i£l at lo J. 0 )< LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 7. SEPTEMBRA 1973 LETO XXIV - ŠTEVILKA 14 z in .Ili i aora izobraževalne skupnosti ^ Slovenije, da se dosledno .ede revizija vseh samouprav-sporazumov v šolstvu. vsod so predlagane določene J^membe, največje in najpo-j^bnejše pa so v osnovnem istvu kjer je ukinjena katera učitelja s srednjo izobraz-• Tudi za razredni pouk se j^teva višja izobrazba. Tisti jklji, katerih izobrazba ne J^za tej zahtevi, bodo po sa-^pravnem sporazumu dobili manj točk. (Razpon je od 10 do 15 %, vendar se je izvršni odbor odločil za 10 %.) Draga velika sprememba samoupravnega sporazuma je vrednost točke, ki je doslej po posameznih občinah in zavodih variirala od 8,60 din do 9,20 din. Zdaj je dodan faktor stimulacije in znaša točka za vso Slovenijo 9,52 din. Za uresničitev te, v mnogih primerih velike razlike, bi za vso republiko potrebovali 83 milijonov dinarjev. Od tega odpade na izobraževalno skupnost SR Slovenije 58 milijonov din; za nedopolnjevane občine pa morajo denar zbrati temeljne izobraževalne skupnosti. Večje težave pri izpolnjevanju novega samoupravnega sporazuma bodo — po trditvah zastopnikov temeljnih izobraževalnih skupnosti — nastale zlasti v Ljubljani in Maribora — to niso dopolnjevane občine, poleg tega pa niso računali, da bi bile za prosveto potrebne kakšne rezerve. Zato pozivajo izobraževalna skupnost SR Slovenije kot tudi vse temeljne izobraževalne skupnosti vse vzgojno-izobraževatne zavode, da po svojih močeh prispevajo k sanaciji osebnih dohodkov. Preverijo naj: — sredstva, ki so morda ostala po zamrznitvi; — preusmerijo morebitne viške; — uporabijo vse drage morebitne rezerve. Seveda pa je nujno treba spremeniti zvezni predpis, ki določa, da mora biti vsota letošnjih sredstev za osebne dohodke enaka lanski. To ni v pristojnosti izobraževalne skupnosti, pač pa republiške skupščine. Osebni dohodki v šolah se torej ne bodo dvignili za 12,5 %, kot je bilo predvideno, pač pa za 21 %. Tako se bodo približali osebnim dohodkom na drugih področjih. N. M. Zaupanje v poklic Novo šolsko leto učiteljem najbrž ne odpira novih, doslej neznanih vprašanj s področja vzgoje in izobraževanja. Vtis, da javnost dokaj neprizadeto sprejema novice o pomanjkanju učiteljev, učbenikov, o „uvozu“ učiteljev iz sosednjih republik, o preseljevanju dobrih učiteljev (matematike, fizike, tujih jezikov) v gospodarstvo in na druga področja človeškega dela, tudi na delo v tujino (a ne zato, da bi učili otroke naših tamkajšnjih delavcev), ni brez podlage. Zdi se, da nam vesti o odpiranju novih šol z novo, sodobno opremo itd., s pomočjo samoprispevka delovnih ljudi skoraj po vsej Sloveniji dostikrat uspavajo globljo družbeno zavest o naši soodgovornosti za šolo. Z začudenjem se sprašujemo, kaj naj bi še storili, ko že tako dajemo za vzgojo in izobraževanje več, kot smo dajali kdajkoli poprej. Nekaj v krogu - starši, otroci, učitelji in širša ljudska skupnost — najbrž ni v redu, toda kaj? O tem imamo različne razlage. Celo take so vmes, da je temu kriv samoupravni socializem. Vendar to zadnje, kar zadeva materialne razmere, kaže, da se kot narodna skupnost v večnacionalni stvarnosti naše dežele in širše mednarodne skupnosti ne zavedamo posledic, ki jih nosi s seboj hiter, a obenem nujen razvoj tehnične civilizacije. Po eni strani terja le-ta zelo natančno poznavanje raznih tehničnih postopkov, ki dajejo boljše učinke, če temeljijo na široki splošni kulturi delavca in okolja, v katerem živi in dela, po drugi strani pa človeka oddaljuje od naravnega ritma življenja, obogatenega s kulturo dosedanjega razvoja naroda in človeštva sploh. Ker človek ni stroj, se upira manipulaciji v imenu kakršnekoli ideje. Prav to pa je odprlo naši revoluciji pot v smer samoupravnega socializma, kjer je vloga šole in učiteljev v njej za zdaj še nezamenljiva. Tega se, upoštevajoč sedanje izkušnje, najbrž premalo zavedamo. V času rastočega vpliva tehnične civilizacije se vse bolj uveljavljajo materialno-tehnični kazalci družbenega napredka, vendar ob tem pozabljamo, da je bila revolucija spočeta z namenom popolne preobrazbe razredne izkoriščevalske družbe v brezrazredno komunistično družbo enakopravnih članov delovne skupnosti. V taki skupnosti sta ob poznavanju in priznavanju družbenoekonomskih zakonitosti močno vezivo etika in morala delavskega razreda. V etiki pa ni nevtralnosti, nepri-padnosti. Kdor ne želi delovati v duhu te etike, je lahek plen raznih formalno-pravnih stranskih poti, ki so tako priljubljene v malomeščanskih okoljih. Slovenski učitelj je oblikoval svojo napredno podobo v revolucionarnem boju kot enak med enakimi sredi osnovnih plasti delavcev in kmetov. Učil jih je in se učil od njih. Z njimi je delil dobro in slabo. Šola je in bo imela svojo napredno družbeno vlogo, če se ne bo zapirala pred življenjem. Pri tem ji ustrezne zgradbe in oprema ogromno pomagajo. Učitelji ne smemo nikoli zgubiti zaupanja v svoj poklic, v njegovo družbeno pomembnost, kajti poleg staršev je učitelj tisti, ki mora vztrajno dvigati kulturo srca, tj., zliti v harmonično celoto znanje in kulturo vseh vrst od telesne do duhovne, in to pri vsakem otroku posebej, ljudje zares nismo samo „kadri“ in to gotovo ne more biti vsa prihodnost mladih pokolenj, ki jih vodi pot v življenje skozi šolo, ki je sama del življenja. V. FRANCE KIMO VEC-ŽIGA Vzgojiteljice in sestre! V tej številki PROSVETNEGA DELAVCA je objavljen SAMOUPRAVNI SPORAZUM ZA VZGOJNO-VARSTVENE ZAVODE. Več člankov je posvečenih tudi vašemu delu in prizadevanjem za vzgojo najmlajših. Vendar se čudimo nekaterim podatkom: v Sloveniji je 97 vzgojno-varstvenih zavodov; v njih deluje 1.050 vzgojiteljic in 436 sester; skupno torej 1.486 prizadevnih ljudi. Od vseh pa ima naročeno svoje glasilo PROSVETNI DELAVEC le 47 vzgojiteljic. Pričakujemo, da se bo število naročnikov in sodelavcev iz vzgojno-varstvenih zavodov v prihodnje povečalo in da bomo v rubriki VZGOJA IN VARSTVO lahko objavili še več kakovostnih pripekov. UREDNIŠTVO Otroci iz vzgojno-varstvenega zavoda Mežica so med letom pridno risali, barvali in ustvarjali iz naravnega materiala. S svojimi izdelki so pripravili pestro razstavo za starše PROBLEMATIKA FINANCIRANJA OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN VZGOJNO-VARSTVENIH ZAVODOV OB OBALI Neskladje Predstavniki osnovnih organizacij sindikata in samoupravnih organov osnovnih šol ter vzgoj-no-varstvenih zavodov obalnih občin smo ob sprejemanju finančnega načrta za leto 1973 nakazali vrsto problemov, ki tarejo osnovne šole in vzgojno-varstvene zavode obalnih občin, in jih ni mogoče več reševati le v ožjem krogu delovnih skupnosti. Uvajanje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ob koncu leta 1971 je zbudilo mnogo svetlih upov in utrdilo že nevarno omajano zaupanje v pravilnejše vrednotenje vzgoje in izobraževanja. Večletno ekonomsko zapostavljanje šolstva je vzrok, da so se z leti nabrali težko rešljivi problemi, zlasti družbeno razvrednotenje vzgojnega dela, materialna neurejenost šol, osip učencev, beg prosvetnih delavcev iz šol, saj so korenine idealizma začele že nevarno usihati. Samoupravni sporazum za delitev OD so kolektivi kljub nekaterim spornim določilom sporazuma ugodno sprejeli, kar je dobro vplivalo tudi na delo. Letošnja obravnava finančnega načrta pa je spet zbudila upravičeno kritiko in nezadovoljstvo prosvetnih delavcev. Izvršni odbor TIS obalnih občin je izdelal stvaren predračun za leto 1973 in upošteval 97 % uresničitev samoupravnega sporazuma. Občinske skupščine obalnih občin pa so predračun zmanjšale kar za 1.200.000,00 dinarjev, zato bodo slabi ne le osebni dohodki, temveč tudi materialno stanje osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov. / Razumemo nujntftt ekonomske stabilizacije, hkrati pa moramo vedeti, da je šolstvo stabilizacijski davek plačevalo že v preteklosti- Nadaljnji razvoj šolstva nikakor ne prenese pavšalnih proračunskih omejitev. 12,5 % povečanje sredstev glede na leto 1972 je za potrebe šol in vzgojno-varstvenih zavodov obalnih občin še velika neznanka. Letošnje zvečanje sredstev za vzgojo in izobraževanje na območju obalnih občin je celo le 11,7 % v primerjavi z letom 1972. To zvišanje pa gre predvsem za povečan obseg dela, višje prispevke, večje obveznosti do skladov in minimalno povečanje sredstev za materialne izdatke. Osebni dohodki delavcev v šolstvu pa bodo nevarno zamrznjeni, saj jih bo mogoče dvigniti le za 2,1 %, medtem ko je predviden splošen dvig cen do decembra 1973 za 89% (DELO, 18. maja - 1. 1973). Zamrznitev OD prosvetnih delavcev na raven 95 % samoupravnega sporazuma, ki je bil sprejet v letu 1971, je bilo zelo nespodbudno ravnanje. S takim odnosom do vzgojno-izobra-ževalnega dela še dolgo ne bo mogoče odpraviti velikega pomanjkanja učiteljev. Povprečni osebni dohodki pedagoških delavcev našega območja so bili v prvi polovici leta 1972: za srednjo izobrazbo z 20 leti službe 2046 din, za višjo izobrazbo s 15 leti delovne dobe 2271 din, za visoko izobrazbo s 13 leti dela pa 2780 dinarjev. Ti podatki predstavljajo 97 % uresničitev samoupravnega sporazuma. Prosvetni delavci obalnih občin menimo, da merila, ki dopuščajo tako nizko vrednotenje pedagoškega dela, v današnjih razmerah niso dopustna. Odpraviti je treba neskladje med načelnimi staUšči v prid šolstva in resničnim položajem prosvetnih delavcev v naši družbi. Ne le poslanstvo pedagoškega dela, temveč tudi ustreznejše materialno vrednotenje bo lahko pritegnilo nadarjeno mladino v pedagoški poklic. Sindikat prosvetnih delavcev obalnih občin KOT ŠČUKA IN RAK Tik pred koncem šolskega leta so ravnatelji šol ljubljanskih občin „razveselili“ svoje kolektive z odločitvijo temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana, da bodo morali 60 ur delati zastonj, ker je zmanjkalo denarja, da bi bili plačani po dogovoru. Približno prav takrat je prosvetno-kultumi zbor republiške skupščine zopet analiziral stanje v šolstvu in ugotovil, da učitelji zaradi nizkih osebnih dohodkov množično zapuščajo svoj poklic. Kajti, še so poklici, kjer se za pošteno delo dobi pošteno plačilo. Sekretariat za prosveto in kulturo je poslal šolam dopis, v katerem naroča, naj store vse, da se bodo za učiteljski poklic odločili najboljši učenci in da se učiteljske vrste ne bodo redčile. Ali niso TIS in druga dva dejavnika sodelovali približno tako kot ščuka in rak, ki voza nista mogla premakniti? S tovrstnimi spremembami tudi samoupravni sporazumi iz- gubljajo svoj pomen, saj takim ukrepom težko še rečemo sporazum, še teže pa samoupravni. Pri podpisovanju sporazuma smo bili pod vtisom obljube, da je podpisnikom zagotovljeno, kar so podpisali. Kdor ne bo podpisal, bo ... (Če ne boš priden, boš šel v pekel, so rekli nekoč.) No, pridni smo bili, nebesom pa se le nismo približali. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana je napravila v zadnjih letih s svojimi ukrepi velik korak k izboljšanju razmer v šolah. Predvsem mislim na materialni položaj šol in učencev. (Za učiteljske žepe to ne velja.) Nikoli prej ni bilo ustreženo toliko željam, še posebno podeželskih šol, ki so prej životarile. In vendar: če učenec pravilno rešuje nalogo, rezultat pa ni pravilen, potem ga ne ocenimo s perico. JOŽE PRAPROTNIK, predsednik IO sindikalne organizacije Polhov Gradec ZA DOBER ZAČETEK NOVEGA VZGOJNEGA LETA K (Nadaljevanje s 1. strani) prerasti že klasične oblike vzgojnega vpliva, ker se položaj predšolskega otroka še posebno hitro spreminja glede na vplive okolja. Že danes doživljamo, da se celotna proizvodnja dobrin podvoji vsakih petnajst let; predšolski otrok je obkrožen z dvakrat več manufaktumimi predmeti, kot so jih poznali nje- govi starši deset let pred njegovim rojstvom. Povrhu vsega pa ga čaka življenje, v katerem se bo ta proces najmanj šestkrat ponovil, kot ugotavlja sociolog Albin Toffler. Izviren življenjski ritem, v katerem utriplje vsaka kultura, narekuje tudi našemu predšolskemu otroku pospešen življenjski tempo, zato se nanj tudi različno odziva, ker pome- nijo ure njegovega življenja več kot tedni in meseci življenja odraslih. Pri štiriletnem otroku pomenita dve uri pričakovanja nekega doživetja več kot štiriindvajset ur v življenju njegove štiriindvajsetletne matere. V današnji naglici življenja se tudi odrasli ne moremo navezovati samo na enega, temveč na vrsto predmetov in tudi ljudi. Naš POPRAVIMO MERILA ZA VREDNOTENJE DELA! , V' J>7- predšolski otrok v inifefffeifl skem središču ali mestu sr^i hte) enem tednu toliko ljudi, ko1’ $1% je srečal v fevdalni dobi kfl', 'krm vsem življenju. Hitre membe v svetu torej silijo f ma meznika, da vedno znova • noti posameznosti v svoj okolju in da se v njem zn3) Zaradi vsega tega moramo toviti otroku ob družinski C družbeno vzgojo. Zaradi moramo ob klasičnih obli*. f predšolske vzgoje iskati * ^ ^ iskati nove in občasne, s katei bomo zajeli vedno večji ^ V tem šolskem letu bomo učitelji poučevali po novem učnem načrtu, ki je po vsebini vzgojno-izobraževalnega dela zahtevnejši kot dosedanji. » t Napredek znanosti in idejno politični razvoj družbe zahtevata učenčevo širše, poglobljeno znanje, ki pa mu ga lahko posreduje le vsestransko razgledan, z novimi metodami seznanjen učitelj. Res je tudi, da sta učenčeva vzgoja in izobraževanje zaradi prezaposlenosti staršev vedno bolj prepuščena učitelju. Ta nova obremenitev učitelja nam je narekovala pismo, ki smo ga naslovili na vaš naslov. Želimo, da bi se z njim seznanila tudi širša javnost. Po sklepu skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana in na temelju sklepa ideološke komisije pri Mestni konferenci Zveze komunistov Ljubljana, po katerem naj delovni kolektivi vse leto spremljajo uresničevanje meril in dajejo predloge za izboljšanje le-teh, pošilja komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh družbeno-političnih organizacij (sindikata, osnovne organizacije ZK, sveta in vodstva šole) na osnovi šoli Valentina Vodnika, komisiji za izdelavo meril za obračun 42-umega delovnega tedna pri TIS Ljubljana, zavodu za šolstvo, organizacijska enota Ljubljana in delovnim skupnostim šol z območja občine Ljubljana-Šiška, zahteve za popravke v merilih. Zahteve so sestavljene na predlog in v soglasju s člani delovne skupnosti. Predlagamo: — Faktor za vrednotenje pedagoške ure naj se poveča od 1,5 na 2. S tem bi z 20-umo tedensko obveznostjo, ki jo zakon o osnovni šob še vedno predpisuje, normalno dosegli ŠE ENKRAT: »ODKRITA BESEDA« V 13. letošnji številki našega lista ste na drugi strani pod naslovom ..Odkrita beseda“ objavili članek dopisnice Tee Do-minkove o razmerah na poklicni šoli kovinarske stroke v Ljubljani. Z nekaterimi njenimi razmišljanji v tem članku se ne moremo strinjati, pa se zato oglašamo. V četrtem odstavku članka je rečeno: „Ali ne pričakujemo upravičeno, da bo pomagala do rešitve (z večjim posluhom kot doslej) republiška izobraževalna skupnost? “ — Iz predlogov, ki so jih glede investicij v srednje šole pripravljale od leta 1969 dalje strokovne službe naše izobraževalne skup-iosti, je razvidno, da je imela epubliška izobraževalna skupnost vsa leta „precej posluha14 za reševanje prostorskih razmer te šole, saj je bila prav ta šola vsako leto na prioritetni listi šol, ki bi jih bilo treba zgraditi z udeležbo republiških sredstev. Vemo, daje bil ta denar tudi na voljo, vendar ni bilo ustrezne finančne soudeležbe od drugod. Vemo tudi, da šola nekaj let ni imela pravega vodstva, ki bi se resnično zavzelo za gradnjo in da tudi delovni kolektiv šole ni bil vedno v celoti pripravljen storiti vsega, da bi se razmere na šoli popravile. V tretjem odstavku je zapisano: ..Pomanjkanje denarja ne more biti opravičilo, da smo poklicno šolstvo doslej mačehovsko obravnavali." — Moramo povedati, da veljajo merila republiške izobraževalne skupnosti, po katerih prejemajo srednje šole denar za svoje delo, za vse srednješolske ustanove, torej tudi za poklicne šole, enako, in da nam naši podatki kažejo, da so se v teh letih, odkar financira srednje šole republiška izobraževalna skupnost, v pri- merjavi z drugimi srednjimi šolami najbolj dvignila sredstva za poklicno šolstvo. Za primer naj navedemo le podatke za poklicno šolo kovinarske stroke v Ljubljani: le-ta je imela v šolskem letu 1969/70 v štiridesetih oddelkih 1112 učencev in prejela od naše izobraževalne skupnosti za svojo dejavnost 1,353.800 din, v šolskem letu 1972/73 pa je imela pri istem(!) številu oddelkov 996 učencev, za svojo redno dejavnost pa je prejela od republiške izobraževalne skupnosti 2,505.697 din, kar pomeni v primerjavi z indeksom iz leta 1969/70 povečanje na 185. ..Mačehovsko obravnavanje" poklicnih šol torej vsaj za našo izobraževalno skupnost ne more veljati. In še: v prvem odstavku beremo: „Kljub 78 % mesečnih dohodkov (na šoli zaposlenih učiteljev, op. p.) plačujejo vožnje in malice svojim učencem in najdejo čas za osebne stike z njimi." — Ne vemo, od kod vaši novinarki ta podatek o 78 % osebnih dohodkih učiteljev na tej šoli. Iz naših podatkov, ki nam jih je dala šola, je mogoče ugotoviti, da so osebni dohodki zaposlenih na tej šoli v celoti nad samoupravnim sporazumom za lansko leto in nad povprečjem, izračunanim po merilih republiške izobraževalne skupnosti za posamezne vrste pedagoškega dela, v nekaterih primerih celo visoko nad povprečjem za redno delo. Morda bi bilo prav, če bi novinarji našega lista v podobnih primerih v prihodnje uporabljali za primerjavo tudi podatke, ki jim jih lahko dajo naše strokovne službe. Tajništvo izobraževalne skupnosti SR Slovenije mesečno in letno realizacijo. Dejstvo, da prevzamemo vedno več in več novih nalog utemeljuje ta naš predlog! Način doseganja mesečne in letne realizacije je pri različnih predmetih, razredih in v oddelkih podaljšanega bivanja nepravilno ovrednoten. Nujno je treba poiskati relacije, ugotoviti ustrezne indekse ter jih medsebojno uskladiti. Pri uresničitvi te naše zahteve mora obvezno sodelovati strokovna služba zavoda za šolstvo, v skupno z ljudmi iz prakse. DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE VALENTINA VODNIKA bomo zajeli vedno večji ^ predšolskih otrok, da jim z, ^g0 tovimo v obdobju, ko nastal ijpja. temelji njihove osebnosti, tN ta telesno in duševno zdravje, ladil jih naučimo živeti v skupi^ pre jih usmerimo v skladu z nj% n vimi zmogljivostmi v prostUjg,. in času, da omogočimo že s^je df njemu rodu uspešen razvoj sn sobnosti in potencialnih sil, V bo jutri prepozno za po^Todr otrokom današnjega dne. mJ Iz teh potreb družbe m1 lityi zato rasti tisti topel, prisri lik vzgojiteljice, ki opravij8 ^ svojimi posebnimi spoS° Ig^ nostmi posebno nalogo druH 1^, z dragimi. Dober začetek 11 ta ' vega vzgojnega leta jim za\ro limo, tovarišicam, ki bodo 11 vemu rodu malčkov letos odltu,,,. le vrata vzgojno-varstvenih 1 vodov! VIDA RUDOLFOM |>od ŠOLA IN DRUŽBA PEDAGOŠKO DIHANJE NAŠEGA ČASlk Šola je posebna družbena institucija, kjer preživijo oh četrtino dneva. To ni veliko v primerjavi s celotnim dnevom, dar je to čas organiziranega in namernega delovanja na mlad®\ človeka. Je proces, kjer nastajajo odnosi med šolo in družbo • med učiteljem in učencem. Pojavljajo se nove okoliščine in zakoK tosti, ki jih morajo poznati in upoštevati dober organizator ] usmerjevalec šolskega življenja ter družbenopolitični delavec. zvisn-cgu življenju izr uruzucnufjuuucru uciuvcl. vr," Pogosto se dogaja, da v odnosih do šole zanemarjamo nove liščine, zato je prav, da si ogledamo nekatere pojave. *ota V novih odnosih (okoliščinah) se pojavljajo npr. tele zako> tosti: pn — vzgojni smotri šole so družbeno določeni in skladni s družbenega razvoja; vpliv družbenega življenja na vzgojni proces je posreden, rt11 .^g družbo in učencem je učitelj; j*° - učenec je subjekt vzgojnega dela itd. Nas zanima vpliv družbenega življenja na vzgojni proces. V Oti' ^ i nizaciji vzgojnega dela upoštevamo družbene zahteve (zakonit0)^ družbenega življenja) in zakonitosti otrokove duševnosti. V terfl posebnost vzgojnega procesa. Nastajajo pomembne zakonitosti! so predmet pedagoške vede. Pravimo, da so vzgojni smotri skladi11^ smotri družbenega življenja. Ti so bili vselej družbeno deterMl,: °d rani, le njihova naprednost je bila odvisna od zgodovinske vM p razreda, ki jih je postavljal. Vendar je treba poudariti, da družb1) ^ i smotri, ki jih postavljamo pred šolo, še niso pedagoški regulrt^p temveč šele sociološke kategorije. Moramo jih pedagoško ovred^ titi po načelih pedagoške metodologije (dedukcija družbenih f htev na pedagoško področje), določiti obseg, metodo in tehnV glede na učenca in učitelja. Pomembno je, da se zavedamo te p° '\ “o; ker se sicer laho zgodi, da bi se vmešavali v namerni vzgojni pro^'\ dovoljevali bi neposredne posege, ki niso pedagoški. Če vzgOr j*t ] proces poenostavljamo in ga spravljamo na stopnjo vsakdanjega življenja, zanemarjamo pedagogiko kot znanost. Gotovo ni ^£st ključje, da ima prav šola posebne institucije, ki usklajujejo odnoj ona med šolo in družbo. Šola je res družbeno pogojena. V njej se kaid Ipn družbene razmere, toda te so prenesene v pedagoški jezik, za katf acij učitelj posebej pripravljen, kot je npr. pripravljen zdravnik za sm 4 delo. Vse to pomeni, da učitelj sprejema družbene vplive in r^st vnaša v šolsko življenje, kar je tudi posebnost samoupravno °s stojne šole. ' Po Če sedaj poskušamo oceniti življenje v naših šolah, se v nekated po primerih lahko začudimo. Dogaja se, da se odnosi v šoli ^ Js: zrahljajo, da ogrozijo vzgojni proces. Šola postaja prostor, kjef * J' merijo moči posameznikov, spravljamo jo na stopnjo prepirov^ ^ vaškem trgu. Tedaj se ponavadi pojavi zahteva po neposredni) “'a posegu javnosti. V času hitrih sprememb, ko pričakuje naša dru^ "• a posodobljeno šolo, smo zmedeni. Zgodi se, da ne obvladamo W. blemov in pogosto čakamo prekrižanih rok. Toda to ni opraviči ^Ou Mislim, da učitelji morajo samostojno reševati probleme, ki n^f jajo v šoli in ob njej. Navsezadnje govorimo o strokovni in pe^. goški usposobljenosti, pa tudi o družbenopolitični usmerjenoi)% našega učitelja. Če bi drugače mislili in ravnali, bi izrekali zaupnico družbeno usmerjenemu učitelju in ga spravljali v polf^mt objekta v vzgojnem procesu. V tem trenutku bi lahko kdo rekehrj^t je to beg pred družbo, odtegovanje in odtujevanje šole in učenČ hn od socialističnih družbenih vplivov. Ne. To je pedagoško diha^^i našega časa, socialistične samoupravne družbe v vzgojnem procgM Jcij, kjer nismo le objekti, marveč ustvarjalci pedagoškega življe0\% Učitelji se zavzemamo za demokratično šolo, kjer bo uče^ ustvarjalno živel samoupravno življenje. Skrbimo, da živi na ben način organizirano življenje v šoli in da se ustvarjalno vključi) ^ v družbo. Zato mislim, da se z neposrednim vmešavanjem v i,,-teljevo delo začenja proces odtujevanja učiteljev in družbe. jajo škodljive pregrade, ki razkrajajo šolsko življenje, njene tucije in ogrožajo družbeno usmerjenost šole tako, da nastaja zen prostor za idejno tuje vplive. Poznamo primere, ko se je družbeno in pedagoško „opomogla“ le po dolgem in naport^l : delu. Šola je vsekakor občutljivo družbeno področje, zato morah111 ob ocenjevanju njenega dela preudarno ravnati. ,,/L lUSlh MILAN MARI 'ut ZA VZGOJNO-VARSTVENE ZAVODE Verifikacijska komisija je na svoji 83. seji dne 27. junija , ■ potrdila spremenjeno besedilo samoupravnega spo- 0 merWh za delitev dohodka in osebnih dohodkov, h f^erim je dal soglasje republiški odbor Sindikata delavcev "■J i^žbenih dejavnosti Slovenije dne 16. januarja 1973. Objav-prečiščeno besedilo tega sporazuma: U podlagi 1., 2., 6. in 7. zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje dohodkov in osebnih dohodkov (Ur. 1. SRS, št. 4/1971 in 47/1972) so pristojni samoupravni organi delovnih skupnosti vzgojnovarstvenih zavodov SRS (v nadaljnjem besedilu: podpisniki sporazuma), potem ko so dobili soglasje pristojnega organa sindikata, sprejeli Samoupravni sporazum FOVf( |erilih za delitev dohodka in jtgjrtaih dohodkov 1. člen pgojnovarstveni zavodi, (Pisniki sporazuma, so skle-. *. & sporazum zato, da bi ^/Jjfdili svoje delovanje in raz-P ^i Predšolske vzgoje z družbe-p1 materialnimi možnostmi oS izgotovili enotnejše vredno-P dela na tem področju. 2. člen 1 pdpisniki sporazuma se ob-(Mejo, da bodo upoštevali pri . * SM dohodka in osebnih do-določbe tega spo-* 0$° 11113 'o z ojim uddadili svoje ■k ^ar s0 določbe splošnega :Kj® podpisnika sporazuma v i ZfPro(:ju z določbami tega spo-odfij1113’ veijaj° določbe spo- ih fma- 3. člen .'Vpisniki sporazuma bodo v p> fazi delitve dohodka upo-Ni, da delijo rezultate svo-_ i|® to družbenega dela. (S^i ^dstva za delitev dohodka °sebnega dohodka, dogovor- t c comnu nravnim SpO- ipra- iiad€^ samo tedaj,” če bodo v ■bo (pnavanem obdobju izpol-■akof dogovorjeni delovni pro- in naloge. Če dogovorjeni JH&ami in naloge ne bodo iz->e oljeni ali če bodo preseženi, ^tovljajo podpismki spo-da bodo delili dohodek pisno od stopnje, do katere je ST«!« Program dosežen in odkoli-fe razpoložljivih sredstev. % ^!j.Ugotavljajo tudi, da bo za po delo odmerjeno enako plo na temelju opravljenega s orirr in da bo osebni dohodek «/OT™toneznega delavca v skladu z /e/fl!|šovim prispevkom pri uresni-isti, ftoju nalog delovne enote in to^,:||tozacije kot celote. r^^Lpdpjsniki sporazuma bodo v/tfffjle na možnosti zagotavljali ^.nenehno izboljševanje de-ilal^fih razmer in napredek de-rednmsti. lih n 4. člen poseženi dohodek za oprav->rodjm delo razdeli delovna skup-Podpisnikov vsako leto z ^fjtočnim računom, delitev ni ? jjptev pa usmerja med letom '^finančnim načrtom. Pri tem tflz£/|prej določi sredstva za amor-Mifcijo zgradb in opreme, sred-i s*'® za materialne izdatke in in ppstva za rezerve, razliko pa sanlCf Osebne dohodke s prispevki, | Poslovni sklad in sklad skup-porabe. ?ki. ^ogovorili so se, da bodo 'vi učni načrt za gimnazije ■ ijali v tem šolskem letu na z6« gimnazijah, in sicer: na frinaziji pedagoške smeri v .^hljani, na gimnazijah v Celju ?* Ravnah, kot pripravo na pri-pije šolsko leto, ko bodo 7^rii veljali za vse slovenske ^rinazije. Razpravljavci so nadalje pri-111211 ali status oddelka ekonomske os ct ** PRESEK šole — turistične smeri v Celju. Gre namreč za določeno vzgojo in usmeritev na področju turizma pri ekonomskem šolskem centru v Celju in ne za poseben profil. Ta poizkus traja že tri leta. Vse šole so opozorili, naj upoštevajo predpise in se pred vsakim poizkusom dogovorijo s pristojnimi institucijami. Člani strokovnega sveta so potrdih predmetnik in učne načrte ekonomskega šolskega centra v Celju z nekaterimi popravki in dopolnitvami Sprejeli so še predmetnik za osnovne šole z ita-lijanskim učnim jezikom in temeljne zasnove osnov pred-metnika in učnih načrtov za poklic izdelovalec vijakov, pri katerem so opozorili na pravilno izobraževanje za tako ozek profil (ustrezen odnos teorije in prakse). Sprejeli so tudi predlog osnov predmetnika in učnega načrta za poklice: pasar, zlatar, varilec in fino-mehanik. Člani strokovnega sveta so se poslovili od svoje predsednice Ele Ulrih-Atene, ki je odšla na novo službeno mesto. Letos je že lahko pozdravimo kot novo sekretarko za prosveto in kulturo SRS. Od predsednice se je poslovil s toplimi besedami direktor zavoda za šolstvo SRS Boris Li-pužič, ki je med drugim dejal: „V imenu vseh se zahvaljujem za štiri leta izredno požrtvovalnega, uspešnega dela. Po tvoji zaslugi in s tvojim načinom dela se je strokovni svet zavoda uveljavil kot pomemben dejavnik pri uresničevanju svoje vloge pri vzgoji in izobraževanju. V zadnjih štirih letih smo opravih več dela kot prej v petnajstih! Iskrena hvala za tvoje tovariško sodelovanje!" TEA DOMINKO Pred nami je prva številka 'ista za mlade matematike, fizike in J^tronome, ki ga izdaja Društvo matematikov, fizikov in astro-f °ttiov SR Slovenije. jjL .Estetsko opremljena, vsebinsko bogata in zanimiva publikacija v A ^barvnem tisku zajema naloge iz matematike, fizike in astro-LfpKije, stripe, zanimive pogovore, nagradna tekmovanja, krožke, (f°rniselne trike in informacije o novih matematičnih, fizikalnih in i/^onomskih besedilih ter knjigah. To je mali biser, ki nam na 64 M^neh postreže s prijetno možgansko telovadbo, užitkom, ne-Oljiva zabavo in šalo. PRESEK je list, namenjen mladim, primeren za mlade bralce od črnega razreda osnovne šole do četrtega razreda gimnazije, še f.°sebno dobrodošel zato, ker trenutno nimamo prave tovrstne >,erature za to starost. J Slovenski list za mlade matematike, fizike in astronome je plod V'-letnega dela in prizadevanja uredniškega odbora, ki je hkrati fkgov idejni oče. Njegov namen je zbuditi zanimanje za prijetno Matematiki, fiziki in astronomiji, dati intelektualni užitek in po-•c^hgati pri nenehni rasti mladih matematikov, fizikov in astro-jct1 ^oiriov, “ nam je v razgovoru povedal član uredniškega odbora ,0lij CI Oblak z gimnazije pedagoške smeri iz Ljubljane. Izdajatelji milijo, da bi bilo v vsebini lista čimveč domačih, originalnih zamisli $,n čim manj prevodov in predelav. n. Letošnja prva številka (v tem šolskem letu bodo izšle štiri) za-e'1' precej lanskih nalog iz tekmovanj in mnenj. Prihodnja številka ‘^aktualnejša. W Ze ob lanski poizkusni izdaji 2000 izvodov je ,,Prapresek“ (tako v3/e imenoval ob prvem natisu) zbudil veliko pozornosti in zani-Ivanja, sledila so povpraševanja o njegovem stalnem izhajanju. Naj w°Menimo, da je pokazala tovarna ROG veliko razumevanje, saj je I °Mogočila brezplačno izdajo poizkusne številke. j Letošnja prva številka Preseka, ki jo bodo prejele osnovne in 1 s.fel 5ynju konkretnih problemov,“ je povedal v pogovoru član ured-jiiii fkega odbora Vladimir Batagelj z inštituta Jožef Štefan. tol' . Priloge bi lahko financirale tovarne, kar bi bila zanje dobra reli fina. Opremljene bi bile z njihovim zaščitnim znakom. K sode-jf M>anju bi pritegnili tudi arhitekte. Vsebino bodo obogatili z določenimi raziskovalnimi nalogami, ** jih bodo učenci lahko reševali doma in o svojih opažanjih poti Mčali v Preseku. lji<| L o so bile misli, ki sta nam jih v pogovoru posredovala pri-,0' 2adevna člana uredniškega odbora lista Presek. Lrne lista je nastalo ob reformi, ob uvajanju nove mtematike v razred osnovne šole. Predstavlja brez dvoma lep prispevek f WFA k reformi pouka in dobrodošlo pomoč zavodu za šolstvo jip- pri njegovih tovrstnih prizadevanjih. V mariborske osnovne šole se je letos spet vpisalo blizu tritisoč šolskih novincev. Starši so jim že kupili torbice in druge potrebščine, otroci pa so malo razburjeni; ob misli na šolo jim steče skozi možgančke na stotine vprašanj. Odrasli tem vprašanjem največkrat dodajamo svoja: V šolo boš šel? Se je že veseliš? Se kaj bojiš? Boš odličen? Nekoliko lahko napovemo uspeh v šoli tudi iž rezultatov preizkusov zrelosti za šolo, ki jih dobijo komisije za ugotavljanje zrelosti šolskih novincev. Starši so namreč vse otroke pripeljali na zdravniški in psihološki pregled potem, ko so socialnemu delavcu (ali elementarki tam, kjer še ni socialnih delavcev)povedali, kako seje otrok razvijal v predšolski dobi in v kakšnih življenjskih razmerah bo živel in se učil. V Mariboru imamo take preglede že od leta !964. Vsa leta je večina otrok dosegla potrebno zrelost za šolo v sedmem letu starosti. Manj 'otrok pa ni doseglo potrebne zrelosti, pričakovati je bilo slabši uspeh, potrebo po dodatni pomoči, ponavljanju razreda ali prešolanju na posebno osnovno so/o. Vedno — vsa leta doslej — pa je bil osip v šoli precej višji, kot bi ga mogli napovedati ali predvideti iz rezultatov zrelosti za šolo. Za primerjavo vzemimo številke iz leta 1966 in leta 1972. LETO 1966: Za skoraj dve leti zaostaja v razvoju 4 % otrok, za nekatere je potrebno posebno šolanje, za nekatere ponavljanje enega ali dveh razredov. Za eno leto zaostaja v razvoju 15 % otrok, nekateri bodo uspevali ob pomoči učiteljev in staršev, nekateri bodo morali ponavljati kako leto ali dve. Osip v teh letih je znašal 25 do 45 %. LETO 1972: Rezultati pri ugotavljanju zrelosti se niso bistveno spremenili, še vedno je 4 % otrok, ki zaostajajo v razvoju blizu dve leti, 11,5 % pa je otrok, ki zaostajajo v razvoju za eno leto. Osip v zadnjih dveh letih pa je v naših šolah le še 5 do 10%. Naši otroci se torej niso bistveno spremenili, večina jih je še vedno normalno razvitih in sposobnih uspešno končati osnovno šolo. Tudi starši se najbrž niso bistveno spremenili, večina je vedno želela svojim otrokom najboljše, jim pomagala po svojih močeh ali jih ovirala s svojimi problemi, čeprav nehote. Očividno pa so se bistveno spremenile možnosti šolanja v zadnjih letih. Izboljšujejo st materialne razmere šolanja, v petih letih smo dobili 102 novi šoli, v skoraj vseh šolah delujejo MALE SOLE, število otrok v vrtcih se je povečalo od 3 do 5 % na 13 %. Najbrž tudi zahteva ali nova formula, „da noben otrok ne sme ponavljati razreda“ ne pomeni zmanjševanja meril ali popuščanja pri ocenjevanju, temveč zahteva prizadevanje učiteljev, da bi vsak otrok osvojil vsaj minimalni del predpisanega znanja. Individualni pristop k vsakemu otroku si očividno prisvaja domovinsko pravico na naših šolah. Ustrezen pogled v notranjost šole bi najbrž našel stvarne odgovore na iskanje razlogov za zmanjšanje osipa. Za starše prihodnjih in sedanjih šolarjev je razveseljivo, da vedno večji odstotek otrok uspešno konča osem razredov osnovne šole. Njihovo povečano zaupanje v šolo in izobraževanje bo posredno večalo tudi zaupanje otrok v šolo, spodbujalo njihove želje po znanju in jim hkrati z uspehi večalo zadovoljstvo ob delu, spodbujalo prizadevnost in veselje pri učenju in sprejemanju vzgojnih prizadevanj. Starši čutijo vsebinske spremembe v naših šolah v glavnem kot „posledice“ - v obliki uspeha svojih otrok. Te posledice pa so spodbudne, zanje in za njihove otroke. Ni namreč skrivnost, da uspehi dela in učenja bistveno vplivajo na počutje šolarjev in njihovo zrelejšo socializacijo ter vključevanje v družbeno proizvodnjo materialnih dobrin, socialističnih vrednot in humanih odnosov v prihodnosti. TILKA KREN SLIKOVNA STAVNICA IN DELOVNI ZVEZEK »ŽE BEREM IN PIŠEM« (s priroč- pišejo, ko bodo dobili zvezke. , Mlademu listu na pot želimo veliko sodelavcev in naročnikov, zfi mu gotovo ne bo težko doseči, saj je že ob izidu osvojil bralce. Sem šolam ga toplo priporočamo! Naročnina za posameznike za šolsko leto je 20 din, za učitelje in %ke, ki list naročajo prek poverjenika 18 dim za tujino pa 34 ain. .. L>opise in naročnino pošljite na naslov: Komisija za tisk DMFA ^ - PRESEK, Jadranska 19, p. p. 227, 61001 Ljubljana. TEA DOMINKO Slikovna stavnica nikom za elementarke) in delovni zvezek za začetno branje in pisanje (tudi s priročnikom za učitelje) avtoijev Milana Dolgana in Danice Golli sta učni pomagali, ki prispevata k uresničitvi programa bolj intenzivnega in individualiziranega opismenjevanja v prvem razredu osnovne šole. Založila ju je Državna založba Slovenije. Publikacijo Program individualiziranega opismenjevanja je izdal pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani, Groblje 3, Domžale, ki tudi sprejema naročila za program. Program, ki je priročnik za elementarke o celotnem delu pri začetnem branju in pisanju v prvih treh mesecih pouka, in navedeni učni sredstvi za učence (ob vsakem je priročnik za elementarke) sestavljajo sodoben metodični ,.paket", ki naj pomaga praktikom pri vsakodnevnem delu v razredu in vendar ne povzroča šablonizacije pouka. Stavnice in delovni zvezki so uporabni (sicer nekoliko pozneje), četudi se učiteljica ne odloči za delo po Programu. Stavnico s priročnikom že prodajajo v vseh knjigarnah, delovni zvezek s priročnikom pa izide okrog 10. septembra. Nekajdnevna zamuda je nastala zaradi težav pri tiskanju zvezka. To pa ne bo vplivalo na njegovo uporabnost. Na prve liste prepišejo učenci besede, ki jih pišejo tudi v zvezke velikega formata k svojim risbam v prvih desetih dneh pouka začetnega branja in pisanja, če delamo po programu individualiziranega opismenjevanja. Te besede naj učenci pre- Tako bodo zlahka nadomestili zamujeno. Gre le za nekaj besed, ki jih učenci z več predznanja pišejo bolj zavestno, učenci z malo predznanja črk in branja pa bolj rišejo kot pišejo, ko posnemajo učiteljico. Pri tem spoznavajo funkcijo branja in pisanja. Nadaljnje delo bo lahko potekalo načrtno. Zamuda ob izidu delovnega zvezka daje priložnost, da naročimo zvezke za vse učence skupaj. V individualnem razgovoru s starši ugotovimo, kdo bi zelo težko kupil delovni zvezek in poiščemo možnost družbene pomoči. DANICA GOLLI LIST ZA MLADE MATEMATIKE j ( FIZIKE ASTRONOME Letošnja 3. številka revije Vzgoja in izobraževanje Tretja številka revije „ Vzgoja in izobraževanje" prinaša spet lepo bero razprav, praktičnih napotkov, sestavkov o izobraževanju doma in po svetu, gradivo za študij, informacije in podobno. Uvodni sestavek je posvečen skupščinskemu dokumentu o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja. Z rekonstrukcijo šolanja ekonomskega in administrativnega tehnika ter administratorja nas seznanja Branimir Lorenčič. Avtor v strnjeni obliki posreduje predlog spremembe šolanja omenjenih kadrov. Janez Tome je napisal prispevek Ocenjevanje telesne kulture -da ali ne? Avtor razpravlja o neenotnem ocenjevanju telesne vzgoje v svetu in pri nas. V razpravi meni, da je primernejša opisna ocena telesne vzgoje, in poudarja, da bo treba za tak način ocenjevanja še marsikaj narediti. O vzgojnem programu v domovih piše Franjo Klojčnik. Avtor razčlenjuje program, ki ga je sprejel strokovni svet zavoda za šolstvo SRS in bo veliko pripomogel k uspešnejšemu delu v domovih in vsestranskem razvoju mladih osebnosti. Prispevek o permisivnosti — metodah dela z disocialnimi osebnostmi je napisal Vinko Skalar, o programiranem pouku iz matematike v 7. razredu osnovne šole pa Nada Zornikova. Pod naslovom Pedagoško vodstvo v osnovnih šolah obravnava Miro Lužnik kvantitativno analizo pedagoškega vodstva v teh šolah. Razčlenjuje vodstveno osebje glede na organiziranost šol, število oddelkov, strukturo vodstvenega osebja, po starosti in izobrazbi, službenih letih, učni obveznosti, družbeni angažiranosti in podobno. Raziskava zelo zgovorno izpričuje razne probleme, ki se v tej zvezi pojavljajo, avtor pa predlaga tudi konkretne rešitve. Sestavek o izobraževanju andragoških kadrov je napisal Jože Valentinčič. Med drugim obravnava probleme (kdo so andragoški delavci, izobrazbeno strukturo, profile andragoških poklicev, izobraževanje andragoških kadrov) in predlaga konkretne rešitve problemov. Jože Gluk nas seznanja s končnimi izpiti na strokovnih šolah. Jure Gartner je tokrat napisal prispevek Ob rob II. mednarodne razstave učil in šolske opreme. Avtor posreduje celotno sliko o delu in uspešnosti te pomembne razstave ter predlaga nekatere novosti za predvideno tretjo razstavo. O uvedbi šolske televizije govori Mako Sajko. Bralce seznanja.s programom za pedagoške delavce osnovne šole, govori o predvidenih oddajah in svetuje, kako izkoristiti pri tem delu izkušnje drugih podobnih institucij doma in po svetu. Tudi tokrat je dokaj zanimiva rubrika Izobraževanje po svetu. Tako nas dr. Lenardo Trisciuzzi seznanja s programsko strukturo obvezne šole v Italiji. V tej rubriki se bodo bralci seznanili tudi s sistemom izobraževanja v Albaniji. Pedagoški delavci bodo prav gotovo veseli gradiva za študij; dr. Franc Zadravec nas seznanja z literarno zgodovino in marksizmom danes, dr. Radule Sekulič pa govori o oblikovanju marksističnega pogleda na svet pri učencu ob učnem procesu. Revija prinaša tudi tokrat bogate informacije, recenzije ter novosti iz knjižnice zavoda za šolstvo SRS. DRAGO NOVAK REVIJA TIM TUDI ZA UČENCE NIŽJIH RAZREDOV Dvanajsto leto spremlja učitelje tehnične vzgoje in učence pestra revija TIM - s polnim naslovom Revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine. Že na začetku izhajanja je bil njen namen pomagati učiteljem tehnične vzgoje izbirati in oblikovati gradivo pri pouku in krožkih. Ker je imela tehnična vzgoja v začetku bolj „mode-larski" značaj, je tudi revija pričela na teh osnovah. Naročniki so našli v njej mnogo načrtov za izdelavo nekaterih modelov. V skladu z razvojem in razširjenim smotrom tehničnega vzgajanja in izobraževanja se je v zadnjih letih zelo obogatila tudi vsebina revije. Najbolj obsežno je še vedno poglavje za mlade modelarje. Temu sledijo zanimivosti za radioamaterje, fotografe, astronome in vesoljce, za fizike, geologe in biologe. Torej obilica gradiva, s katerim lahko popestrijo tudi učitelji naravoslovnih predmetov svoje krožke in pouk. Posebej bi omenila Izumiteljski kotiček, ker mislim, da najbolj ustreza smotrom in metodam sodobnega tehničnega vzgajanja in izobraževanja. Na zelo izviren način zastavljena naloga sili učence k iskanju novih rešitev. V opisni in skicni obliki jo posredujejo uredništvu in v naslednji številki najdejo oceno svojega „izuma". V treh letnikih je bilo zastavljenih več kot dvajset nalog. Vsekakor bogato gradivo, ki rabi lahko učiteljem tehnične vzgoje pri pouku. Vsak otrok bi moral imeti možnost na tak ali podoben način globlje spoznavati svet tehnike in v njem aktivno sodelovati. Le tako bi lahko pričakovali, da bo v zrelejših letih ne le njen potrošnik temveč njen soustvarjalec. To je sicer naloga, ki presega okvire revije. Žal bo tudi pouk po uveljavitvi novega predmetnika ostal nemočen. Izdelki in naloge v poglavju Prvi koraki so namenjeni učencem prvih štirih razredov. Vendar bodo obdelane teme lahko tudi pomoč razrednim učiteljem pri iskanju povezave med temami spoznavanja narave in tehničnimi vsebinami. Naloge v sestavku si sledijo po težavnosti in ustrezajo zahtevnosti v posameznih razredih. TIM je predvsem revija za otroke, hkrati pa osvežitev in dopolnilo učiteljevemu prizadevanju pri razvijanju tehničnega mišljenja, ustvarjalnosti in pozitivnega odnosa do tehnike. g p PIŠE: SILVO TERŠEK RAZMIŠLJANJA 0 ŠOLI ZA UČITELJE Dobro, staro, v stoletju preizkušeno poslopje gimnazije s pedagoško smerjo se po zunanji podobi tudi dandanes prav nič ne razlikuje od nekdanjega učiteljišča. Menda je le hrup na Resljevi cesti nekoliko glasnejši in pod okni je parkiranih več avtomobilov, kot jih je bilo nekdaj. Letos 'bo minilo deset let od reorganizacije učiteljišča. Učitelj z osemnajstimi leti je bil premlad, da bi stopil na tako odgovorno delovno mesto. Odločili so: iz petletnega podaljšati na šestletno šolanje. Učitelj bo imel višjo izobrazbo, ker se je pokazalo, da srednja ne zadošča. Dandanes se že govori o tem, da bi moral imeti učitelj visoko izobrazbo in da bi bil študij na pedagoški akademiji štiri leta. Učiteljiščnik je imel preskromno splošno izobrazbo. Gimnazija s pedagoško smerjo naj bi bila samo štiriletna pripravljalnica. Morala bi poskrbeti za splošno izobrazbo dijakov, hkrati pa bi dijake usmerjala v študij razrednega pouka. V letih po reorganizaciji učiteljišča se je ugotovilo, da se odloča najmanj dijakov prav za razredni pouk. Bilo je nekaj dni pred startom v šolsko leto. Prazno stopnišče, hodniki in na njih številni likovni izdelki dijakov. Ravnateljica VERA VOŠNJAKOVA je odklenila masivna vrata in se pri tem opravičevala zaradi zamude, ki jo je zakrivil ljubljanski mestni promet. Iščem odgovor na pogosto vprašanje: razlika med to in drugimi gimnazijami? V odgovoru tičijo poglobljena glasbena in telesna vzgoja, likovni in tehnični pouk in v zadnjih letih ura in pol pedagogike v četrtem letniku. Polovica omenjenih ur je hospitiranje v osnovnih šolah. ,JVaš maturant seveda ni nič bolj usposobljen kot katerikoli maturant gimnazije. Zanimivo ■pa je, da ob pomanjkanju učiteljev zaposlujejo posamezne šole naše maturante, čeprav nimajo niti metodične niti pedagoške izobrazbe. To so vendar nekvalificirani ljudje - učitelji!" Na gimnazijo pedagoške smeri se vpisujejo večinoma mladi iz delavskih in kmečkih družin (41 odstotkov delavskih in 30 odstotkov kmečkih otrok!). Vsi, ki prihajajo, želijo postati učitelji. Z vsakoletnimi anketami so na gimnaziji ugotovili, da začno posamezniki že v tretjem letniku razmišljati, v četrtem pa se že odločajo za druge poklice. Leta 1968/69 se je odločilo za razredni pouk 30,3 odstotka dijakov. Za študij predmetnega pouka se je odločilo 28,1 odstotka dijakov. To pomeni, da je odšlo 19 odstotkov dijakov v druge poklice. Naslednje leto jih je odšlo drugam 21, leta 1970/71 že 27 in letos kar 35 odstotkov. Med temi pa je največ najboljših dijakov. „S to reorganizacijo in s tem, da je družba izpustila iz rok kadrovsko politiko, sta nastali dve negativni selekciji: pomanjkanje učiteljev - za razredni pouk se PIŠE: dr. ANA KRANJC ANALIZA NEUSPEHA NA IZPITU (Padel sem na izpitu, ker pa vem zakaj, drugič ne bom) Če nekdo na izpitu pade, je to zanj vedno težko doživetje. Posebno hudo je, če o vzrokih neuspeha premalo ve, če ne zna analizirati izpitne situacije in samega sebe ter si vse zadeve obrazložiti. ,,Padec" pri izpitu torej ni le opozorilo, da bo moral gradivo o predmetu znova predelati in še kaj dodati, temveč mnogo več: prizadet je tudi na emocionalno-osebnostnem področju. Za mnoge učence je negativna ocena (padec pri izpitu) prava psihološka travma, poškodba, ki globlje prizadene človekovo osebnost, predvsem njegov emocionalni svet in s tem tudi zmanjša intelektualno dejavnost. Ponesrečeni izpit zmanjša učenčevo samozavest za nadaljnje delo, zaupanje v svojo sposobnost, poveča negotovost v prihodnjih nastopih in stikih z učitelji, zmanjša zanimanje za učenje in včasih sploh zabriše osnovne motive, zaradi katerih se je kandidat odločil, da si bo pridobival novo znanje. Čim večkrat se neuspeh ponovi, tem globlje so psihološke brazde v osebnosti. Prav tako tudi velja, da je še bolj psihično prizadet vsak, ki ne zna razčleniti svojega neuspeha, poiskati vzrokov, zakaj je padel in ne ve, kakšne so pomanjkljivosti izpitov nasploh. Opozoriti vas želim predvsem na nekaj momentov, ki bodo pomagali racionalno razčleniti takšen neuspeh in bodo tako prispevali k uspehu. S KAKŠNO ZANESLJIVOSTJO USPEH PRI IZPITIH KAŽE KANDIDATOVO ZNANJE? Veliko je odvisno od naključja, toda tudi pri najbolj vestnih in zanesljivih predavateljih (izpraševalcih) se zgodi, da izpitna ocena sploh ni odsev resničnega učenčevega znanja. Pomislimo samo na to, koliko težav in problemov mora premagati učenec, da zna res povedati odgovore tako, kot so pripravljeni v njem! Profesor pa ocenjuje odgovore, ne pa resničnega znanja. Od skladnosti med enim in drugim je odvisna zanesljivost ocene. Uspešnost odgovarjanja je odvisna od znanja, oblike odgovorov, pa od sposobnosti, načina izražanja in oblikovanja stavkov, emocionalnega stanja učencev itd. Čim bolj razmišljamo o tem, zakaj smo pri izpitu padli, tem bolj spoznavamo vsemogoče druge dejavnike, ki so vpljvali na naš uspeh ali neuspeh. Zakaj bi se potem tako obsojali in se bremenili z raznimi predsodki? Zakaj bi zgubljali samozavest, če smo sposobni, da izpitno situacijo pametno obvladamo in trezno presojamo. Na kaj moramo predvsem paziti drugič, da bomo uspeli? Emocionalno se odziva na neuspeh samo tisti učmec, ki ni Pod reflektorjem i v' odločajo slabši dijaki. Zakaj tako uhajanje? Morda je vzrok tudi v tem, da nima učiteljski poklic možnosti za napredovanje; lahko postaneš ravnatelj ali namestnik in morda kasneje celo pedagoški svetovalec, kar pa so že redka delovna mesta. velik osip, predvsem z območij, kjer učenci nimajo organiziranih sodobnih šol. Socialno razlikovanje učencev na naši šoli zelo občutimo. Imeli smo celo primere, ko smo sprejeli dijake z odličnim uspehom, ki pa v osnovni šoli niso imeli tujega je- do bi v zbornicah ne bilo vroče. Učitelj namreč ni stroj, ki ga j e mogoče z gumbom izključiti. naj bi pouk. “ zr^HO končal vsaj raz il Ob vsem tem je brez „Letošnje stanje po osnovnih šolah, v zvezi z delitvijo osebnega dohodka in z vrednotenjem učiteljskega poklica* negativno vpliva na kadrovanje za šolo in seveda tudi za pedagoško akademijo. Družba bi se morala zavedati: če se pred učitelja postavljajo takšne idejne in strokovne naloge, ga je treba ustrezno ovrednotiti. Ni dovolj, če se o tem samo govori! Brez dvoma tudi učitelj te probleme omenja v razredu in ne govori z navdušenjem o svojem poklicu. So primeri, ko pravijo učitelji: odličen si, nikar ne pojdi za učitelja! /frlem pomembno sodelovanje ';t.-m gimnazijo pedagoške striefl,fK pedagoško akademijo. Tod\'/ ‘er je o tem sodelovanju sploh T°Seb] go če govoriti? ,.Sodelovanja ni! Poizkfiz/^ smo, uspeha pa ni bilo. čMinjji:-hodnji reorganizaciji bi se fl|s čaS( ustanovi nujno morali poMšolg j v celoto. Kakšno naj bi ^)obraž( sodelovanje? Predlogov /ž ttačet! liko. Predlaganih je nekaj ^gran^ nizacijskih sprememb, ^r|šoIa“ ugotovljeno, da pedagoška %0 ^ nazija ne daje dovolj « in da je tudi kakovost njihoA^^ znanja glede na prosvetno-pei 2(jav gosko poslanstvo neustrei’ Na žalost se naš poklic dan-danes‘ vrednoti tudi skozi to, koliko družba prispeva. Učitelj razrednega pouka ima pred upokojitvijo 204 stare tisočake osebnega dohodka. V časopisu pa smo brali, da je v Sloveniji poprečni osebni dohodek 212 starih tisočakov. Je to pravo vrednotenje učiteljevega dela? Govorili bi lahko tudi o velikih stanovanjskih problemih učiteljev, morda tudi o učiteljevi perspektivi. Nikoli ne ve, ali bo poučeval v vasi pet, deset ali trideset let. Učitelju bi bilo potrebno (morda celo administrativno!) zagotoviti, da bi po določeni dobi prišel v mesto ali večji kraj. “ Nekateri predlagajo, naj bi Lž1 znotraj gimnazije naredili UŠ1 > ( ritve za razredni in predrtih *e ^ r to] pouk. Drugi predlog je, da pedagoški akademiji vp& ^ šestletni študij. Seveda pf ^ bilo potrebno štipendirati & i«. 0 ke za razredni pouk in deficit' v ne predmete na višji stopnji vp^ štipendiranje naj bi bilo vseh drugih .cenzusov! |ekel Ci: tjti le me Posre Nteni Iz sto let stare šole smo M ^nie ________________l... ^.-Na velik uspeh na tem področju, 1 narediti moderno gimnazijo. moramo zahvaliti vsem deseti nLi i občinam, ki so sodelovale ph j »I r nanciranju tega projekta. S® -v?r Foto: S. Teršek Letos vpisujemo 180 dijakov iz sto različnih osnovnih šol. K nam prihajajo učenci z zelo neuravmnim znanjem. To zahteva poseben sistem dela, ki ga vpeljujemo že štiri leta. Naš učni program poizkuša najprej izravnavati znanje v posameznih predmetih. Kljub temu imamo zika. In nastale so velike težave. Od vseh letos vpisanih dijakov imamo petnajst dečkov: štirje prav dobri, drugi z dobrim učnim uspehom." Dijaki gimnazije s pedagoško smerjo imajo seveda po maturi prost vstop na vse višje in visoke šole. To bi bilo 'normalno in pravilno ... če bi imeli dovolj učiteljev. Kadar pa družba spozna, da tega kadra primanjkuje ...? ___ Pedagoška pomlad se je končala v vročem poletju. Toda tudi za hladnejše dni se ni bati, .. . Takrat je potrebno za nekaj let tudi s ,prisilo1 nekaj narediti," meni Vera Vošnjakova. „Dijak, ki pride v prvi letnik. da je družbeno dogovarjanje1 ^ htevalo ogromno časa in tnč pote Uvedli smo popoln kabin1" ki s pouk. Imamo moderno oprfi, njen za fizika, kemijo, imamo fti nielj laboratorij. Letos je naša sC;Prop določena za eksperiment n<>] pa j biologije, ki obravnava stč prec problemsko. \ Osebni dohodki na našem ‘ st°P vodu so v skladu s samoupn 2 ni m sporazumom. O denarju' s‘0p v naši zbornici zelo malo P 3 vori, čeprav vrednotenje «flJ4stop dela ni ustrezno in bi mor/ 4 biti boljše. “ vadi sposoben obravnavati problema drugače. Ne da bi vedel, kako naj si pomaga, duši svoje ambicije v negativnih čustvih, občutku krivde in kompleksu manjvrednosti. Čustveno se odziva na negativno oceno predvsem otrok, odrasli, ki se uče, pa se mnogo bolje obvladajo; laže prenašajo doživetja na izpitih, pa naj se le-ti končajo z uspehom ali neuspehom. Tak bi bil najbolj splošen sklep o ..odraslih učencih". Vemo, da se mnogi odrasli oprimejo ponovnega učenja zelo plaho, z malo samozavesti in nerazvitim navadami za osvajanje snovi ter preverjanje svojega znanja. Pogosto si odrasli pridobivajo šele najbolj elementarno znanje, dokončujejo osnovno šolo v dopisni obliki izobraževanja ali na večernih tečajih. In ti niso nič manj nebogljeni pri učenju in izpitih kot otroci v. rednih šolah. Veselijo se vsakega uspeha, ker mnoge spremlja občutek, da ,,niso več za učenje". Kako naj bi jih potem ne prizadel neuspešno opravljeni izpit? Sele tisti, ki so že prebrali nekaj o ..skrivnostih" izpitov in njihovih pomanjkljivostih, kar si ponavadi ..zaupajo" le ožji strokovnjaki med seboj, psihologi in pedagogi, ki pišejo o zanesljivosti izpitnih ocen, ugotavljajo, da je zanesljivost takšnega preverjanja znanja zelo majhna, ker je podvržena vplivu drugih številnih psiholoških, časovnih, bioloških, socialnih in drugih momentov. Neki pedagog pravi: ..Odpravimo vso to navlako, izpite in ocene, če so tako nezanesljivi!" Odpravimo jih! Toda, ali nismo prav mi, učenci, tisti, ki hočemo nekje uveljaviti svoje znanje, imeti priložnost, ko iščemo potrditev za svoj osebni trud? Izpit je velika priložnost, da „se izkažemo", pri učenju pa nam daje smoter za naše delo. Izpiti in ocene - naši dosežki so nam najmočnejša motivacija za nadaljnje izobraževanje. Le kdo bi vztrajal pri delu, če ne bi nikoli imel priložnosti videti to, kar je napravil? Torej si ocen in izpitov tudi santhželimo! zgoditi, da se bo tudi naslednjič pri izpitu slabo izkazal. Mordh se mu za naslednjo preizkušnjo sploh ne bo treba znova učit1 ponavljati predelane snovi; bolje je, da se psihološko pripravi izpit. In spet nekdo drugi, ki je na izpitu ..sijal" v svoji zgovorno, in samozavesti.. . Brez težav se je prilagodil in podredil pč loškim momentom izpita in izpraševalčevi osebnosti, ni pa poki1' znanja, ker ga ni imel. Ta se bo moral še temeljito učiti. Jcisn0^t da se bo tak učenec zaman psihološko pripravljal za drugipos™) ker mu manjka znanje. Če izpita ne opravimo uspešno, se zamislimo, ne reagirdfi Qg takoj emocionalno, temveč razumno razčlenimo zadevo in naf vimo načrt, kako se bomo pripravili za naslednji rok. 1 A,a ve? 'ji spl Situacijo moramo obvladati strokovno - kar zadeva znanje ' ^ psihološko, da ne bomo imeli nepotrebnih emocij in pomisli ter napačnih sklepov. Če na izpitu pademo, to še ne pomeni, da premalo vemo, da A se premalo učili. Pomeni še vrsto drugih stvari. Opazujmo # J analizirajmo, odkrivajmo vzroke neuspeha in sami sebe. PredVf l Proč s potrtostjo, občutkom krivde, negotovosti in manjvi1 nosti to nam gotovo tudi pri drugem preizkusu ne bo pomaf ple ■tej pa odstranimo svoja negativna čustva; ta nam nikoli ne bodo. pomoč, saj bomo morali vsaj na drugem preizkusu znanja ztA nastopiti. IZPITNA SITUACIJA JE VEDNO SUBJEKTIVNO PSIHOLOŠKO DOŽIVETJE V redni šoli nas študentje vse leto opazujejo in skušajo oceniti: „Kako bo na koncu? Kakšen bo na izpitu? “ Pri dopisnem izobraževanju ali kakih drugih oblikah izobraževanja na razdaljo, ni te možnosti. Neredko se zgodi, da si učenec in učitelj šele na izpitu pogledata v oči. Nato nastopi najprej prva faza negotovosti, intenzivnega opazovanja in sklepanja: ..Kakšen je? Kako bo šlo? “ V tem prvem obdobju psihične napetosti in prilagajanja je znanje potisnjeno v ozadje. Šele ko dopisnik ..preboli" te prve trenutke vtisov in negotovosti, išče ponovno svojo usmeritev v snovi, ki jo je predelal, in znanju, ki ga obvlada ter ga mora pokazati. Pogosto opazimo, da so celo pri učencih, ki so navajeni svojega predavatelja, prvi odgovori na izpitu raztreseni, zmedeni in neustrezni. Šele pozneje stečeta odgovarjanje in tok misli bolj gladko in kandidat začne kazati resnično znanje. V nekaterih primerih pa kandidat vse do konca izpita ne preusmeri pozornosti na samo izpitno snov, iz katere naj bi odgovarjal, ker se še ni psihološko in socialno prilagodil izpraševalcu - učitelju. Rezultat je seveda boren in na izpitu pade. Ali pa se bo pozneje zavedal, zakaj je padel? Ali bo znal svojo situacijo dovolj objektivno in racionalno opazovati, da bo našel pravi odgovor za svoj neuspeh? Če tega ne' bo storil, se utegne OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU razpisuje naslednja delovna mesta: 1. učitelja za telesno vzgojo (ženska), PRU ali P, 2. socialnega delavca, višja izobrazba, 3. učitelja (varstvo vozačev), U ali PRU 4. učitelja za razredni pouk, U ali PRU 5. dveh učiteljev za razredni pouk, U ali PRU Razpisani delovni mesti pod zaporednima številkama 1 in 2 sta za nedoločen čas, pod zaporednima številkama 3 in 4 šolsko leto 73/74 in pod zaporedno številko 5 za čas od !• septembra do 30. novembra 1973. sk Oti da dr tla m st st PE da in br OSNOVNA ŠOLA BLANCA razpisuje prosta mesta: — učitelja razrednega pouka, U ali PRU, za razredni pouk — učitelja matematike in fizike, P ali PRU — učitelja glasbenega pouka, P ali PRU; p — učitelja za nemški ali angleški jezik, za 11 ure tedensko, * ali PRU; — učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas in se nanje lahko prijavijo tudi absolventi. Učitelji prejemajo dodatek za težavne delovne razmere. Prošnje sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu! Sodišča in ciui izobraževalnega programa ji Načenjamo sedemindvajseto ^ Sert° radijske ^°^e- Tako rekoč V “enaindvajseti začetek ene in ^te .......... reči bi utegnil biti razlog, dh ^ temu ne posvečamo nobene /i r Posebne pozornosti, da se spre-?etti zgolj v rutino in v — dolg-as. Pa vendar je bil tudi ta novi Pretek nekoliko napet in vzne- Pa vendar je bil tudi ta novi rjpetek nekoliko napet in vzne-,^.7. Imeli smo majhno bitko “asom (in z založbo), da bi ,0 in drugi „uporabniki“ iz-je “Sevalnega programa še pred gi Petkom pouka dobili pro--er ^arrisko knjižico „Radijska j p °la“ in morda še kakšno majh-r^f bitko bolj ..internega zna-čeprav je bil program za /“vo šolsko leto pripravljen že .e!i Ravnaj prej, še preden se je iz-Ijj pel tisti za prejšnje leto. A ka-iSt pkoli: program je stekel in ni, bo skoraj natanko tako kot jjji26 toliko let. Skoraj tako. ,elj, Cisto tako pa vendarle ne, M aajti slabo bi bilo, če bi eno ?“mo leto obstali na istem. Zato cjH •Horda relativno mirni čas no-,/1 eSa začetka najprimernejši za :tif vPrašanje o tem, ali se nam je P°srečilo kaj malega spremeniti, izboljšati. In še zavpra-žd pje po temeljih našega po-?.vetja, koliko se jih zavedamo, ju hočemo doseči in kaj v res-:ett “•ei napravimo. , »Dolgoročno*1 je zadeva ne->0 pmno videti spodbudna. Za-'e-jaeli smo s polurno oddajo na J teden, nadaljevali z dvema in Potem s tremi. Tako so sedanje • “topnje radijske šole, name-pene osnovni šoh, še vedno tempelj našega izobraževalnega j igrama. „Spisek“ vseh oddaj n ^ je v letošnjem letu vendarle Ptecej daljši. Oglejmo si ga: 1. Radijska šola za nižjo «! ttopnjo 2. Radijska šola za srednjo in' st0pnjo S' 3- Radijska šola za višjo ^stopnjo 'm 4. Vzgojna oddaja „Nena-v“dni pogovori** 5. ..Odrasli tako - kako pa mi? “ 6. Zgradba marksističnega mišljenja — ciklus oddaj za srednje šole.: 7. Med šolo, družino in domom — problemska in informativna oddaja s področja vzgoje in izobraževanja. Spisek je vsekakor predolg in vsebinski obseg programa prevelik, da bi ga lahko tu nadrobno razčlenjevah glede na izhodišča in vzgojno-izobraževalne smotre. Tudi ni naš namen, da bi ponavljali splošne definicije, veljavne že ves čas, odkar obstaja radijska šola, kot na primer, da je radijska šola pomožno učno sredstvo, in podobno, pa če so še tako resnične. Ob našem „spisku“ bi predvsem radi opozorili na njegovo strukturo, iz katere nedvomno izhaja, da imamo izobraževanje in vzgojo za dve plati istega in neločljivega procesa, da imamo ta proces za kontinuirano in nedeljivo funkcijo družine, šole, delovne organizacije in družbe v celoti, in slednjič, da ta celovitost predpostavlja skupno idejno izhodišče pri pojmovanju tako učnovzgojnega procesa kot vseh drugih dogajanj v družbi. To opozorilo na notranjo strukturo našega ,,spiska“, to je izobraževalnega programa, se nam je zdelo potrebno predvsem zaradi uvodnih vprašanj, zaradi tistih vprašanj, brez katerih vedno obstaja nevarnost, da se naše delo spremeni v brezdušno rutino, v ,,poklicno“ odlaganje besedil na hitro tekoči „tekoči trak** radijske produkcije. To bi bila lahko tudi dobra in strokovno brezhibna besedila, a s celotnim programom ob takem delu vendarle ne bi mogli biti zadovoljni. In še z druge plati: to opozorilo smo namenili tudi poslušalcem našega programa. Namreč opozorilo, daje program struk- turirana celota, da je iz njega nedvomno mogoče vzeti posamezno oddajo in jo koristno uporabiti, da pa s tem nikakor ni dosežen naš namen. Vsa naša prizadevanja in prizadevanja vseh naših številnih sodelavcev so usmeijena v to, da bi se s celotnim programom pridružili prizadevanjem šolskega sistema in vse družbe, prizadevanjem po uresničitvi družbeno sprejetih vzgojno-izobraževalnih smotrov. ZGRADBA MARKSISTIČNEGA MIŠLJENJA Vsako sredo ob 9.40 — I. program Vsak četrtek ob 14.00 - II. program Namen tega ciklusa — v njem se bo zvrstilo 36 oddaj po 20 minut, v vsakem polletju po 18 — ni samo zadostiti žeji po marksizmu in s sredstvi, ki jih daje radijski medij, obogatiti šolo z dodatnimi informacijami. Oddaje tega ciklusa naj bi dosegle še en, zahtevnejši cilj: skušale bodo uvajati marksistični način mišljenja. Ob informaciji bodo torej skušale kultivirati dialektično mišljenje, torej tisto mišljenje, ki se ne zadovoljuje z doseženim stalnim rezultatom, temveč ga jemlje v dinamiki njegovega nastajanja in v nemiru njegovega nadaljnjega razvoja. Čeravno ciklus ne bo-kakšna ..radijska različica** šolskega programa filozofije, pa se bodo njegovi smotri ujemali s pedagoškimi smotri reformiranega učnega načrta tega predmeta — skušali bodo usposabljati za čimbolj samostojno dialektično mišljenje. Zato bo idealen tip izvedbe (torej tisti, ki se mu avtorji žele približati) oddaja, ki na koncu ne bo predstavila izdelanega „nauka te od-daje“, temveč bo dala za ta „nauk“ le vse premise in bo sklep zaradi nujnosti nastal v poslu šal čevi glavi ob domiš-Ijanju podanih premis. Oddaja, ki se ji bo takšna faktura povsem posrečila, bo idealno ustrezala konceptu ciklusa. Ciklus se imenuje ..Zgradba marksističnega mišljenja** zato, ker naj bo njegov poglavitni poudarek na notranji strukturi tega mišljenja in njenih zgodo- vinsko-filozofskih utemeljitvah. Posegi v zgodovino filozofije bodo namenjeni seznanjanju z dialektičnim načinom obravnave, ne pa s samimi t. i. „dej-stvi“ iz zgodovine, torej, denimo, s filozofskim problemom aporij, ne pa z Eleati, ki so aporije prvi filozofsko videli in poimenovali. Oddaja, ki bo govorila o aporiji v razumevanju gibanja, bo torej sledila razvoju problema do Hegla in Engelsa in njegovi današnji aktualnosti. Oddaje bodo torej — vsaka na svoj način — razkrivale metodo mišljenja, in s tem pridobivale zanimanje poslušalcev za marksistično miselno metodo. V ciklusu se bodo prepletale teme s treh sektorjev: na- stajanje dialektičnega mišljenja pred Marxom, marksizem in pa spoprijem marksizma s sodobno nemarksistično filozofijo (in deloma socialnimi doktrinami). Namen prvega sektorja bo pokazati korenine dialektičnega mišljenja, ki se ga je mogoče po najlažji poti naučiti prav ob analizi zgodovine filozofije (Engels). Drugi sektor bo za-obsegal marksizem sam in njegov način spoprijemanja s konkretnimi problemi, pa tudi marksistično kritiko revizionizmov od Bernsteina do Stalina; ta del bo štel nekaj več oddaj kot prejšnji in tretji del. Oddaje prvega dela bo pripravil pretežno doc. dr. Frane Jerman, oddaje drugega dela pretežno doc. dr. Božidar Debenjak, oddaje tretjega dela pa prof. dr. Boris Majer. Seveda bodo oddaje zasnovane tako, da bodo razumljive za srednješolca, ki so mu namenjene. Izogibale pa se bodo temu, da bi podcenjevale njegove sposobnosti za samostojno razmišljanje, saj bodo snovale ravno na tej. Po metodi oddaj bodo prijemi različni: od govorne oddaje z dialogom (ali brez njega) do živega pogovora o temi. Učiteljem, mentorjem in dijakom, ki bodo spremljali te oddaje, priporočamo tole literaturo: Mare—Engels: Izbrana dela v 5 zvezkih, CZ. Ljubljana 1967—1973 x Engels: Anti-Duehring, CZ, Ljubljana 1958, Lenin: O marksizmu in dialektiki (članki in izbor iz filo- zofskih zvezkov) CZ. Ljubljana 1974 Lenin: Država in revolucija (več izdaj) Gramsci: Izbrani spisi, CZ. Ljubljana 1973x Korsch: Materialistično pojmovanje zgodovine, MK, Ljubljana 1972 Majer: Med znanostjo in metafiziko, CZ, Ljubljana 1968 isti: strukturalizem, Komunist, Ljubljana 1971 isti: Heidegger — mislec biti (predgovor k Heideggrovim Izbranim razpravam) CZ, Ljubljana 1967 Jerman: Med logiko in filozofijo, CZ, Ljubljana 1971 isti: Predgovor k Vorlaender-jevi Zgodovini filozofije, SM Debenjak: Friedrich Engel; — Zgodovina in odtujitev, Obzorja, Maribor, 1970 isti: V alternativi. Marksistične študije, CZ, Ljubljana, 1973x Rus: Dialektika človeka, misli in sveta, DZS, Ljubljana 1967 x Pred izidom ODRASLI TAKO - KAKO PA Ml? VEM, DA NISEM POSEBNO NADARJEN Mnogi učenci podcenjujejo svoje sposobnosti, prepričani so, da je njihov slab učni uspeh posledica nenadarjenosti, nizko vrednotijo sami sebe, tarejo jih manjvrednostni občutki. Vse to spremlja splošna pasivnost v šoli, fatalistično sprejemanje vloge slabega dijaka, ki ni sposoben na nobenem področju doseči pomembnejšega uspeha, umik iz tekmovalnih situacij in navidezna otopelost za neugodne posledice, ki so povezane s šolskim neuspehom. Nemalokrat se izkaže, da uspevajo ti učenci v šoli precej slabše, kot so v resnici sposobni. Pogosto pa se odkrije, da so ti otroci na nekaterih področjih dobro ali celo izjemno nadarjeni in bi v šoli ali pri zunajšolskih dejavnostih lahko bili prav uspešni. Predstava o samem sebi ali podoba o lastnem jazu ima pomembno mesto pri oblikovanju osebnosti. Ta podoba se prične oblikovati že v prvih mesecih življenja pod vplivom okolja, v katerem otrok dorašča. Tudi šolsko okolje ponavadi ne vpliva na takega otroka, da bi spremenil podobo o lastnem jazu in vrednotenju svojih sposobnosti. Ne prizadeva si dovolj, da bi ga aktiviralo in motiviralo za delo ter ne išče dovolj dejavno področja, na katerem bi bil otrok lahko zaradi svojih dispozicij uspešen. Otrok se utrjuje v svojem prepričanju ,,jaz že ne zmorem" in postaja vse bolj pasiven. Sčasoma se utrdi podcenjujoča podoba o lastnem jazu. Človek prične živeti po podobi, ki jo ima o samem sebi, celoten življenjski stil je usmerjen v potrditev nizkega mnenja, ki ga ima o samem sebi. Vse to pa spremlja subjektivno trpljenje, objektivno pa izgubo dragocenih ustvarjalnih moči. O tem bodo razpravljali dijaki kamniške gimnazije v soboto, 15. septembra, ob 14.00 uri na II. programu radia Ljubljane. !! OBRAMBNO-VZGOJNA dejavnost na naših šolah Obrambno-vzgojna dejavnost it ^ naših šolah je rifir vseh obli) Vežnih in neobveznih oblik J1 sPlošne obrambne vzgoje in M ^hvnosti, ki se nenehno pre-P^tajo v vseh fazah učno-vzgoj-J ne§a procesa. jj Maša šola, ki posredno in ne-J Posredno vzgaja prihodnje pri-jf| Panike jugoslovanske ljudske 'tji 3rrriade, partizanskih enot in j!rugih dejavnikov splošnega JMskega odpora, dobiva v na-^ ain konceptu o splošnem ljudem odporu vedno vidnejše 'J^osto in vlogo. Priprav gospo-: .arstva, družbenih služb in “•Hžbeno-političnih organizacij ' ^ splošni ljudski odpor ne sme-m° več ločevati od priprav šol-stva na to akcijo, kajti prav šol-stvo je oblika odpora proti napadalcu in potujčevanju. Naro-I p> ki ohrani svoj jezik, kulturo JJ1 narodno zavest, ne more no-ena sila uničiti ali podjarmiti j-" to je nenapisani zakon vseh “Svobodilnih gibanj in odpora. ' 4a sistematično izvajanje pri-Prav na splošni ljudski odpor pa prav razvijanje obrambno-. vzgojnih dejavnosti izredno po-J^arnbno, saj uresničuje prav Iste zamisli, ki predpostavljajo > °snovne naloge šolstva za delo-Va®J9 v vojnih razmerah. Razvijanje obrambno-vzgojnje dejav-■ “osti na šolah ne pomeni samo j ■tiktnega izvajanja vseh zakon-kih določil in predpisov, teman predstavlja uresničenje po-JJtnmbnih nalog našega sploš-nega ljudskega odpora, za kate-' te je še posebna poklicana naša socialistična šola. V naših šolah se najprej izvaja obvezni del obrambne vzgoje, tj. tista oblika obrambno-vzgoj-ne dejavnosti, kije predpisana z učnim načrtom ali določena z zakonom o narodni obrambi ter zakonom o splošnem ljudskem odporu SR Slovenije. To pomeni, da mora šola izvajati glede na svojo stopnjo obvezen program obrambne vzgoje (pouk prve pomoči in zaščite v osnovnih šolah, obrambe in zaščite v srednjih šolali ter osnove narodne obrambe na višjih in visokih šolah), in da mora imeti odbor za splošni ljudski odpor, ki ga imenuje svet šole. Odbor za splošni ljudski odpor morajo imeti vse šole, ki imajo tudi samoupravne organe — mora usmerjati vse obvezne oblike pouka obrambne vzgoje pa tudi vse druge neobvezne oblike razvijanja psihičnih in fizičnih priprav na splošni ljudski odpor. Med te štejemo predvsem tiste zunajšolske dejavnosti, ki so pomembne za splošni ljudski odpor, ,kot npr. strelstvo, taborništvo, planinstvo, radioamaterstvo, modelarstvo, raketarstvo ter zgodovinski, marksistični krožki in klubi OZN. V obrambno-vzgojno dejavnost na naših šolah spada tudi razvijanje in gojenje tradicij NOB, vpletanje obrambne tematike v druge predmete, krepitev fizičnih sposobnosti mladih ter akcije za pridobivanje kandidatov za vpis v vojaško gimnazijo in vojaške šole. Pri izvajanju vseh oblik obrambne vzgoje v šoli je treba upoštevati ista merila in didaktična načela glede nazornosti in postopnosti kot pri vseh drugih predmetih. Naloga sodobne šole je torej, da omogoči možnosti za izvajanje pouka obrambne vzgoje. Take, ki na sodoben način omogočajo spremljanje učnovzgojnih enot s področja, ki je doslej veljalo za zelo preprosto in manj zahtevno, pa je sedaj postalo obsežno, odgovorno in potrebno. Posredovanje učnih enot s področja obrambne tematike zahteva naprej izredno natančno poznavanje široke problematike podajanja vojaških veščin do vseh ustreznih aplikacij v vsakdanjem življenju našega človeka! Enakopravnost med posameznimi predmeti v šoli bomo dosegli le z vsestranskim proučevanjem njegove vsebine in pravilnim vrednotenjem njihove pedagoške in družbene vrednosti. Zatorej je povsem razumljivo, da je treba z vsebino predmeta obramba in zaščita seznaniti ves učiteljski kolektiv. Odbor za splošni ljudski odpor ima pri izvajanju obveznih oblik obrambne vzgoje nekaj zelo odgovornih nalog med drugim tudi to, da si prizadeva zagotoviti dovolj denarja za nakup vseh učil, ki so potrebna za izvajanje sodobnega pouka vojaških veščin, civilne zaščite in prve pomoči. Posredovanje obrambno--vzgojnih elementov in učnih enot ni samo naloga predmeta obramba in zaščita, temveč vseh predmetov v naši šoli. Z vnašanjem ustrezne in sorodne obrambne tematike v druge predmete lahko dosežemo resnično vsestransko seznanjenost s problematiko splošnega ljudskega odpora in povezano vlogo gospodarskih in negospodarskih dejavnikov pri obrambi domovine. Danes je na voljo že dovolj gradiva in tiska za tovrstno do- polnjevanje snovi, pa naj gre za katerikoli učni predmet. Tako gradivo nam dajejo revije in časopisi, kot naprimer Naša obramba, Front, Obramba in zaščita, Borec in TV-15. Gojenje in razvijanje tradicij NOB je pomembna idejno-politična naloga obrambno-vzgojne dejavnosti na šolali. Značilno pri tem je, da imamo prav na naših šolah izredne možnosti za uresničevanje te naloge. Pri tem mislimo predvsem na program športnih dni, šolskih izletov in poučnih ekskurzij v kraje, znane iz NOB, razne proslave: in prireditve, tekmovanja in manifestacije, kot na primer kurirčkova pošta, pohod ob žici okupirane Ljubljane, delo v krož- kih, šolske naloge s tematiko iz NOB in splošnega ljudskega odpora slikarske kolonije, zgodovinski in marksistični krožki, sodelovanje z najbližjo enoto JLA, krajevno organizacijo ZB in ZRVS ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Razvijanje tradicij NOB je osnova vsakega učno-vzgojnega pro- cesa, ki ima kot vzgojni smoter zapisano utrjevanje ali razvijanje domovinske zavesti in ljubezni. Športna dejavnost v obveznih ali zunanješolskih oblikah na šoli je sestavni del vsakršne ob-ramhno-vzgojne dejavnosti na šoli. Prvič zato, ker krepi in razvija fizično pripravljenost mladih na SLO, drugič pa posreduje veščine, ki so potrebne za aktivno sodelovanje v oboroženih in neoboroženih oblikah splošnega ljudskega odpora. Športna dejavnost poteka v športnih društvih ali sekcijah; te zajemajo v svojem programu vse tiste dejavnosti, ki so pomembne za obrambo domovine. Vsakoletno usmerjanje učencev zadnjih razredov osnovnih in srednjih šol v poklice je pomembna akcija, ki ima tudi obrambni značaj, saj prav tedaj lahko izbiramo mlade ljudi za vojaško gimnazijo in druge vojaške šole. Skrb za slovenski kader v JLA je torej naloge vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora, med drugim tudi odborov za splošni ljudski odpor. Ob koncu dodajmo, da je skrb za razvijanje obrambno-vzgojnih dejavnikov na šoli naloga 'h družbeno-političnih or .zacij na šoli in samega ^0^ ustva in ne samo učiteljev obrambne vzgoje in ravnatelja. Pri tem mislimo na osnovne organizacije ZK, osnovne organizacije sindikata, Zvezo mladine ter tudi samoupravne organe. RUDOLF LIKAR Odhod v šolo STRAN 8 PROSVETNI DELAVEC Št. 14 7. septembra ČESA SE JE SPOMINJAL ŠOLNIK BIMBEL, KO JE ŠTUDIRAL ZA ŠOFERSKI IZPIT (V NADALJEVANJIH) Križišče enakovrednih cest Za prosveto je značilna zaostalost. To ne velja za mladi kader; velja od takrat naprej, ko se postaraš. Učitelj Bimbel se je tričetrt na dvanajsto v življenju po višjem navdihu še enkrat zaktiviral in se vključil v noro dirko sveta. Ne bo se mu mularija več smejala! Ne bo več pešačil pred šolski prag! Pripodil se bo vsaj z novim fičkom in manevrsko obrnil škatlico na še tako utesnjenem prostorčku. Ali je on kaj manj vreden od drugih? V pisarni moto-mota so ga najprej oskubli za denarce. Osnovna šola je brezplačna, je pomislil, permanentno izobraževanje pa stane. Potem se je pričel študij in rigorozni pregled živčnega sistema. Počepnite! je ukazal zdravnik. Zamižite! Zgrabite se za svoj nos! To za Bimbla m bilo težko, nekateri pa že pri tem niso uspeli. On je že tolikokrat počepnil, da mu je bila ta igra prava šala. Še večkrat pa je moral v življenju zamižati. Zaradi osipa je sploh moral gledati samo na eno oko, saj bi mu sicer padlo pol razreda. Vodja pedagoške enote je dromljal o nekih novih učnih metodah, Bimbel je pa vedel, da je najmanj dela, če miži. Nikdar ni iskal svojega nosu, tega ponesrečenega detajla na svojem obličju, grabil pase je za glavo, ker je imel za to še več vzroka. Zato je hitro dobil potrdilo, da je sposoben za voznika B kategorije. Oznaka mu je zbujala asociacije na hotele in je bil zelo zadovoljen. Začel se je študij. Tovariš iz moto-mota je imel nekaj zanimivih predavanj. Bimbel je sedel v tretji klopi pri oknu in je bil večkrat tudi vprašan in skoraj nikoli ni znal. To ga je v duhu vrglo v razred. Metode tovariša iz moto-mota so se mu zdele nepedagoške. Zahteval je popolno tišino. Nekajkrat je povedal, da zdaj on govori. Fantu, ki je sedel zraven Bimbla, je rekel, naj kar nadaljuje, če zna, in to samo zato, ker se je poba mičkeno pretegnil. Kako so se Bimblu v klopeh vsi pretegovali! Naenkrat je tovariš iz moto-mota prešel na prometne znake. Ko je razložil križišče enakovrednih cest in desno pravilo, Bimbel ni začutil nobene opore v svojem poklicu. Zaslutil je, da bo pri izpitu padel. OSNOVNA ŠOLA OSKARJA KOVAČIČA ŠKOFIJE razpisuje prosta delovna mesta: - učitelja za matematiko in fiziko - P, PRU ali abs. PA - učitelja za likovni in tehnični pouk - PRU ali abs. PA (možno tudi fiziko in tehnični pouk) - učitelja za telesno kulturo - PRU ali STU - učitelja za biologijo in kemijo - P, PRU ali abs. PA - vzgojiteljice — srednja vzgojiteljska šola Samske sobe po dogovoru, za učitelja matematike in fizike možnost družinskega stanovanja. V letu 1974 je predvidena izgradnja stanovanjskega bloka. Popravek razpisa, objavljenega v 13. št. Prosvetnega delavca: DOM DUŠANA REMIHA KOČEVJE razpisuje delovna mesta: 1. dveh vzgojiteljic, višja ali visoka izobrazba — ortopeda-goginji 2. vzgojiteljice 3. dveh vzgojiteljev Zahtevani pogoji: višja ali visoka pedagoška izobrazba. Pod tč. 2. je tudi delo z učenci osnovne šole. Pod točko 1. in 2. je nastop dela s 1. septembrom, pod točko 3. pa s 1. oktobrom. Rok za prijavo 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni. OSNOVNA ŠOLA DOBOVEC PRI ROGATCU, 63252 Rogatec, r a z p i,s u j e naslednji delovni mesti: y — učitelja za slovenski in nemški jezik, PRU ali za določen čas absolvent PA in U, — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali za določen čas absolvent PA in U. Dodatek za težje delovne razmere. ELEKTROGOSPODARSKI ŠOLSKI CENTER BRANKO BRELIH NOVA GORICA razpisuje naslednja prosta delovna mesta učno-vzgojne-ga osebja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: — učitelja za strokovno teoretične predmete kovinske stroke, P, dipl. inž. tehnolog — učitelja praktičnega pouka avtomehanske stroke, s TSŠ strojne stroke in poklicno avtomehansko šolo, UPP — učitelja geografije in DEV, P — predstojnika avtomehanske šole; za zasedbo delovnega mesta predstojnika šole mora kandidat izpolnjevati pogoje za P, PRU inž., dipl. inž.; učitelja, imeti višjo ali visoko izobrazbo strojne smeri, 5 let vzgojno izobraževalnega dela in moralno politične kvalitete. Osebni dohodki so po pravilniku. Stanovanj ni. Poskusna doba je 6 mesecev. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na upravo šolskega centra. GIMNAZIJA VELENJE razpisuje prosto delovno mesto profesorja za nemški in angleški jezik (za nedoločen čas). Nastop dela 1. septembra 1973. Stanovanja ni. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA ponovno r a z p i,s u j e delovno mesto ravnatelja osnovne šole Tinje Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole, določene po zakonu o osnovni šoli, in ima vsaj pet let vzgojno izobraževalne prakse. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Slovenska Bistrica v 15 dneh od objave razpisa. POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Dober dan - ŠOLA! Ljudje pravijo: „Poleti učitelj, pozimi zidar - to je življenje!" To je zaradi počitnic in nevoščljivosti. Dva meseca plačanega dopusta! Kmalu bi na kako šolo napisali: Kdor ne dela, naj ne je! Dandanašnji je vse mogoče. Kar kmalu bo prišel čas sestankov, zborov volivcev, kjer se bo znova poudarjalo: Prosveta poje tri četrtine občinskega proračuna! No, že neštetokrat je bilo povedano, naj odgovorni ne dajejo takih izjav in vendar se te vsako leto ponavljajo. Odgovorni se morajo nekako izviti. Navsezadnje se je tudi v prosvetni službi marsikaj spremenilo. V teh spremembah pa slovenski in jugoslovanski učitelji nikakor nismo osamljeni. V enem izmed slovenskih časopisov sem prebral notico, ki govori o nekem angleškem učitelju. Govori o razliki med učiteljem in zidarjem. Zidar je zaslužil toliko in toliko funtov več in se je na vsa politična gesla preprosto požvižgal. Učitelj, o katerem govorimo, je o tem dolgo razmišljal, nato se je čez noč odločil: opravil bom trimesečni tečaj in postal zidar. In toplo so ga sprejeli. V dobrem letu je napredoval v preddelavca. Bogve, kaj bo čez pet let. Vsekakor se prosveti na vsa usta smeje in ji strže korenček. Če presadimo ta zgled na naša tla, ne boste našli posebnih razločkov. Učiteljeva ura tisoč sedemsto starih dinarjev, zidarjeva dva-tisoč petsto. Pa še hrana in pijača zraven. Kdor zida, lahko to potrdi. Mnogi, ki nam nova matematika nikakor ne gre v mozeg, bi se lahko priučili lažje obrti. Tako je storil kolega, ki je bil deset let v prosvetni službi, čez noč pa je postal prevoznik. Mi, kar nas je zares potrpežljivih, bomo ostali. Moramo. Nek odnos do naše dobre šole pa vendarle moramo imeti. Kakor so ga imeli vsi tisti tovariši, ki so bili pravkar upokojeni. Že res, da se s pokojninami nikakor ne morejo pohvaliti, lahko pa z dvignjeno glavo opozorijo nase, koliko nesebične požrtvovalnosti so pustili v razredih, v glavah mladih državljanov, na_ tisočih sestankih. Vedno so govorili o DOMOVINI samo dobro. Cesto so sami sebi lagali, samo da je bila v mladih možganih DOMOVINA čista in neomadeževana. Namah so ji vse oprostili, kar jim je bila pri tem nesebičnem delu hudega storila ali pa jih je preprosto pustila na cedilu. Tudi to se je dogajalo. Vendar so prosvetni entuziasti vse skrbno prekrili, za njimi so ostali le še spomini, spomini na tiho garaško delo, na šolo, ki so ji zapisali življenjske moči. Dober dan - šola! se bodo vsakokrat spoštljivo priklonili. Darovali smo ti petintrideset, štirideset najbolj ustvarjalnih let. Nas še poznaš? Oh, ti naša osnovna šola, ki z zakonom prikleneš vse mlade državljane. Zdaj nam je žal, res nam je hudo, ko smo dovolili, da so mladi sedeli tudi po tri leta v istem razredu. In to v ljudski, naši šoli, ki bi morala biti tako rekoč zastonj, vsakdo bi jo moral vzljubiti, tako pa jo tisoči mladih sovražijo. Sovražijo jo, ker je niso končali, ker je draga, ker je v njej še vedno toliko nepraktičnega, dasiravno jo kar naprej popravljamo, ji dodajamo, odvzemamo. Mislimo, da je učiteljski poklic iz leta v leto težji, odgovornejši. In zato smo šli kot predstavniki minulega dela v sivo pozabo... Vsako leto prihajajo novi. Končali so razredni pouk, predmetno IZOBRAŽEVALNI CENTER STROJNE TOVARNE TRBOVLJE uri razpisuje naslednja delovna mesta: - profesorja za slovenski jezik in estetsko vzgojo; - profesorja za telesno in obrambno vzgojo; - učitelja za organizacijo in ekonomiko podjetij - 2 tedensko — ekonomist; - učitelja za zdravstveno vzgojo - 2 uri tedensko, zdravnik-Stanovanja ni. Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje, ki so predpisani za delo v učno vzgojnih zavodih. Razpis velja 15 dni po objavi. Le valje \js '"eni Prav to za 'tre direk Nova cept * Prev: GRADBENI ŠOLSKI CENTER BORISA KRAIGHERJA V MARIBORU, Smetanova 35, razpisuje za svoj dislocirani oddelek gradbene poklicne šole v Ajdovščini naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: predstojnika gradbene poklicne šole ili inženir gradbeništva I. stopnje z dipl. inž. gradbe- e pi ništva ali arhitekture ali vsaj 5-letno delovno dobo; - učitelja strokovnih predmetov iz področja gradbeništva dipl. inž. gradbeništva ah arhitekture ali inženir gradbeništva I. stopnje; - učitelja slovenskega jezika - visoka izobrazba - slavist; - učitelja matematike - visoka izobrazba - profesor matematike, ali višja izobrazba - predmetni učitelj; - učitelja praktičnega pouka - gradbeni delovodja. Prošnje pošljite v 15 dneh po objavi na naš naslov. Pr v3nei 'ako saitic Prtza ftarje včasi da t "ioni ttezd diva °tn< sveti stiva 'aris Sovi] Pdm lersl KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE ZAGORJE OB SAVI razpisuje po sklepu seje z dne 1.6. 1973 prosto delovno mesto - RAVNATELJA VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA ZAGORJE OB SAVI (ni reelekcija) POGOJI: Za ravnatelje vzgojno-varstvenega zavoda se poleg splošnih pogojev, ki so navedeni v 13. in 28. členu zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Ur. 1. SRS, štev. 28/71) zahteva še kot obvezen pogoj družbeno-politič-ne kvalitete kandidatov. Prijave je treba predložiti Komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Zagorje ob Savi vkupno z dokazili o strokovnosti in praksi ter življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa. <^deva T Mj. dni val0 'evij skeo sta virar Mi derr sko Prer W Srn info Pok 5v°j Delovna skupnost ŠOLSKEGA CENTRA ZA KOVINSKO STROKO PTUJ ilou l razpi,suje v skladu z 37. in 41. členom zakona o srednjem šolstvu naslednja delovna mesta za nedoločen čas: - učitelja za zgodovino in gospodarsko geografijo, P (z dopolnilnim delom na drugem zavodu) - učitelja za telesno vzgojo, P (z dopolnilnim delom na drugem zavodu) - učitelja za tehniško risanje in strojne elemente, PRU - učitelja za matematiko, PRU - petih učiteljev za praktični pouk (poklicna šola, strojni tehnik 5 let delovnih izkušenj) xKOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC ponovno razpi,suj,e mesto -RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE FRANJO VRUNČ SLOVENJ GRADEC (ni reelekcija) Kandidati morajo imeti visoko ali višjo pedagoško strokovno izobrazbo in najmanj 10 let ustrezne pedagoške prakse. Vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, kolkovane z 2,00 din, sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa ali do zasedbe. % Pris filrr Pri 2 kot S jsPk j filrr tele ;>% % ■Po slep Eta] vod sko sov kak kva Razširjajte svoj list! ter k v0; so ffe ob dcn te, te, ta: ka. do ttu da pr. % stopnjo, nekateri so postali celo profesorji. Prijatelji, tovariši, bo^ tudi vi ostali trideset, štirideset let? Bomo videli! odgovarjajo, H ni stanovanja, ker ni obljubljenih plač, ker ni..,. Tudi profesofl1’. ki so nas učili, pripravljali za našo novo šolo, so govorili o 'f slabo. Tudi njih žuli prosvetni čevelj in naš entuziazem je nekoli^ drugačen od starega. Pogoj: če ne bo tako, kakor so nam obljubk gremo. Nekateri so že šli Nas pa drži štipendijska politika. Dve IČ' največ tri, potem se bomo odločili. Nič več ne verjamemo praV‘K cam, vse gre skozi želodec. Plačajte, pa bomo delali. Tudi drug0" plačujejo. Plačajte, pa bomo šli tudi v oddaljene kraje, tja, kam01 bi morali poslati najboljše učitelje. Novo šolsko leto. Spet smo v zbornicah, v razredih, na koflF rencah, sestankih, med krožkarji. Dober dan - šola! Prišli smo, k{ smo v mislih samo tvoji. Prišli smo starejši, srednji in mlajši. E"1 spočiti, drugi obremenjeni z morečimi vtisi visokih cen v ie[°' viščih. Razočarani, da prosvetarji ne premoremo počitniških hišk domov, kjer bi s popustom preživeli kak teden. Počitniških hišk'1' ob morju in ne v hribih. Zato so šli mnogi prosit drugam, kč imajo rekreacijo bolje urejeno. Ampak vse skozi zveze, zveza m0ri ostati. Kakor mora ostati dober glas o naši osnovni šoli. Potolaži^0 vse tiste starše z nizkimi osebnimi dohodki in s kopico šoloOf veznih otrok, da bo — ČE BO — čez leta osnovna šola dostopnejši, cenejša, če ne zastonj. Je pa obvezna in zato ... Da, zato so mnog1 starši skrbno varčevali in celo prekleli to našo ljudsko šolo, kijj1. vse strani kar naprej razglaša: dinar, dinar! Vsaj mi, potrpežljk šolmoštri, bodimo šoli prizanesljivejši, ne postanimo zidarji, h°' dimo še naprej prosvetarji. Entuziazem kliče, kličejo mladi driF Ijani in pribijmo tudi mi: dober dan - ŠOLA! ega festivala je bil doseči delovno ozračje, ki bo Samo po sebi zanikalo obrobna Prizadevanja nekaterih novi-^rjev, zvezdic in polzvezdic, ,^asih celo kakšnega režiserja, bi festivalu prilepili pečat Mondenosti, atraktivnosti in ^zdravega tekmovanja. Fe-,st*val naj bi postal pregled cestnega dogajanja v filmskem ^tu. Sčasoma naj bi na fe-st*valu predstavljali jugoslo-Vjnski filmski svet v vseh njegovih strukturah: od otroške piske ustvarjalnosti prek ama-Jjer$kih in študentskih priza-panj do profesionalnega ^ .'rlnia. Tako se je pravzaprav letošnji Poljski festival začel že nekaj “ni prej z medklubskim festi-Valom amaterskega filma ter Mvijo jugoslovanskega pionir-sLsga filma. V festivalskih dneh s|a bila sva dopoldneva rezer-v'rana za informaciji o obeh pri-Mditvah, eno pa za študente lOgoslovanskih filmskih aka- ueniij in njihovo preddebutant-delo. Žal pa so se letos Predstavili le študentje Ijub-pske akademije za gledališče, 'Oni, radio in televizijo. V teh ^formativnih demonstracijah je P°kazala tudi Filmoteka 16 Jv°jo proizvodnjo „element-rianov", ki so zelo uporabni pri ^ -Pouku. . Učinek teh prireditev bi bil lahko še večji, če bi na festival Prispelo kaj več kot le 14 fornov. Tako pa so bila prav ta Prizadevanja — žal — videti le Lot mašilo. Srbske kinematografije letos ploh ni bilo na festivalu. Trije Idrni (od tega eden skrajšana Mlevizijska nadaljevanka) in jTeščeče napovedi spektaku-‘arnih tem za prihodnje leto ne Morejo prikriti razmišljanj o s*epi ulici srbske kinemato-Prtfije, kamor so ga privedla Mnoga neurejena stališča zno-raj in zunaj filmske proiz-vodnje. Stalni spremljevalec se sLoraj nostalgično spominja ča-ko je srbski film dosegel f^kovost prav zaradi svoje kvantitete. Resnico, da brez kvantitete ni kvalitete, potrjuje letošnja proizvodnja hrvaške kinematografije. Pohvalo zasluži predvsem celoten letošnji spored. Ne vem, ali se moramo zahvaliti komisiji za izbor scenarijev ali naključju, da je tematsko raznoliki spored brez prilagajanja nekim neumetniškim in neestetskim merilom prikazal sodobnega človeka z vsemi njegovimi eksistenčnimi pa tudi moralpimi problemi. Obrtno bleščeča Golikova melodrama Živeti od ljubezni, študija še obstoječega, a že odmirajočega sveta z dna Vanče Kljakoviča v filmu Kužiš, stari moj, Papičev Hamlet v Mrduši Spodnji z bodicami, ki ostro napadajo naše moralne napake, prefinjeni in zanimivi analizi človekovih stanj v filmih Tomislava Radiča Timon in Gordana Zafranoviča Kronika nekega zločina in končno tudi televizijski film Razpotja Kreše Golika, ki krčevito posega v najbolj boleče rane naše vasi, ne bežijo iz sodobnosti v preteklost, niti v klasično literaturo, temveč se spoprijemajo z življenjem takšnim, kot je.. Včasih bolj, včasih manj uspešno. Slovenci smo prikazali letos kar precej filmov. S srbsko kinematografijo smo se kosali številčno, kakovostno pa smo bili mogoče celo boljši. Kritike, ki jih je doživljal slovenski film, niso bile upravičene. Kažejo le na nestrpnost gledalca, ki pri domačem filmu ne mara napisov in je zaradi nenehno prikazujočega filma akcije izgubil občutek za počasno in lirično pripoved in za tisto, kar se dogaja v človeku in ne okoli njega. Tako občinstvo pa uniči film. Na žalost pa se temu prilagajajo včasih tudi filmski kritiki. Sicer je res, da smo imeli Slovenci že boljše filme, vendar to ne daje nikomur pravice, da na nesramen, zaničljiv in celo nestrokoven način ocenjuje nekaj, kar mu ni blizu. Žal pa seje to zgodilo letos v Puli s slovenskim filmom. Za to trditvijo ni nacionalne užaljenosti, temveč le obžalovanje. Makedonci in Bosanci so se pojavili samo z enim filmom. Simbolično. Ne moremo mimo Sutjeske, ki je pravzaprav jugoslovanski projekt. Epopeja, spektakel in mit. Film bo imel v naši deželi gotovo veliko gledalcev. Dvomim pa, da bosta Richard Burton in Irena Papas s svojima slabo odigranima vlogama pritegnila tujega gledalca k zgodbi, ki je predvsem jugoslovanska in na katero se vežejo predvsem IZREDNO PRIZNANJE NAŠIMA SLIKARKAMA Tudi na letošnji natečaj svetovne organizacije UNICEF, s ka-; teri>n ta ustanova vsako leto povabi k sodelovanju številne slikarje | ‘n ilustratorje iz vsega sveta, naj prispevajo svoja dela za novoletne 11 VoŠčilnice, se je odzvalo izredno veliko umetnikov. Glede na to, da I na sedežu v Ženevi doslej pri izboru del upoštevali predvsem I levilo prodanih voščilnic v posameznih deželah, je v natečajih J 0J>ičajno sodelovalo največ slikarjev iz ZDA (20 milijonov pro-I v^nih voščilnic), iz ZRN (8 milijonov) itn. Ker pa so se pravila zdaj koliko spremenila — po posredovanju sedežev UNICEF v neka-tj tebh manjših deželah in tudi ljubljanskega — sta lahko v letošnjem \ ^pišu za voščilnice ob novem letu 1974 sodelovali tudi naši sli-A ^ki-ilustratorki Marjanca Jemec-Božič in Marlenka Stupica - in ul 'ksegli izreden uspeh: tempera risba Marjance Jemec-Božič z l gorivom mrzle zimske noči - iz snega štrlijo suhe veje, proti gle-jj ^a[cu pa gredo trije otroci; prvi nosi novoletno svečko - je žirija Usodila kar prvo mesto, medtem ko je prav tako zimski motiv A ^arlenke Stupice z naslovom „Jutranji sprehod" dobil četrto na-i/ j Pado/ Ker je bila Božičeva izbrana za najboljšo, bo njena risba I feProducirana tudi v novoletnem koledarju. Ža lažjo predstavo o izjemnem pomenu teh priznanj naj neve-',j . etr>o nekaj podatkov: na vsakoletne razpise se prijavi po več tisoč > u^ratorjev s po enim ali tudi več prispevki; med temi tisoči in najrazličnejših risb izbere stroga žirija, sestavljena iz slikarjev, . ‘‘kovnih pedagogov in kritikov, 400 najprimernejših; ta izbor pa ’i ^ome naposled v roke še skupina zastopnikov, ki bodo voščilnice i l£r koledarje ponujali in prodajali. Ti se odločijo za 80 del, o j katerih menijo, da bodo z njimi lahko ustregli najrazličnejšim 5 °kusom in tudi najzahtevnejšim kupcem. Približno tretjina najbolje j uvrščenih prispevkov pride nato v poštev za natis voščilnic za ves , | S1’et (v nakladi čez 82 milijonov!), drugih pa natisnejo manj ter jih ’ Pošljejo predvsem v dežele, od koder so njihovi avtorji. To pomeni, j| ua bosta šli pred prihodnjim novim letom po vsem svetu tudi risbi j naših slikark! In naposled: podoben, čeravno ne tako bleščeč , i U:speh, so v minulih letih dosegli samo še mje jugoslovanski umet-l Piki: Ivan Lovrenčič, Jovan Običan in Josip Generalič. 1 IZTOK ILICH jugoslovanska čustva in spomini. Vsak dan so bile za okroglo mizo' resne razprave, ki naj bi dvigale raven obravnave filmske kritike in pogovorov o filmu. Marsikatera zanimiva misel se je utrnila ob resnih iskanjih ljudi, ki žele film obravnavati po načelih marksistične estetike, ne pa po političnih ali celo politikantskih muhah enodnevnicah. Žal pa je bilo na teh pogovorih premalo novinarjev. Na festivalu je bila organizirana tudi posebna okrogla miza o filmu za otroke. Za pedagoga zanimiv problem pa ni bil niti pošteno načet, kaj šele rešen. Zadovoljili smo še zopet s sklepnimi frazami, ki jih nismo slišali prvič in ki nikogar ne obvezujejo. Skratka - letos je bilo v Pulju malo filmov in veliko dela za tistega, ki želi delati. In to je dobro. MIRJANA BORČIČ kupi« - P«BtwTt Nekdaj so pisali NA VODILA ZA UČITELJE ZA MESEC SEPTEMBER Začenja se jesen. Drevesa že rumene in zgubljajo peresa. Neza-nemarjaj kratkega zlatega časa pri mladosti! Poizvedi za šolo vgodne otroke, in skerbi, kolikor je v tvoji moči, da se bodo za novo šolsko leto pripravljali z obleko, s šolskim orodjem i. t. d. Glej, če imaš potrebne učilne pomočke! ako jih nimaš, nagovarjaj krajni šolski svet, da ti jih preskerbi. Vredi vse šolske stvari, in zapiši jih v zapisnik, ter ji ji shrani, da se kaj ne pogubi. Šolska soba naj se pobeli, če je umazana, in tudi okna in tla naj se umijejo, da bode o začetku šolskega leta vsa šola čedna in prijazna ... Učiteljski koledar za navadno leto 1871. OBVEZNO BRANJE V navadi je že, da se ob začetku šolskega leta v našem časopisju pojavi ploha člankov v zvezi z učnimi knjigami. Zanje skrbi predvsem zavod za šolstvo SRS. Ta sicer pozna tržno situacijo, kolikor je to pri obveznih učbenikih mogoče, vendar so njegovi ukrepi pogostokrat časovno in materialno odvisni tudi od drugih dejavnikov, kot so: zagotavljanje denarja, avtorstvo, tehnične zapreke in podobno. Vsaka od teh ovir lahko sproži plaz negodovanja med starši, neredko tudi nezadovoljstvo med učitelji. V še manj zavidljivem položaju je založba, ki oskrbuje šolsko tržišče iz svojih sredstev z obveznim domačim branjem. Zadrega nastane, ker obvezen izbor knjig določajo eni, neobvezen odkup pa drugi. Ob taki situaciji je tudi nastal članek v letošnji majski številke JANE, kjer je Olga Ratejeva duhovito, sicer pikro, ne pa neupravičeno opisala stisko, kadar učitelji zahtevajo, naj priskrbe učenci knjige, ki jih ni več na zalogi in jih zato otroci ne morejo kupiti. Vse to je zadevalo verjetno predvsem Mladinsko knjigo in njeno zbirko MOJA KNJIŽNICA zato je imenovana založba take in podobne glasove, posebno v zadnjem času resno obravnavala. Pa poglejmo, kako ocenjuje situacijo Mladinska knjiga. V štirih dosedanjih letnikih zbirke Moja knjižnica je izšlo doslej 114 knjig z več kot 250 leposlovnimi deli 180 avtorjev (od teh je približno šestina hrvaških in srbskih). S ponatisi vred je naklada dosegla več kot 1,800.000 izvodov. Iz dosedanje prodaje je razvidno, da je med temi približno četrtina takih, ki niso več tako zelo aktualne, povpraševanje pa je različno tudi med drugimi 70 %, ki naj bi sestavljali nekak železen repertoar obveznega branja od 2. do 8. razreda. Vsako šolsko leto bi bilo treba ponatisniti 30 do 35 knjig. Izbor obveznega branja določa z učnimi načrti zavod za šolstvo, izdaje Moje knjižnice pa še uredniški odbor Zveze bralnih značkarjev. Opaziti je, da mnogi učitelji premalo upoštevajo širok razpon v izbiri in vztrajajo pri določenih zahtevah tudi, kadar so posamezna dela že razprodana. Tako se kopiči zaloga, ki pomeni danes pri zbirki že vrednost približno 3 milijone din, kar občutno veže finančne zmogljivosti podjetja. Druga ne-všečna posledica so potem, kot rečeno, še reklamacije in pripombe javnosti, predvsem staršev. Izhod je najprej v zmanjšanju dosedanjih zalog in hkrati v bolj skladnem sodelovanju šol ter njihovih poverjenikov z založbo, v boljšem dogovarjanju z Zvezo bralnih značkarjev in še s knjigarnami. Mladinska knjiga se ukvarja tudi z mislijo, da bi začela prodajati iz dosedanje zaloge še zbirke treh ali več knjig. Na subvencije tako ni mogoče več računati. P. R. NOČ NAD GORJANCI, 1973 France Mihelič RAZSTAVA FRANCETA MIHELIČA V KOSTANJEVICI Z dolenjskim kulturnim festivalom in počastitvijo kmečkih uporov je Kostanjevica znova prijetno presenetila: „mala retrospektiva" Franceta Miheliča nam kaže umetnikov razvoj v povojnih letih in znova potrjuje, da s svojimi slikami in g.afikami združuje vrhunsko zmogljivost umetniškega izražanja. Razstava bo obiskovalcem na voljo do 10. septembra. Aktualno o današnji umetnosti REDUKCIJA Ko bodo zanamci listali po knjigah z reprodukcijami, si ogledovali dela umetnosti 20. stoletja in hoteli prebresti ocean upodobljenega in napisanega, bodo potrebovali Mojzesovo palico, ki ji pripisujejo nekateri, med njimi tudi futurolog Daeniken, čarobno moč. Le tako bodo lahko potegnili črto med slabim in dobrim, med premaganci in zmagovalci. Toliko bojevnikov, kot jih šteje vojska umetnikov vseh poklicev, šol, smeri, stilov, interesov in zmožnosti, kot jih premore to stoletje, verjetno ne bo zmoglo nobeno kasnejše. Ker pa to stoletje tudi doživljamo, skušajmo vsaj malo pmdreti v ozadje. Kulturne dobrine so bile včasih zgolj last izbrancev, le po majhnih obrokih so jih razdeljevali narodu: kot nauk v cerkvah, zdravnikovo oštevanje, pridige grobega sodnika in nesramnega izterjevalca. Še r> začetku tega stoletja so bili ljudje deležni teh skromnih oblik ,.kulture za vse". In danes? Narod si piše sodbo sam. Kultura je last vseh. Ni več izkoriščanih. Človek ni več odtujen samemu sebi. In vendar: današnja umetnost po svetu hodi svoja čudna pota. Postopek, ki mu pravimo ustvarjanje, je očitno neverjetno zapleten. Na reprodukciji grafike Urugvajca Raula Cattelanija vidimo človeško figuro. Avtor je hotel na najpreprostejši način predstaviti značko človeka, po kateri ga razločuješ od drugih bitij. Take značke današnjemu človeku pač ni treba pripenjati, ker ga še prepoznamo. Toda mnogi opredeljevalci povečini ne priznavajo človeški podobi niti te skrajno zreducirane oblike. Trgovina, davkarija, otroci, upokojenci in drugi - vsi se zadovoljijo z denarjem. Majhen papir je simbol bogastva ali revščine. Listek umetniškega papirja je dokaz gledanja na človeka in njegovo današnjo vrednost: V primerjavi z Michelangelovim kipom ali Fidijinim delom se ti papirčki zgubijo; so le znaki in v zgodovini bodo to tudi ostali. Za nas pa so simboli časa, v katerem živimo, simboli tehnokratske, v neznano drveče množice, ki ni sposobna poiskati svojega elementa; z razmnoževanjem ustvarja še večjo množičnost in hiti v samouničenje. Mnogo je ustanov, ki se zadovoljijo s takšnimi podobami — znaki, s takim papirjem. Zanje je podatek, da gre za človeka, še mnogo prebogat, zadošča že številka. Do tu smo prišli - kako naprej? Nihče ne ve, ker nas je vedno več na zemlji, ki postaja pretesna za vse. Kam pa bi se dali, če bi dobili še kak obisk!? O tem kaj malo razmišljamo. Redukcije na vsakem koraku, kot da bi se bali človeka v človeku, kot da nas je sočloveka strah. In ugovor: Neumnost! Saj v 20. stoletju vendarle tako uspešno služimo strojem! IGOR PLEŠKO FANTASTIČNA ČLOVEŠKA FIGURA, grafi; . 1972 Raul Cattelani (Urugvaj) Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami ROLAND 6BBK: SAM SVOJ OBRTNIK Pred nedavnim je izšla pri Mladinski knjigi v vrsti znanih priročnih Bertelsmannovih enciklopedij NOVA VELIKA KUHARICA, tik pred šolskimi počitnicami pa še SAM SVOJ OBRTNIK; obe sta delo istega redaktorja. Knjigi navajam hkrati zato, ker imata obe iste značilnosti, skoraj odlike: vsebinsko dokaj nekonvencionalno, izvirno zasnovo, bogato ilustracijsko gradivo in solidno knjižno opremo. Avtor OBRTNIKA obravnava tista dela in popravila na stanovanjski opremi, zgradbi in njeni okolici, za katera pogosto predolgo čakamo na obrtnika, lahko pa bi jih opravili tudi sami, s sodobnimi sredstvi in vedno novimi materiali. Pisec sicer ne misli, da bo bralec postal sam kar čez noč vsestranski obrtnik; v bolj zapletenih primerih se bo vsaj lahko uspešno dogovarjal o izbiti, zasnovi in izvedbi obrtniških del doma ali pa v zgradbi, ki jo upravlja. Učitelju tehniških veščin daje knjiga dovolj spodbud in napotkov, da lahko hitro izbere dela sam ali pa jih poiščejo učenci v svoji neposredni okolici. Teh pa je vsak dan in povsod dovolj. Knjiga nas hkrati seznanja z vedno hitrejšim napredkom obrmiških tehnologij. Palirja, ki pomeni - po njihovih besedah ,,poskus ugotavljanja nekaterih etioloških faktorjev osipa v osnovnih šolah z vidika otroka, družine in učiteljev“. Študija je nov in koristen prispevek k načrtovanemu proučevanju osipa v osnovni šoli ter dosežek raziskovalnega dela Vzgojne posvetovalnice in Centra za socialno delo v Celju. Poleg ožje raziskovalne ekipe je pri tej raziskavi sodelovalo še 250 staršev, 800 otrok, 8 ravnateljev, 80 pedagoških delavcev, 10 socialnih delavcev, 8 šol, zdravnik, medicinska sestra in načrtovalec. Vzorec raziskave je zajel 128 otrok in staršev. Ker gre za prvo tovrstno obsežnejše delo pri nas o aktualni problematiki osipa v osnovni šoli, ki na podlagi rezultatov raziskave skuša ne samo poiskati vzroke za tolikšen osip in jih ustrezno pojasniti, marveč daje tudi splošne sugestije in konkretne smernice za preventivno dejavnost, jo bo moral upoštevati vsak, ki se zanima za problem osipa na naših šolah in za njegovo uspešno reševanje, predvsem pa naši učitelji. Knjigo, ki so jo avtorji opremili še z obsežnim seznamom ustrezne domače in tuje strokovne literature ter s prikazom v raziskavi uporabljenega instrumentarija, je založila mariborska založniška hiša Obzorja Cena: 64 din. V. T. A. R. R. »CICIBANOVA KNJIŽNICA« LILI N0VY: MAJHNI STE NA TEM VELIKEM SVETU ,JVIajhni ste na tem velikem svetu", je zapisala v naslovni pesmi te svoje, zlasti najmlajšim bralcem namenjene knjižice ena naših najvidnejših pesnic iz obdobja med obema vojnama, Lili Novy ter nadaljevala: „vendar vaš, le vaš je ves ta svet.) V prt svilen ste vtkani, cvet ob cvetu, / prt pa je čez vso zemljo razpet. / Majhni zrete v te velike čase, / vendar vaš je ves bodoči čas. / V njem zibali boste zlate klase, j ko bo delal črno prst iz nas.“ Podobno - dobrohotno in optimistično ter hkrati veselo in resno, poučno — je sporočilo Lili Novy tudi v drugih triintridesetih, v tri cikluse (uvodnem Pesmi o živalih, osrednjem in najpomembnejšem Letni časi ter sklepnem Pesmi o svobodi) razdeljenih pesmicah. Med njimi so nekatere tudi toliko poskočne, igrive in šegave, da so jih nekateri naši skladatelji uglasbili. Te pesmi so ostale, prerojene in obogatene, med včerajšnjimi in današnjimi otroki še posebno žive: Za to knjigo, ki predstavlja avtorico znamenitih zbirk „Čma vrata" in „Oboki" tudi iz druge, doslej razmeroma k malo znane plati, je izbor pripravila Fides Petek, s kratko, informativno spremno besedo pa jih je med današnje bralce pospremil Josip Vidmar. Drobno, a zato nič manj dragoceno, v kartonske plahtice vezano knjižico z domala vsemi boljšimi otroškimi pesmicami Lili Novy je ilustrirala in opremila Liza Hribarjeva, tehnično uredila pa Vlasta Zagorski. V Slovenskem etnografekem muzeju v Ljubljani je odprta zanimiva razstava o pletarstvu na Slovenskem. S to dejavnostjo so nekdaj precej zaslužili mnogi pletarji in vrbogojci. Tudi v pletarstvu je prišla do izraza sveža ljudska umetnost. Posamezni izdelki so pravi biseri izvirnega okusa podeželskih samoukov. Žal, da tovrstna dejavnost čedalje bolj zamira. Foto: S. Meze ZABAVNO IN POSKOČNO JOŽE SNOJ: BESEDNJAK PSIHOLOŠKIH IN PSIHOANALITIČNIH POJMOV STOP ZA PESMICO Zbirka za najmlajše, v „Cicibanovi knjižnici", izdala založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973. „Stop za pesmico" je po posrečeni knjižici .Tajna drajna" (1971) že druga Snojeva zbirka pesmic, namenjenih najmlajšim bralcem, ali po svoje njeno nadaljevanje. [Tudi to pot namreč spočetka zvemo za nekaj novih domislic in norčij, ki jih uganjajo neutrudni navihanci Mire, Mare, Vid in Jošt, nato pa nas pesnik mimo nekaj pesmic z nekoliko bolj sanjavimi, pravljičnimi motivi (Bogata nevihta, Koliko lir velja dolgčas, Kurji kralj, Kaj je karavana in kakšna arabska modrost) predstavi v današnji, z bencinskimi hlapi oviti avtomobilistični svet. Drugega za drugim nam namreč duhovito in iznajdljivo predstavi nekatere bolj znane osebne in druge štirikolesne spremljevalce: fička, spačka, katrco, škodo, žabo, mercedes, trolejbus, krpam in smetnjakarja. V predstavitvah naslednjih dveh — ljudskega vozila in malega rešilca — pa je prišla pesnikova duhovita iskrivost še posebno do izraza, kar pomeni, da bo s tema dvema pesmicama po vsej verjetnosti še najprisrčneje zagodel na strune z valovno dolžino, na katero je uglašen miselni in predstavni svet mladega bralca. Pesmice so deloma rimane, vse po vrsti pa izrazito ritmične in lahkotno poskočne. V tem pa je tudi zagotovilo, da bodo bržkone, podobno kot verzi iz „Lajne drajne"; prav kmalu postale last vseh tistih, za katere so bile napisane. V. T. A. Posebnost knjižice, ki jo je sicer tehnično uredila Vlasta Zagorski, pa vsekakor pomenijo izvirne ilustracije in oprema slikarja Jožeta Guhe. Ta pa zna biti v svoji inventivnosti, duhovitosti in robati prijaznosti, ki so značilne za njegov slog, vselej nov in svež. L L NAŠI RAZGLEDI VZROKI OSIPA V OSNOVNI ŠOU S pojmom „osip“ označujemo odstotek ene šolske generacije, ki med rednim obveznim šolanjem ne konča uspešno osmega razreda. Za zmanjševanje osipa si bo treba prizadevati na več področjih, prizadevanja pa morajo biti med seboj povezana in dobro usklajena. Pri tem bodo morale krepko pomagati vse pristojne strokovne in druge družbene institucije. Eden izmed načinov boja zoper nenormalno velik osip je brez dvoma tudi načrtno raziskovalno delo, ki skuša ta pojav zajeti v vsej kompleksnosti ter na podlagi ugotovljenih dejstev pripraviti in izdelati izhodišča za vsestransko družbeno akcijo. Dosežek tako načrtovanega dela je knjiga VZROKI OSIPA V OSNOVNI ŠOLI avtorjev M. Galeše, B. Gartnerja in R. NOVE STROKOVNE KNJIGE 1. Ivan Ilič: Dole škole. Beograd, Duga 1972. 2. Nikola Potkonjak: Razvitak, konstituisanje i savremeni pravci pedagogije. Beograd, Jugoslovenski zavod za proučavanje škol-skih i prosvetnih pitanja 1972. 3. Franc Galič — Marija Jemec — Jelica Mesesnel: Metodični napotki za pouk matematike v prvem razredu. Ljubljana, Zavod za šolstvo SR Slovenije 1972. Ko OB' ta: sr: Eden izmed specializiranih besednjakov je iz angleščine v srbščino prevedeni O BUH VATNI REČNIK PSIHOLOŠKIH I PSIHOANALITIČKIH POJMOV A (v originalu: A comprehensive Dictiomry of psychological and psychoanaly tičal Terms). Skupaj z mnogimi sodelavci sta ga sestavila H. B. Eriglish in A. C. English, v srbščino pa prevedel znani jugoslovanski psiholog, zdaj že upokojeni univ. prof. dr. B. Stevanovič. H. B. English je izkušen leksikograf, saj že 30 let sestavlja psihološke besednjake.' Pri sestavljanju tega besednjaka se je srečal z vrsto terminoloških, leksikalnih in semantičnih težav. Besednjak zajema več kot 13.000 pojmov, največ seveda psiholoških in psihoanalitičnih; poleg tega pa so v njem tudi pojmi iz znanosti, ki so nujni sopotniki psihologije. To so pojmi iz naravoslovnih družboslovnih znanosti, medicine, matematike itd. Besednjak je namenjen zlasti psihologom in psihiatrom pa tudi pedagogom in specialnim pedagogom, pravnikom, sociologom in drugim, ki potrebujejo v svoji zasebni strokovni knjižici takšen priročnik. Ob tem pa seveda ne smemo prezreti nujne nepopolnosti takšnih del, saj velja za besednjake, slovarje in enciklopedije znana resnica, da nikdar ne morejo ustreči vsem uporabnikom, kljub prizadevnemu in napornemu leksikografskemu delu. Zato naj uporabniki besednjaka uporabljajo tudi druga podobna leksikografska dela, ki dopolnjujejo to knjigo. Besednjak, ki ga je izdala beograjska založba Savremena administracija, stane 180 din. DOKUMENT 0 PREŠERNOVI BRIGADI V knjižnici NOV in POS je kot 11. knjiga izšla „PrešemoA brigada" Stanka Petelina. V dvaindvajsetih mesecih svojega obstolf je Prešernova brigada veliko pripomogla k razvoju NOB v Slovenj in še posebno na Gorenjskem. Ustanovitev ,,Prešernove brigade pomeni začetek novega obdobja, v katerem se je vse bolj uveW. Ijalo ofenzivno načelo zoper sovražnika. Stanko Petelin je zbi® gradivo, ki govori o raznovrstnih nalogah in operacijah Prešerno'/1 brigade, podprl je zapisano besedo iz različnih virov, tudi tf sprotnikovih, da bi tako dal več kot 600 strani (!) obsegajoči knji( kar najbolj prepričljivo dokumentarno in zgodovinsko osnovo. Be( sedilo nadrobno opisuje posamezne dogodke in tako iz po In ji J kronologijo Prešernove brigade vse do osvoboditve Gorice. AvU navaja številne vire, pričevanja, knjiga pa je zelo bogato opremljen! s slikovnim gradivom in številnimi zemljevidi; le-ti ponazarjat; konkretne situacije ob posameznih bojih, premikih ipd. '1 I DORE KLEMENČIČ-MAJ: IZGUBLJENI ZAPISKI ^ Partizanska knjiga je natisnila spominsko zasnovane ,jzgubljen!\ -zapiske" Dareta Klemenčiča - Maja. Opaziti je, da se memoarflh literatura pri nas vse bolj uveljavlja in se tudi številčno mnoB \ Doreta Klemenčiča - Maja poznamo bolj kot slikarja, tokrat pat je predstavil kot pisec spominov, ki segajo od leta 1938 pa ' konca vojnih let; prav ta leta pa so v središču piščevega pričevanji Sedem zvezkov spominskih dnevnikov se je piscu ob vojni izgubil0: vendar je sklenil po spominu obnoviti pričevanja; pri tem mu je\ pridom služil mladostni spomin. Spominska navajanja so prepih med pravim, prvoosebnim memoamim navajanjem ter med lep0 slavnimi vzgibi z dialogi, dokaj natančnimi, lepimi orisi ipd. V J binsko pa so Jzgubljeni spomini" izpoved človeka, ki se t "" zavestno odločil za napredno gibanje in je tej ideji ostal zvest vf\ do danes. Osebna izpoved zaobjema vrsto človeških usod, naklucj in pretresov, kakršna so pač v vojni vihri prišla mnogo očitneje d1 izraza kot kdaj poprej. Pisčeva socialistična privrženost je ves c°l premočrtno odločna, tudi v dneh najtežjih osebnih in skupnih prt izkušenj, v tej zasidranosti je nepopustljiv do vsega reakcionarne^ kar ni povezano z naprednim gledanjem. Knjiga s pridom vključuj \ umetnikove reprodukcije, ki s svojim realizmom neposredno B' pričujejo Klemenčičeva upodabljajoča hotenja. Pc Vc .... .... S1 MILAN ŠEGA: ZGODE IN NEZGODE KRALJEVSKEGA DVORA Pionirjem namenjena povest Milana Šege ,,Zgode in nezgode kr j Ijevskega dvora" je izšla v zbirki Matjaževa knjižnica. Ilustrirala j°, je Melita Vovkova. V povesti nastopajo otroci in lutke, v vsebini p° j so satirični elementi na nekdanje razmere dvora in tedanje družba : D r ! R IF. po drugi strani pa se pravljični svet kar posrečeno prepleta s stvar i nim. Pisatelj ne želi didaktičnosti, s humornostjo in pisateljske^ ' razgibanostjo je ubiral tako stilizacijo, da je povest dostopna ill \ ~ mikavna za pionirje. Ilustracije še podkrepijo vsebino. ! ' DOŽIVI GORANU s . Zagrebške Škotske novine so izdale skrbno zamišljeno knjif i „Dozivi Goranu", ki je zamišljena kot nekak zbornik, všebinsM j ' povezan z Ivanom Goranom Kovačičem. Joža Skok, uredni! j , knjige, je zbral pesniške, pripovedne, memoarne in estetske odmev1 5 na lik revolucionarnega pesnika Med pesniškimievokacijami, ki00 j najštevilnejše, najdemo poleg domačih avtorjev, kot so Ves^ \ Parun, Vladimir Nazor, Dragutin Tadijanovič, Jure Kaštelan i,; i mnogi drugi, tudi pesem Paula Eluarda s po svetilno pesmi!0 „Tombeau de Goran Kovatchish". Poleg leposlovnih odmevov s° j prav gotovo najzanimivejši dnevniški zapisi in spomini na Goran0 ! V teh obogatijo vednost o pesniku poleg drugih avtorjev tudi Ju(e \: Kaštelan, Svetozar Prijič, Mladen Ivekovič, Antun Barac, Dobrti0, i Cesaric idr. Obogatitev poznavanja Goranovega mesta v umetnof j predstavlja tudi poglavje, ki razpravlja o Goranu kot umetni^ j j temi, naj gre za film o Kovačiču (Stjepko Težak), o glasbi (Lori0 \ j Zupanovič), o likovnih delih (Juraj Baldini). Knjiga je boga10 j opremljena z ilustracijami in reprodukcijami in pomeni lep Prt \ j spevek v zborniškem obsegu. COLETTE DAVENAT: DEBORAH Založba Lipa je natisnila zabavni roman Colette Daverirf > ! i „Deborah" v prevodu Bogomila Faturja. Prva knjiga trilogije podnaslov „Pomladni čas ljubezni", celotna trilogija pa je zasidran0 v času Elizabete L - torej gre za psevdozgodovinski roman pusN lovsko-ljubezenskega kova, kakršne, kot je videti, slovenski brak1’ radi prebirajo. Seveda pa se ne kaže muditi ob estetskih vprašanji'1’ ki so najmanj dvomljive vrednosti. V zabavnem berilu je pisatelji00 želela na kar se da fabulativni osnovi podati nekaj tega, kar naj a1 kazalo na razburljivi čas elizabetinskega baroka, zgodbo pa pr°' pleta z pustolovščinami, ljubezenskimi dogajanji, vohunjenji, k0' gonji ipd. i m ŠTUDIJE 0 JEZIKU IN SLOVSTVU Nekaj naslovov iz št. 16: Dr. Adolf Bibič: Posvetovanje o marksistični teoriji Dr. Franc Tihole: Zdravstvena skrb za otroke v vrtcih Dr. Živko Šifrer: Koliko imamo še nepismenih? Dr. Janer Rogelj: „Očitno se nikamor ne mudi“ (intervju o boju proti alkoholizmu) Iz Razgledov po svetu: „Turki prihajajo ...“ Pomurska založba je natisnila „Študije o jeziku in slovstvu", kj°! j gre za deset literarnih in jezikovnih prispevkov, ki so nastali 1° | ^ lanski zbor slavistov v Murski Soboti. Na željo slavistov pa so p01' spevke posameznih avtorjev natisnili kot študijsko gradivo. Sttff0 prekmursko književnost ob vzhodnoštajerski in kajkavski hrvatT) k je s poznavanjem obravnaval Štefan Barbarič; Franc Zadravec 1° ^ študiozno zaobjel „Lirizem v Kranjčevem romanu", Fran Petre P° je prepričljivo podal „Ustroj in tehniko Kranjčevih pred voj'110 romanov". Bruno Hatman je spregovoril o „Družbenih koordinat^1 Kreftovih ..Celjskih grofov", France Vodnik je prikazal ..PonM Edvarda Kocbeka v vsebinskem in slogovnem razvoju lirike me1 d s* 0 l'a vojnama", Matjaž Kmecl pa orisal nekaj bistvenih zapažanj ^ Kocbekovi pripovedni prozi". Med jezikoslovnimi prispevki jeJ°ie, , Filo osvetlil lik „Dn Avgusta Pavla - jezikoslovca", Janko J!' 1 rančič je podal „Nekaj značilnosti panonske leksike", Jakob R$er \ je opredelil „Smeri glasovnega razvoja v panonskih govorih". 1 u tina Orožen pa je zgoščeno ir. kritično prikazala , .Danjka — do/' ničarja in dialektologa". Knjižna brošura z mikavnim slavistifjflM šc gradivom je žal kar draga. tt' ! Komisija za volitve in imenovanja skupščine ' občine celje Razpisuje na podlagi statuta občine Celje (Uradni list ,2-45/71) bljerf loarflf nnofi f pa & vanfi ubi01 u je1 reptt\ lep0'. V st' se StvU kluč' p e d« ?s dtf h prt 7iegb učujl - DIREKTORJA DIJAŠKIH DOMOV CELJE Pogoji: Za direktorja je lahko imenovan, kdor ima višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vzgojno izobraževalnem področju. Biti mora moralno pohtično neoporečen, poznati problematiko delovanja dijaških domov ter se aktivno zavzemati za uveljavljanje samoupravnih odnosov. RAVNATELJA TOZD dijaških domov - KAJUHOV DIJAŠKI DOM Celje Pogoji: Ravnatelj mora izpolnjevati splošne pogoje za sprejem na delo, poleg tega pa mora imeti višjo pedagoško izobrazbo in 10 let pedagoške prakse. Zahtevajo se organizacijske sposobnosti, sposobnost za delo z mladino ter družbeno-politična aktivnost. - RAVNATELJA TOZD dijaških domov - DOM DUŠANA FINŽGARJA CELJE Pogoji: Za ravnatelja doma je lahko imenovan, kdor ima: visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri, 10 let neposredne pedagoške prakse in družbeno moralne lastnosti za uresničevanje vzgojno izobraževalnih smotrov. RAVNATELJA ZAVODA „1V ANKE URANJEKOVE1 CELJE Pogoji: Ravnatelj mora imeti visoko ali višjo defektološko izobrazbo in najmanj 10-letno prakso pri delu z duševno prizadetimi Pogoj je tudi družbeno-politična aktivnost. — Stanovanje je zagotovljeno. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj vložijo pismene prošnje, življenjepis z opisom dosedanjega službovanja, šolsko spričevalo, potrdilo o nekaznovanju in da niso v preiskavi. jt it la P > osnovna šola Hrvatini razpisuje naslednji prosti delovni mesti: " učitelja za glasbeni pouk z dopolnjevanjem " učitelja za tehnični pouk in fiziko Pogoj: P ali PRU. V poštev pride tudi absolvent višje šole. Na Voljo so samske sobe. Pouk samo dopoldne. i SVET ŠOLE ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE i razpisuje delovni mesti: | - pomočnika ravnatelja j - učitelja telesne vzgoje za določen čas. * j Rok za prijavo je 14 dni po razpisu, za učitelja telesne vzgoje i pa do zasedbe delovnega mesta. ižbti j tvat J ijskoi 'a ii{\ ajig1 nsM Inft | j &0PISNA DELAVSKA UNIVERZA V UUBUAHI VPISUJE V DOPISNE ŠOLE - osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) administrativno šolo (dveletno) ekonomsko srednjo šolo tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) delovodsko šolo (za strojno stroko) poklicno šolo kovinarske stroke ! ~ netl\\ ki m 'esn>\\ n ^ j j niP I i , sol ] ant' j /uri i 0 \ '.ost ii0 vrt |: jato I i P* \ \ VPISUJE TUDI V DOPISNE TEČAJE - nemškega in italijanskega jezika - tehniškega risanja - za skladiščnike - za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki - za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) - tečaj strojepisja (v drugem delu tečaja možnost specializacija za stavce na IBM strojih ali za fonodaktilo-grafe) - tečaj poslovne korespondence - tečaj za družbeno izobraževanje I! VPISUJEMO VSAK DAN od 7. do 14.30, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu: Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis, boste lahko izvedeli iz prospekta za šol.leto 1973/74, ki vam ga pošiljamo na vašo zahtevo. SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI! Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 5. — din na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, 61000 Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-141, poštni predal, 106. ŠOLSKE DELAVNICE TEHNIŠKIH ŠOL V LJUBLJANI, GORUPOVA 6 : : : : : : : : razpisujejo naslednja prosta delovna mesta za eno leto: — učitelja praktičnega pouka avtomehanične stroke za poln delovni čas; — učitelja praktičnega pouka za modelno mizarstvo, z manj kot polovico polnega delovnega časa; — učitelja praktičnega pouka za strojno obdelavo lesa, z manj kot polovico polnega delovnega časa. Pogoji: Kandidati za razpisana prosta delovna mesta so lahko učitelji praktičnega pouka in tisti, ki so poleg poklicne šole končali še ustrezno tehniško šolo in imajo najmanj 5 let praktičnega dela na ustreznem delovnem mestu. Prijave z dokumenti sprejema uprava zavoda. Nastop službe 1. septembra 1973. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. i ■ : OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta: • ! - učitelja za slovenski jezik - P ali PRU za nedoločen čas na centralni osnovni šoli Laško - učitelja za matematiko - P ali PRU, za nedoločen čas na centralni osnovni šoli Laško - treh učiteljev za razredni pouk - U ali PRU, za nedoločen čas na podružnični šoli Breze - učitelja za razredni pouk - U ali PRU, za nedoločen čas na podružnični šoli Vrh. Svet OSNOVNE ŠOLE I. CELJSKE ČETE CELJE, VODNIKOVA ŠT. 4 ■ i : : ■ : razpisuje delovno mesto: - učitelja za zemljepis in zgodovino - PRU ali P Delovno mesto razpisujemo za določen čas. Nastop službe je 1.9. 1973 Stanovanja ni. Prošnji priložite dokazila o izobrazbi. VZGOJNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA V SMLEDNIKU ! [ razpisuje za šolsko leto 1973/74 za nedoločen delovni čas naslednja delovna mesta: : štirih vzgojiteljev — pogoj PA MVO j Nastop službe s 1.9. 1973. : Zavod nima na voljo stanovanj, lahko pa dobite samske sobe | v okolici zavoda. : j GIMNAZIJA FRANA MIKLOŠIČA LJUTOMER : ponovno razpisuje po sklepu zbora delovne skupnosti j prosto delovno mesto: | - učitelja za matematiko in fiziko za šolsko leto 1973/74. [ [ Prijavi se lahko profesor ali predmetni učitelj. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. : : OB 25-LETNICI VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA GOLNIK Letos je minilo 25 let, odkar je pri bolnišnici za TBC Golnik začel delovati vzgojno-varstveni zavod na Golniku. Četrt stoletja, odkar so se mamice na tem območju oddahnile in se v službi lahko brezskrbno lotile dela, vsaj so bili otroci v njihovi odsotnosti z vsem preskrbljeni. prvih jasli na To so bile ene od prvih jasi Gorenjskem. Pozneje, leta 1952 pa se je ta dejavnost razširila. S povečano zmogljivostjo bolnišnice, sta se v tem kraju širila tudi vzgoja in varstvo otrok. Iz leta v leto je bilo več otrok. Zavod je bil vse do danes drugi dom otrokom od rojstva pa do petnajstega leta starosti. Vzgoje in varstva je bil lahko deležen vsak otrok na tem območju. Zadnja leta so vanj sprejemali celo otroke iz Kranja. Da je imel tako dobre možnosti za svoje poslovanje gre predvsem zasluga temeljni izobraževalni skupnosti, zavodu za šolstvo za pedagoško svetovanje, svetu za otroško varstvo Kranj ter bolnišnici za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, ki je bila vedno pripravljena reševati probleme. Ob tem lepem jubileju izreka kolektiv WZ Golnik vsem navedenim inštitucijam javno zahvalo in priznanje ter želi, da bi tudi v prihodnje z roko v roki sodelovali in skrbeli za srečo naših otrok. Za zavod: PETRAČ DANA NAS PRAVNIK SVETUJE ^ZPIS ZA RAVNATELJA ^RAŠANJE: Prijavil sem se na razpis za ovnatelja osnovne šole. Občin-r0 skupščina moje prijave ni Poštevala, z obrazložitvijo, da f bila moja vloga nepopolna, nisem priložil soglasja za-°da za šolstvo, delovnega ko-ptiva šole in temeljne izobra-^alne skupnosti. Zanima me, sem bil dolžan mnenja pri-pbeti sam in ali je lahko za ttnatelja imenovan kandidat, j! Poučuje 7 let in še nima strojnega izpita? 0DGOVOR: . ^9. člen zakona o osnovni h določa, da ravnatelja osnov-e šole imenuje in razrešuje ustanovitelj osnovne šole, potem ko uobi mnenje delovne skupnosti šole, pedagoške službe in izobraževalne skupnosti. Torej je naloga ustanovitelja, da ob odločanju o kandidatu za ravnatelja obravnava določena mnenja, ki si jih mora ustanovitelj sam priskrbeti. Zakon tudi določa, da je za ravnatelja lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje učitelja na osnovni šoli in ima vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse. Pogoj za učitelja je tudi opravljeni strokovni izpit. Menimo, da velja isti pogoj tudi za ravnatelja. Zakon o osnovni šoli namreč izrecno določa, da učitelj, ki v petih letih ne opravi strokovnega izpita, ne sme več opravljati vzgojno-izobraževal-nega dela na osnovni šoli. UČITELJIČIN DOPUST VPRAŠANJA: Porodniški dopust se mi izteče 10. septembra. Zanima me, ali imam pravico do rednega dopusta in koliko dni, ker sem porodniški dopust porabila med rednimi počitnicami, torej tedaj, ko prosvetni delavci praviloma izkoristijo svoj redni dopust. Čudno se mi zdi namreč razlaga zdravnice, da je v porodniškem dopusti vštet tudi redni dopust. Menim, da obojega ne gre metati v isti koš. ODGOVOR: 67. člen IZDR, ki še vedno velja, kljub sprejetju novega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem debi, določa, da mora učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih zavodih izrabiti letni dopust med letnimi šolskimi počitnicami. Ta dopust sme trajati največ toliko, kolikor trajajo šolske počitnice. Vendar učitelj, ki iz objektivnih razlogov ni porabil letnega dopusta med šolskimi počitnicami, ne izgubi pravice do letnega dopusta. Kot objektivne razloge pa je vsekakor treba šteti porodniški dopust, vojaške vaje, in podobno. Dolžino letnega dopusta za take primere je treba določiti v splošnem aktu, po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, pa ima delavec pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni. I. Š. JUGOSLOVANSKI ZAVOD ZA PROUČEVANJE ŠOLSKIH IN PROSVETNIH VPRAŠANJ, BEOGRAD INŠTITUT ZA PEDAGOŠKE RAZISKAVE, BEOGRAD PEDAGOŠKI INŠTITUT PRI UNIVERZI V LJUBLJANI ZAVOD ZA NAPREDEK OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA SR HRVATSKE, ZAGREB PROSVETNO PEDAGOŠKI ZAVOD, BEOGRAD organizirajo od 3. do 5. 10. 1973 SIMPOZIJ o rezultatih znanstveno-raziskovalnega dela na področju RACIONALIZACIJE UČNEGA PROCESA V OSNOVNI ŠOLI Program: Delo plenuma: Dr. Dragutin Frankovič: Značaj in teoretično-praktični prispevek rezultatov raziskav na področju racionalizacije učnega procesa pri šolskem pouku za napredek učno-vzgojnega dela. Dr. Radisav Ničkovič: Teoretični pristop k racionalizaciji učnega procesa Mihajlo Juhas: Praksa racionalizacije pouka pri nas Zojica Levi: Praksa racionalizacije pouka v nekaterih drugih deželah — Obvestila in razprava. Delov sekcijah: I. sekcija: za učno vsebino, programiranje in izvajanje pouka. — Tema: Meje in normativi pojmovnih ter drugih zahtev v učnih načrtih kot eden temeljnih pogojev v racionalizaciji učnega procesa Dr. Milan Djordevič: Izobraževalni normativi pri pouku biologije Dragoljub Jovanovič: Izobraževalni normativi pri tehniškem pouku Veselin Djuričkovič: Izobraževalni normativi pri pouku zemljepisa Dragoljub Jovanovič: Programiranju praktičnega pouka v poklicno-tehniških šolah kovinarske stroke Dr. Ivan Furlan: Uvajanje elementov programiranja v pouk racionalizacije v osnovni šoli Dr. Konstatin Orlov: Učinki programiranega pouka algebre v I. r. gimnazije Žita Glavaški: Učinek uporabe sistema kompleksno-tematskega načrtovanja in spremljanja pouka v srednji šoli Dr. Tihomir Prodanovič: Intenzifikacija elementarnega pouka matematike v nižjih razredih osnovne šole. (I.) Franjo Lajoš: Intenzifikacija elementarnega pouka matematike' v nižjih razredih osnovne šole (II.) Dr. Smiljka Vasič: Intenzifikacija elementarnega pouka materinščine v osnovni šoli Dr. Božidar Prokič: Intenzifikacija pouka pri spoznavanju narave v osnovni šoli — Obvestila in razprava. II. sekcija, za organizacijo šole, pouka in izobraževanje učiteljev Josip Markovec: Zmanjševanje slabih uspehov in ponavljanja razredov v osnovni šoli Dr. Ljubomir Kmeta: Neuspeh učencev v višjih razredih osnovnih šol ter v I. razredih srednjih šol v Beogradu Dr. Dragoljub Marjanovič: Prispevek podaljšanega bivanja v šoli k racionalizaciji dela v osnovni šoli Helena Novak: Obremenjenost učencev osnovnih šol v SR Sloveniji Dr. Bariča Marentič-Požarnik: Oblikovanje in razvijanje navad in tehnika učenja v šolah 2. stopnje Divna Mirkovič-Lebl: Usposabljanje učiteljev za racionalizacijo učnega procesa in učenja Dr. Magdalena Jovanovič-Ilič: Izobraževanje in samoizobraževanje v šolah za učitelje — Obvestila in razprava. Sklepno delo plenuma: 1. Poročilo o delu in sklepih I. sekcije 2. Poročilo o delu iz sklepih II. sekcije 3. Dr. Dragutin Frankovič: Sklepna beseda Simpozij bo v Beogradu, v Centru za sodobno izobraževalno tehnologijo, v Ulici generala Ždanova, št. 78. (Delavska univerza „Veselin Masle ša“). Začel se bo ob 9. uri. Posamezne prijave za udeležbo na simpoziju pošljite najkasneje do 20. septembra 1973. Udeleženci, ki želijo na simpoziju aktivno sodelovati s svojimi strokovnimi prispevki, naj v prijavi navedejo temo svojega prispevka, ki naj bo časovno omejen na 10 minut. V prijavi navedite natančen naslov (ime in priimek, zavod, kraj, ulico in hišno štev.), da vam bo organizator simpozija lahko pravočasno poslal pripravljeno strokovno gradivo. Prispevek za izvedbo simpozija je za glavnega predstavnika zavoda 350 din, za druge udeležence istega zavoda pa po 200 din. Denar nakažite najkasneje do letošnjega 20. septembra na naslov: JUGOSLOVENSKI ZAVOD ZA PROUCAVANJE ŠKOLSKIH I PROSVETNIH PITANJA, 11.000 BEOGRAD, Ulica Draže Pavloviča, št. .15 - Telefon (kar. št. 011) 767-255. j OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS ............\ [ razpisuje prosto delovno mesto j — učitelja za razredni pouk — U ■ za določen čas. j POKLICNA KMETIJSKA ŠOLA SVEČINA ■ razpisuje prosta mesta: ■ — učitelja za slovenski in angleški jezik pogoj: prof. ali predm. učitelj, stanovanje zagotovljeno; [ — učitelja kmetijskih predmetov pogoj: agronom, 2 leti prakse v sadjarstvu, stanovanje za-: gotovljeno; : — učitelja praktičnega pouka za vinogradništvo in sadjarstvo pogoj: agronom ali kmetijski tehnik, 5 let prakse, stanovanje zagotovljeno; ■ — vodja šolske delavnice — posestva pogoj: agronom s prakso, stanovanje zagotovljeno; i - vzgojitelja, 1 — vzgojiteljice j ■ pogoj: višja vzgojiteljska šola ali pedagoška akademija, stanovanje zagotovljeno. Ugodna avtobusna zveza z Mariborom. • Prošnje sprejema komisija za delovna razmerja pri Poklicni ■ kmetijski šoli Svečina. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA PREDSTAVLJA NOVO KNJIŽNO ZBIRKO ZLATA KNJIGA TO JE ZBIRKA DOMAČE IN TUJE KNJIŽEVNOSTI ZA MLADE BRALCE TO SO KNJIGE, KI SO OSVAJALE BRALCE IZ RODA V ROD Tekmovalci za bralne značke - 20.000 šolarjev po vsej Sloveniji - to je bila stroga žirija, ki je med 1700 naslovi izbrala tisto, kar jim je bilo najbolj všeč. Priznanje ZLATA KNJIGA so podelili bralci 22 domačim in tujim delom, založba Mladinska knjiga pa je sklenila ta dela uvrstiti v svojo novo zbirko ZLATA KNJIGA. 19 del iz zbirke ZLATA KNJIGA je na programu obveznega domačega branja. ZLATA KNJIGA bo obsegala 22 del v 28 knjigah 5.400 strani 245 celostranskih barvnih ilustracij 130 polstranskih barvnih ilustracij 300 čmobelih ilustracij ZLATA KNJIGA - IZBRANA PO VSEBINI IN PRIVLAČNA NA POGLED BO PRINESLA ZA VSAKEGA NEKAJ IN NEKAJ ZA VSE pravljice in pol pravljične pripovedke — zgodovinske povesti — znanstveno farttastične in pustolovske zgodbe — živalske zgodbe — planinske povesti — partizanska zgodba — ljubezenska povest — v knjigah so izčrpne spremne besede. Dela priznanih domačih in tujih pisateljev so ilustrirali najboljši slovenski ilustratorji. Zbirka bo izšla v dveh letnikih, v vsakem bosta po dva paketa. V letniku 1973/74 bo izšlo 12 del v 13 knjigah, v letniku 1974/75 pa 10 del v 15 knjigah. 1. letnik Prvih 6 knjig izide septembra 1973 LASSIE SE VRAČA, Erič Knight OSTRŽEK, Carlo Collodi SOLZICE, Prežihov Voranc KOCA STRICA TOMA, Harriet Beecher-Stowe PIKA NOGAVIČKA, Astrid Lindgren GIMNAZIJKA, Anton Ingolič Spomladi 1974 izidejo: KEKEC NAD SAMOTNIM BREZNOM, Josip Vandot OVČAR RUNO, Angelo Cerkvenik RDEČA PEST, Josip Ribičič ROBIN HOOD, Rosemary Sutcliff POD SVOBODNIM SONCEM, 2 knjigi, Franc S. Finžgar BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, Tone Seliškar H. letnik Jeseni 1974 izidejo: V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, 2 knjigi, Henrik Sienkievvicz ROBINSON CRUSOEj Daniel Defoe LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC: PESTRNA, France Bevk BOBRI, 3 knjige, Janez Jalen Spomladi 1975 izidejo: DOGODIVŠČINE VAJENCA HLAPlCA, Ivana Brlič-Mažuranič HEIDI, Johanna Spyri SKRIVNOSTNI OTOK, 2 knjigi, Jules Verne VINETOU, 3 knjige, Karl May MALI UPORNIK, France Bevk Prednaročniška cena vsakega letnika je 640 din, oba skupaj bosta stala torej 1.280 din. Račun bo prejel naročnik za vsak letnik posebej in ga lahko odplačeval v rednih mesečnih obrokih — 10 x po 58 din in en obrok 60 din. Zbirko ZLATA KNJIGA lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih založbe na šoli, pri akviziterjih, ali neposredno pri Mladinski knjigi, prodaja po pošti. Ljubljana, Titova 3. HUMANA AKCIJA : Izvršni odbor Rdečega križa Slovenije je na seji 30. avgusta 1973 razpravljal o pozivu Lige društev Rdečega križa za pomoč ljudem, ki so jih prizadele suše in poplave v Afriki in Aziji. Menil je, nq bi tudi Rdeči križ Jugoslavije pomagal ublažiti strahotne posledice omenjenih nesreč. V ta namen je republiški odbor Rdečega križa Slovenije iz sklada za elementarne nesreče danes nakazal 20.000,00 din. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije obvešča vse, ki bi želeli darovati sredstva prek RK za ljudi, ki so jih prizadele suše in poplave, da lahko denar nakažejo na žiro račun RKS, št. 50103-678-51579. REPUBLIŠKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE Ljubljana — Mirje 19 LETOŠNJI VPIS SLOVENSKIH OSNOVNOŠOLCEV V ZAMEJSTVU Letošnji vpis v slovenske osnovne šole na Goriškem se je v primerjavi z lanskim nekoliko povečal. Naj navedemo samo število vpisanih otrok v večjih vaseh in v Gorici, brez predmestij. V dveh osnovnih šolah v Gorici je bilo lani vpisanih 123 otrok, letos 134, v Štandrešu lani 43, letos 54 in v Doberdobu 69, letos pa 74. Lani je bilo vpisanih 478 otrok, letos pa 501. Upajo, da se bo število na novo vpisanih ob pričetku pouka še povečalo, tako kot se vsako leto. POZDRAV Z MORJA Zavod za letovanje otrok v Kranju je organiziral za obiskovalce vrtcev letovanje v Novi-gradu. Prvič letos so na letovanje šli poleg otrok iz Kranja tudi otroci iz drugih vrtcev po Gorenjski: Golnika, Tržiča, Bleda, Žirov, Šenčurja, Cerkelj in Školje Loke. Pod skrbnim varstvom vzgojiteljic se bodo naučili plavanja — in spoznali bodo nekaj več sveta. Z njimi sta tudi zdravnik in medicinska sestra — tako so starši lahko brez skrbi. MARTA KOLARIČ LEPE BESEDE ZA DOBER ZAČETEK Na osnovni šoli Valentina Vodnika v Zgornji Šiški je bila ob koncu avgusta majhna slovesnost, prirejena za 27o „prvo-šolčkov“, ki so letos razdeljeni v deset oddelkov. Kulturni program so izvedli šolarji. Na pozdravnem srečanju je spregovoril ravnatelj šole Mirko Damjan, nato pa so prvošolce s toplimi besedami sprejele razredničarke in jim razdelile darilca. STANKO SKOČIR KNJIGA ZA VAS CZP ,,Kmečki glas“ pripravlja izdajo knjige Napotki za varstvo rastlin Franc Janežič List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 50101-678-47093. Tiska CZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643. svojevrsten priročnik za vsakogar, ki se ukvarja z gojenjem rastlin. Priročnik je precej obsežen, čeprav obravnava v telegrafskem slogu najpomembnejše podatke o škodljivcih in boleznih na naših najpomembnejših rastlinah ter ukrepe za njihovo zatiranje. Značilnost knjige so skrbno izbrane skice in slike, ki ponazarjajo kratke opise posameznih bolezni in škodljivcev, tako da si bralec tudi s tem pomaga pri njihovem razpoznavanju. Knjiga bo izredno koristen priročnik vsem sadjarjem, vinogradnikom in vrtnarjem, ki žele obvarovati svoj pridelek pred številnimi nevarnostmi in zagotoviti dobro kakovost. Tudi bralci revije „Moj mali svet“, ki pogosto pošiljajo vprašanja za rubriko RASTLINSKI DETEKTIV, bodo v prihodnje s pomočjo knjige, ki vam jo priporočamo, sami doma razrešili marsikatero uganko. Več kot dvesto strani teksta dopolnjuje tudi barvna priloga s prikazom najpogostejših bolezni in škodljivcev, ki jih je izbral avtor, znani frtopatolog prof. dr. Franc Janežič. Knjigo lahko naročite takoj pri CZP „Kmečki glas“, Ljubljana, Miklošičeva 4 in stane 48.50 din. J Z VSEH VETROV KAJ PRAVI STATISTIKA O IZOBRAŽEVANJU IN KOMUNIKACIJAH Lani je UNESCO v svojem Statističnem letnem poročilu objavil podatke, ki ponazarjajo velike razlike v šolanju, ki se porajajo v sodobnem svetu. Na območjih, kjer je prebivalstvo najbolj naraslo (Afrika, arabske dežele, Azija in Latinska Amerika), je vpis v šole najmanjši, in nasprotno. To pomeni, da se z večanjem števila prebivalstva še poglablja prepad v izobraževanju med prebivalstvom razvitih dežel in dežel v razvoju. nosti mladoletnikov, za katf skrbi družbena skupnost, da j usposobijo za samostojno ^1 Ijenje in tako aktivno sod" lovanje, ki koristi družbi. Za1 osebe je treba zagotoviti materialne in druge pravice1 interese. Posebno zaščito oseb p1! skrbništvom (k tem spadf tudi odrasli) opravlja občifln organ za skrbstvo v sodelovanj z organom za pravosodje in d'| gimi pristojnimi organi, mej nimi skupščinami ter delovni), in drugimi organizacijami. V letu 1972, torej v Medna-rodnem letu knjige — katerega smoter je bil približati knjigo vsem — beremo med podatki UNESCA tudi tole: od skupno 496.000 del, kolikor jih je bilo objavljenih v svetu leta 1969, jih je izšlo v Evropi 225.000, v Severni Ameriki 71.000, Južni Ameriki 12.000 in v Oceaniji 5000. V Azijije bilo objavljenih 100.000 del, v Afriki pa samo 8000. Del teh nalog organizira , SKRB ZA MLADOLETNIKE V MAKEDONIJI Po zakonu o skrbstvu (Služben vestnik na SRM, št. 5/1973) mora družbena skupnost posebno zaščititi tiste mladoletnike, za katere ne skrbijo 'starši. Namen zakona je poskrbeti za vzgojo, izobraževanje in vsesplošno oblikovanje oseb- no-tehniških šol, za tečaje teljev praktičnega pouka, tečaje, namenjene delavcem) industrije in kolhozov ter j18 | posredne proizvodnje. Določb I je tudi rok, do katerega je n^j I goče spremeniti načrte in pr£l|| grame za prekvalifikacijo ^1 drov, ki jih šolajo zvezni tuti za povišanje kvalifikacij) njegovi oddelki ter industPJ | sico-pedagoški tehnikumi. Kinematografi prikazujejo 3 €>0Q računava z našimi moralni*11 | hibami, ki dobivajo že družben8, razsežnosti. Kaže nas takšn8 kakršni pač smo, zato da bi P1' stali boljši. —mb SUTJESKA je film, o katerem se je zadnji dve leti veliko pisalo, film, ki je prinesel tudi nekaj resnejših zapletov med filmskimi ustvarjalci. No, sedaj je film tu in moramo ga oceniti. To pa je najtežje. Tema je del nas samih, osebno smo preveč vezani na vse, kar je v zvezi s Sutjesko in zato pogosto zelo težko ocenimo s pravimi merili če že ne umetniško, pa vsaj filmsko vrednost filma. Skoraj gotovo pa je, da ga bomo radi gledah, kljub mnogim filmsko nesprejemljivim rešitvam, predvsem slabi igri Richarda Burtona in Irene Papas. Veliko zaslug za uspeh ima kamera Tomislava Pintarja. —mb CVETJE V JESENI je n® sestavljen iz treh televizijsk*11 nadaljevanj Matjaža Klopčič). ^ Prav to, da se po dramaturg ia plati čuti tridelnost, pa je tik edina resnejša pripomba ^ film, ki kaže dobrega in sej1' zibilnega režiserja; takega, ^ obvlada tudi oblikovnost. ‘ zaslugi RTV Ljubljana smo k bili film, ki ga bomo prikazov®1 ^ mnogim učencem kljub te#’ da so ga gledali že na televizij1 — mb \ TIMON je film Tomisl# Radiča. To je razmišljanje o o81' fi nosih posameznik-množk3 le množica-posameznik. Za ir hodišče teh razmišljanj je avte1 0| uporabil predstavo Sha#' ra pearjevega Timota Atenskega ci ki jo je tudi sam režiral. Z' Dl HAMLET V VASI MRDUŠI SPODNJI je delo režiserja Krste Papiča, ki je posrečeno dramsko delo prenesel na filmski trak. Papič obvlada svoj posel, film teče in nas pritegne, čeprav je njegova moč predvsem v temi sami. Ta neusmiljeno ob- nimiv je njegov scenarijski režijski koncept, ki omog# vsakemu igralcu posebej ^ največje ustvarjalno sodelovanj8 51 — že na robu čiste improV zacije. To pa je storil avtor žC ^ filmu Čista resnica. Žani#! film po ustvarjalni in idej*11 % plati. —mb ži