 1,2 0,4 5,5 1,0 0,7 2,0 0,0 5,0 0,1 0,5 0,2 0,4 0,2 0,5 5,6 0,1 0,2 0,0 0,4 0,0 50,1 1,1 0,1 0,5 0,0 2,8 0,1 1,7 0,0 1,5 0,0 1,6 0,0 0,2 50,1 9,2 110,0 123,7 17,2 6,5 2,5 201,0 50,3 8,7 31,3 209,0 14,2 13,9 187,9 67,2 68,7 42,1 8,1 9,0 85,9 1.418,1 1.506,5 1.448,8 1.379,5 1.454,5 1.554,8 1.454,6 1.378,2 1.439,2 1.598,1 2.022,0 1.572,4 1.502,3 1.614,8 1.491,8 1.454,3 1.559,9 1.700,9 1.487,8 1.517,5 613,8 762,3 678,4 587,1 653,7 638,6 646,6 592,0 582,7 706,0 853,9 689,2 648,0 779,0 700,9 605,5 704,2 691,2 657,7 658,9 329,5 330,0 326,2 336,2 428,8 341,4 343,9 331,5 349,7 348,2 381,6 341,7 359,9 366,1 355,2 362,5 458,7 374,5 367,7 357,8 178,5 197,4 219,4 216,7 206,5 242,8 217,3 180,5 215,3 251,8 331,0 194,8 187,4 220,2 221,6 223,1 224,7 251,5 205,1 219,1 94,0 221,0 118,7 21,6 5,4 44,9 75,2 70,2 7,9 56,8 4,8 145,4 91,9 166,9 114,8 4,1 3,8 47,2 56,3 72,2 11,8 13,9 14,1 12,6 13,0 9,5 10,1 9,7 9,8 49,3 136,5 7,3 8,9 25,8 9,3 15,8 17,0 18,0 28,6 9,9 706,8 644,3 679,9 681,5 666,0 776,0 653,9 641,3 658,1 680,2 763,9 766,3 693,7 727,9 677,8 715,9 713,4 849,6 668,5 683,2 76,6 9,8 39,3 37,4 27,2 13,9 15,4 23,4 21,1 22,2 84,0 122,5 8,6 30,6 26,5 39,8 47,1 20,0 16,5 17,3 561,9 564,7 573,6 573,7 567,7 688,6 564,7 558,6 567,5 570,6 582,0 576,9 607,1 600,5 613,0 600,3 603,2 745,7 578,4 588,6 62,5 60,8 59,5 65,7 67,3 67,9 68,2 57,2 67,8 72,4 91,6 56,2 68,3 92,1 33,1 69,9 60,1 77,0 63,0 75,0 5,7 9,0 7,6 4,7 3,7 5,6 5,5 2,1 1,7 14,9 6,3 10,6 9,7 4,7 5,1 6,0 3,0 6,9 10,5 2,3 34,2 46,6 47,6 64,0 85,9 94,5 106,2 91,7 132,0 151,1 274,4 44,2 55,2 56,7 67,0 88,6 85,2 102,0 100,3 113,1 6,9 14,4 10,0 19,4 25,0 13,0 12,8 16,3 30,0 24,5 92,0 7,2 8,1 9,3 15,3 16,5 17,0 17,1 19,8 21,0 56,4 38,7 32,9 27,5 23,9 32,8 35,1 37,0 36,4 36,2 37,8 65,6 97,3 41,9 30,9 27,7 40,1 41,0 41,5 41,3 -95,2 -124,1 268,3 39,0 122,5 -93,2 228,3 85,1 351,7 -55,2 -253,8 -25,0 -101,1 -45,1 210,9 168,2 58,9 -239,4 68,2 136,5 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – bruto domači proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EMMI – European Money Markets Institute, EMU – evrsko območje, ESI – Economic Sentiment Indicator, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referenčna obrestna mera za dane kratkoročne medbančne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FI – Finačni instrumenti; INOP – Izvedbeni načrt Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje; MF – Ministrstvo za finance, PMI – Purchasing Managers' Index, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS,TLTRO – targeted longer-term refinancing operations, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZK – Združeno kraljestvo, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AU – Avstralija, AT – Avstrija, BA – Bosna in Hercegovina, BE – Belgija, BG – Bolgarija, BY – Belorusija, CA – Kanada, CH – Švica, CL – Čile, HR – Hrvaška, CZ – Češka, CY – Ciper, DK – Danska, DE – Nemčija, ES – Španija, EE – Estonija, GR – Grčija, FR – Francija, FI – Finska, HU – Madžarska, IE – Irska, IL – Izrael, IS – Islandija, IT – Italija, JP – Japonska, KR – Južna Koreja, LU – Luksemburg, LT – Litva, LV – Latvija, MT – Malta, MX – Mehika, NL – Nizozemska, NZ – Nova Zelandija, NO – Norveška, PL – Poljska, PT – Portugalska, RO – Romunija, RU – Rusija, RS – Srbija, SE – Švedska, SI – Slovenija, SK – Slovaška, TR – Turčija, UA – Ukrajina, UK – Velika Britanija, US – Združene države Amerike. št. 7/2019, let. XXV