Jože Šorn — obsojen med štiri stene
Starejši Ljubijančani bodo verjetno vedeli, katere-ga Jožeta Sorna mislim: gle-. dališkega amaterskega igral-ca, ki je okrog leta 1960 ne-nadoma umolknil in se po-slovU od odra. Napadla ga je
huda revma in ostreje je za-čutil posledice večkratnih zlomov kosti Danes je obso-jen le še na svoje stanovanje, celo samo na stol in bergle. Toži, da so ga prijatelji poza-
bili in da je to tem huje, ker je bil vedno navajen družbe. Bil je veseljak in zato je se-daj včasih, tako pač pride, neznosno.
Rodil se je leta 1910 v Ljubljani, po pokklicu je bil uradnik. Vse življenje je pre-živel v Mostah. Štirinajstle-ten je začel igrati v mladin-skem domu, ki je bil v nek-danjih vojaških barakah ob Ljubljanici, nato pa v dvo-rani, kjer je danes kino Tri-glav. Spominja se, da je bil tam režiser Lojze Potokar. Pod njegovim vodstvom je igral v Finžgarjevi Verigi, v Hasanaginici,. v Pasijonu, v drami Na dnu Maksima Gor-kega, v Shakespearovem Kar hočete itd., itd.
Želel je priti tudi v dra-mo, pa so mu dali vedeti, da šepa. Prav, toda zato ni od-nehal in ni resigniral Mislim, da te poteze pri njem sploh ni.
Povedal mi je, da so bile nfegove vloge v večini ko-mične ali pa izrazito karak-terne.
Pred drugo svetovno voj-no je igral še prt viškem So-koht, kjer je bil režiser Stane Sever,  in v letih 1935-41
vodil lutkovno gledališče na Taboru.
Po vojni se je pridružil m-jonski gledališki skupini Mo-ste, ki je imela svoje prosto-re v bivši žrebčarni. Tam je igral v Borovih Raztrgancih, v Desetem bratu, MokrodoV cih Frana Roša, v Cankarje-vem Kralju na Betajnovi in Pohujšanju v dolini Sentflor-janski in še v števttnih dru-gih.
Med leti 1948 in 1950 je bil upravnik lu tkovnegp gle-dališča, sodeloval pa je pri njem še nekaj let več. Nje-gove zadnje vloge so iz Tito-vega doma.
Jože Šom ima celo zbirko plakatov domala vseh pred-stav, v katerih je igral, pa ča-sopisne ocene in fotografi/e. Vse te reči r.ad pokaže in se razgovori ob njih Tudi tako mu mineva čas. In kaj sicer počne na svojem stolu? Bere knjige, ki mu jih žena nosi iz knjižnice, si naslov vsake zapiše v malo bekži-nico, piše dnevnik, pesmi, rešuje križanke, bere stripe in dnevno časopisje, gleda TV program in se zelo, zelo razveseli vsakega obiska.
ALENKA LOBNIK