Podgoričan: Petelin.
689
Šele grebenček in je izkušal oponašati svojega očeta, — da je plemenitega rodu, da naj ga torej SkonČarica pusti za dom. Veste, pete-linček je bil na dolgih, privzdignjenih nogah, ki so bile porastene do tal, ali kocaste, kakor pravijo; greben je imel debel, na kljunu pa krpaste nosnice; repa še ni imel in je bil spodaj skoraj gol. kar so le znamenja dobrih kokošjih plemen, v čemur mi poznavalci kurjega rodu izvestno pritrde.
Navzlic vsem dobrotam, s katerimi je obsipala skrbna Skončarjeva mati belega plemenskega   petelinčka,   prigodila   se   mu   je   bila  v
devetindvajsetem  tednu  tako                          __.........___  ^___ ._—^„
grozna nesreča, da bi bil ubožec malone ob glavo. Srednjikov France je bil namreč prišel neznano težak od vojaškega nabora. Potrjen je bil, pa ni mogel obupa in žalosti pregnati drugače kakor z vinom. Težak je prišel pravit k Skon carjevim, da so ga vzeli. Na-ključilo se je, da je SkonČarica ravno posipala zobanje, ko pri-lomasti Srednjikov v vežo — naravnost med kokoši. Kokoši zle-te na vse strani, kamor je katera mogla, le petelin se je vrtel predrzno   po    veži.
To predrznost je pa moral bridko plačati z dvema prstoma na nogi; zakaj Srednjikov mu je tako trdo stopil nanja, da mu jih je takoj odtrgal.
Zaman je bilo javkanje materino in godrnjanje očetovo; petelinček dveh prstov ni več imel, žalosten se je spreletaval po jedni nogi po dvoru. Srednjikov se je vračal veliko trez-nejši domov. Petelinček je nekaj dnij šepal, potem so se pa rane zacelile, prsta seveda mu nista veČ zrastla. Vendar ni bil nič manj uren in pogumen kakor drugi petelinje in petelinČki. Vedela je pa takoj vsa vas, da SkonČarjev petelin nima dveh prstov, ker mu jih je odtrgal Srednjikov France.
„DOM  in SVET"   1894, št. 22.
Titov slavolok v Rimu.
Po tej nesreči je potekalo življenje petelinu brez nezgode, in ob letu mu ni bilo para v vsej vasi. Vsem je bil všeč, vsaka gospodinja si je želela takega, toda tak se ni izvalil nobeden več.
Ob tistem času, ko je začel iti SkonČarjev petelin v drugo leto, obhajala se je v Velikem Osredku velika slovesnost: škof so delili sveto birmo. Nekaj dnij prej pa je prišla smrt na peteline in petelinčke v vasi, da je bilo joj! Marsikateri petelin je zjutraj še budil svojo pernato družino, zvečer je pa z odsekano glavo ležal za vratmi, ali je pa za devetnajst grošev
prišel pod nož kakega objestnega gostilničarja. Po birmi v vsem Velikem Osredku ni bilo petelina, ki bi bil imena vreden. Samo SkonČarjev petelin je ostal. Tega ^Skončarjeva mati niso hoteli zakla-ti, rajši so žrtvovali dve j ari kokoši svojim in očetovim bir-mancem. Pred birmo je bil petelin velik poštenjak. Imenitno in ponosno je spre-vajal SkonČarje-vo družino po domaČem dvoru in vrtu; nikdar ni
zašel na ptuj dvor ali vrt,  zakaj  tam so kraljevali  drugi petelini, ki nobenega tekmeca niso pustili čez mejo, kakor je tudi SkonČarjev belček zapodil srdit vsakega, ki se je pritepel od koderkoli na njegov svet.
Po birmi se je pa hipoma premenil; postal je pravcati — potepuh. Domača kurja družina se mu je zdela premajhna, domač svet pretesen; postal je gospodar kurjemu rodu v vsej vasi. Toliko je še poznal domaČi dom, svoj rojstveni kraj, da je zahajal spat na domače gredi; in kadar ni dobil drugje dovolj zobanja, prišel je pogledat v domačo vežo po zrnju, pa vselej je privedel s sabo dve, tri družice, da je bilo zrnje poprej v kraju. Skončarjevi materi seve  ni  bilo všeč  petelinovo potepanje, zakaj
44