Iz naše organizacije. Kranjsko. Deželno ,,Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" ima svoj letni občni zbor v sredo 19. aprila ob 9. uri dopoldne v »Narodnem domu« v Ljubljani z običajnim vzporedom. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta ima svoj letni občni zbor v sredo 19. aprila ob 10. uri dopoldne v »Narodnem domu« v Ljubljani. Vzpored običajen. Slovenska Šolska Matica. Odbor »Slovenske Šolske Matice« je dne 7. marca 1905, št 6, razposlal vsem slovenskim posojilnicam in hranilnicam naslednjo prošnjo za podporo: »Slavna posojilnica (hranilnica)! »Slovenska Šolska Matica« ima namen, da pospeŠuje slovensko šolstvo sploh, zlasti ljudsko in srednje. V ta namen izdaja društvo šolske in učne knjige, potem pedagoškodidaktiškejpomožne knjige, učila in knjige za šolsko mladino ter hoče tako združiti v$e naše knjižno šolsko delovanje na enotni podlagi. Na tetn polju čaka »Slovenske Šolske Matice« obilo dela, zakaj pedagoško slovstvo je pri nas še malo razvito, in vendar moramo uprav to vedo bolje gojiti, ako hočemo povzdigniti ljudsko izobraženost. Dozdaj je izdalo društvo 14 knjig. Za 1. 1905. pa bi rado izdalo več tvarine. A za tako delovanje potrebuje »Slovenska Šolska Matica« obilo sredstev. Z dozdanjimi člani ne more svoje velike naloge povoljno vršiti, zakaj v prvih društvenih letih se je pokazal precejšnji nedostatek. Istotako bi društvo v tekočem letu z dozdanjimi dohodki ne moglo pokriti vseh stroškov. Zato je treba pomoči. Ker je slavni posojilnici (hranilnici) gotovo ležeče na tem, da tako lepo započeto podjetje ne preneha, je podpisani odbor uverjen, da mu pomore k uspešnejšemu delovanju. Zato se usoja prositi: Slavna posojilnica (hraailnica) blagovoli pristopiti k »Slovenski Šolski^Matici« kot ustanovnica ali ji vsaj nakloniti primerno denarno podporo.« Z ozirom na to se prosijo p. n. poverjeniki in društvefniki, naj blagovolijo z osebnim posredovanjem pri dotičnih posojilnicah in hranilnicah, oziroma njih odbornikih pripomoči društvu do zaprošenih podpor. Odbor. Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo dne 24. sušca svoj redni letni občni zbor, ki je bil precej dobro obiskan. Dosedanji društveni predsednik, g. nadučitelj Fran Črnagoj, prisotne zborovalce in vladnega zastopnika prav prijazno pozdravi ter poroča v imenu odbora o društvenem delovanju v minulem letu. Vse poročilo predsednikovo se je sukalo okolo vprašanja, kako bi bilo mogoče izboljšati ljubljanskemu učiteljstvu njega mizerno gmotno stanje. Definitivna rešitev tega vprašanja je seveda mogoča le potom deželnega zbofa, ki pa zafadi flesrečne klerikalne obstrukcije he pride do rednega zborovanja. Kaj pa zdaj ? Učiteljstvo je nujno potrebno pomoči, ker zaradi neznosne draginjej ki vlada v Ljubljani, v pravem pomenu besede strada ter gazl v vedno večje dolgove. Kdo je temu kriv? Učiteljstvo gotovo ne, ampak tisti, ki so poklicani, skrbeti za njega boljšo eksistenco. In kdo bi zameril učiteljstvu, če zabrede dandanes v dolgove, ta ne pozna razmer, v katerih živi učiteljstvo, ali pa nima srca za ubogega učitelja-trpina. Sila kole lomi; zato se je začelo oprijemati Ijubljansko učiteljstvo zadnje bitke, ki bi ga utegnila rešiti iz tega neznosnega štanja. Sklenilo se je namreč, obrniti se na občinski svet ljubljanski s prošnjo da podeli učiteljstvu za toliko časa, da bi deželni zbor uredil učiteljske plače, draginjske doklade. Saj, če deželni zbor uredi učiteljske plače, bo moralo ljubljansko mesto za to ureditev prispevati ogromno vsoto in če pa občinski svet že zdaj dovoli učiteljstvu draginjske doklade, pokaže s tem človekoljubnim činom, da je v istini napreden in da mu je res mar napredek ljubljanskega ljudskega šolstva in blaginja učiteljstva. Ljubljansko učiteljstvo bo storilo vse, kar le mogoče, da se ta prošnja ugodno reši in če ne bo šlo drugače, bo pa sklicalo javen shod. Upamo pa, da tega ne bo treba, ker se zanašamo na napredno prepričanje občinskih svetovalcev in na naklonjenost istih do učiteljstva. Saj še celo kmetiške občine skrbe za izboljšanje gmotnega stanja svojim učiteljem ter jim dajo v ta namen prosto stanovanje ali kurjavo ali pa draginjsko doklado. Sicer je žalostno in sramotno za učiteljski stan, da se mora liki berač boriti za trdo prisluženo skorjico vsakdanjega kruha. Se bolj žalostno in sramotno je pa za poklicane činitelje, ki puste tako važen stan, kakor je učiteljski, — stradati, hirati in izumirati. V Ljubljani so se stanovanja in živila v par letih do sto odstotkov podražila, in učiteljstvo ima pa že leta in leta iste plače. Samo na stanovini mora doplačati ljubljanskp učiteljstvo 7800 K Te žalostne razmere so torej prisilile zborovalce, da so sklenili vložiti na občinski svet prošnjo za draginjsko doklado. Prošnja se bo vložila meseca vinotoka, da se dotična postavka še pravočasno postavi v proračun. Če bo pa deželni zbor plače izboljšal, pa odpade ta prošnja. V odbor so bili izvoljeni: nadučitelj Jakob Dimnik, predsednik; nadučiteljica Marija Marout, podpredsednica; učitelj Karel Wider, tajnik; učiteljica Olga Kobau, blagajničarica; učitelj Karel Javoršek, pevovodja; učitelj Vendelin Sadar, knjižničar, in učitelj Jakob Furlan, odbornik. Slovenska šolska Matica. Knjige »Slovenske Šolske Matice« za 1. 1904. so se dne 27. marca 1905 razposlale s knjigami »Hrvatskega pedagoško-književnega zbora« vred gg. poverjenikom, ki naj jih blagovoHjo čimprej razdeliti svojim članom. Z nabiranjetn članov za 1. 1905. naj se takoj začne. — Za povrnitev stroškov, ki jih ima Matica s hrvaškimi knjigami, naj se pobira od dotičnih članov po 10 h, in to naknadno tudi za 1. 1904. Štajersko. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje v Četrtek, dne 6. aprila, ob 10. uri v mariborski okoliški šoli po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik, 2. dopisi, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo zastopnika v okr. šol. svetu, 5. predlogi in nasveti. — Zaradi skrajno neugodnega vremena dne 2". Siišca s6 je zbfato takrat le pičlo število članov, zaradi tega dništvo rti moglo zborovati. Dne 6. aprila pa pričakuje lepega vf6m6fia ifl sijajne udeležbe odbor. Učiteljsko društvtf *a ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 6. aprila t. 1. v okoliški šoli po naslednjem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. O najnovejšerri slovenskem pesništvu. Predava g. dr. Koml j an ec. 3. RazgoVor o referatih a) in b) letošnje uradne skupščine. 4. Razgovor o jako važnih točkah učit. društva za ljubenski okraj (Leobefl). 5. Društvena poročila in nasveti. G. pevci, ne pozabite Moborjeve pesmarice I. del. Začetek točno ob V2 10. uri dopoldne, ker g. predavatelj pozneje nima časa. K prav obilni udeležbi vabi I. K o p i č, t. č. predsednik. Učlteljsko društvo za celjski in laški okraj je zborovalo 12. marca v Celju. Kot gost je prisostovala našemu sestanku gdč. M. Valenčak iz §t. Vida^pri Šmarju.Jzadržan pa je bll zaradi bolezni tovariš g. A. Žagar iz Petrovč, kateremu pošiljajo tovariši pozdrave, iskreno mu želeč, dabi kmalu ozdravel. Ko razjasni predsednik povo d sklicanja tega zborovanja, se prečita zapisnik, ki se neizpremenjen odobri. Nato opozarja, da se bo pri letošnji okrajni učit. skupščini, ki se bo vršila 28. dne junija t. 1., razpravljalo med drugim tudi o šolskih zamudah. Umestno je, da se bo takrat razpravljalo o tej točki, zakaj čas je, da se olajša učiteljstvu delo z drugimi praktičnejšimi tiskovinami. Razprava o šolskih zamudafi bo brezdvomno jako zanimiva, ker bo vsak lahko iz 3To)e prakse navedel mnogo značilnih zgledov. Na dnevnem redtf okrajne učit skupščine je pa tudi neka druga, jako važna točka, namreč volitve, in sicer: a) volitev dveh delegatov celjskega okraja v deželno učit. skupščino, ki se bo vršila v  prvi polovici meseca avgusta 1905; a) volitev zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet celjski za prihodnjo dobo, ki se prične s 1. dnem oktobra t. 1. Tovariši, pokažite takrat, kaj se da doseči v edinosti! Predsednik izpodbuja tovariše, naj vsak žrtvuje svoj obolus v prid učiteljskemu konviktu. saj nihče ne ve, ali bo upotrebljal njegove dobrote ali ne. Tovariš Voglar pa predlaga, naj bi se v korist učit. konviktu priredil koncert, kar se pač lahko uresniči, ker ne manjka za to moči. Pripravljalna akcija za prireditev koncerta v korist učit. konviktu se prepusti predlagatelju. Učiteljski stan smatrajo nekateri š.e vedno kot nekak refugij, kot nekako rešilno bilko, ki se je oprimejo, ko so jim poti v druge stanove zaprti. Ti ljudje v učiteljski suknji — takozvani aspiranti — pa se kaj kmalu privadijo učiteljskemu stanu, saj so v tem kmalu preskrbljeni, ker jim gredo povsod že kar začetkoma na roko. Kako skrbijo za te ljudi, se vidi iz tega, da nameravajo za učiteljske aspirante osnoviti dvomesečni ferijalni kurz, v katerem se naj nasrkajo malo učiteljskega duha. Naše društvo je izrazilo ogorčenje nad nameravanim osnovanjem dvomesečnih ferijalnih kurzovza učit eljske aspirante. — Nehote se zamislimo v one čase, ko so stare učitelje — bivše vojake, izpridene študente in enake — klicali v kurze, kjer bi si naj popolnili svoje plitvo znanje, obenem pa izgubili nekoliko starokopitnosti ter se nasrkali vsaj nekaj modernega duha. Koliko znanja so si pač mogli pridobiti tisti stari »kurzovci« v takem kratkem času?! In enake kurze dandanes nameravajo zopet ustanovitil Vsak stan zahteva popolnega moža, koliko bolj pa še učiteljski! In novodobni »kurzovci« s plitvim znanjem bodo stopali v naše vrste. V par letih bo tak aspirant, ki se je bogsigavedi odkod pritepel, enakopraven s tovarišem, ki se je pnpravljal dvakrat toliko časa kakor oni za učiteljski poklic. Zalostno pač, če bodo šolstvo vzdržavali s takimi elementil Plačajte nas pošteno in imeli boste dovolj poštenih in za učiteljski stan vnetih ljudi! Pri razpravi o bodoči deželni učit. skupščini se je poudarjalo,, da moramo stremiti za tem, da spravimo pri isti tudi take reči na dnevni red, ki so za naš gmotni in socijalni položaj važne. Razpravljale so se tudi točke, poslane od ljubenskega učit društva. O teh točkah, posebno o bo- doči deželni učit. skupščini se bo še razgovarjalo pri prihodnjem zborovanju. Pregledovalci računov so naŠli iste v redu, nakar se je blagajniku dal absolutorij. ¦* Pregledovalci so še predlagali, naj se od dolžnikov iztirja društveni dolg, letnina pa se naj plača že v prvi polovici vsakega leta. Pri prihodnjem zborovanju, ki bo v Celju najbrže majnika meseca, pridejo važne reči na dnevni red. Pričakovati je obilne udeležbe, zlasti ker društveniki prirede po zborovanju izlet v bližnjo celjsko okolico.