i 7. štev. V Kranju, 23. aprila 1904. V. leto. GoReicec Političen in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo. ŠSfEELIfit, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Zakaj vera propada? Konec. Izvršuje se vera v kultusu in v življenju. Župnik Vogrinec zahteva, da se naj iz bogočastja odstranijo praznoverske in pohujšljive navade, odpravijo praznoverske pobožnosti in vsi laki spisi, kakršne n. pr. naši klerikalci tako radi razširjajo. Ljudstvo m s tem pač poneumnuje, obenem se pa tudi vera ubija. Dalje zahteva Vogrinec, iw m uvede večinoma petje v narodnem jeziku in da naj se duhovnik pri molitvah v cerkvi, pri delitvi zakramentov in sploh pri verskih slovesnostih poslužuje narodovega jezika namesto latinščine. Spovedovanje naj se poveri samo starejšim in izkušenejšim možem in odpravi naj se celibat, zakaj le, če bo konec celibatu, bodo duhovniki v nravnem oziru mogli dajati ljudstvu dober zgled. Nečisto življenje premnogih duhovnikov je največji vzrok, da vera propada. Župnik Vogrinec gre pa še dalje. Z možatim pogumom obsoja, da žive cerkveni knezi v izobilju in v sijaju kakor kaki kralji, dočim je ljudstvo sestradano; da stanujejo v palačah in se vozijo v sijajnih kočijah, narodu pa pridigujejo: blagor revežem, ker njih je nebeško kraljestvo. O škofijskih vizitacijah pravi župnik Vogrinec, da so bahato razkazovanje bogastva in imenitnosti, sicer pa brez pomena. Vzlic škofovim vizitacijam je bil razuzdani kapelan Mašek, ki je najprej okradel svojega župnika, potem pa ga poskusil zastrupiti, pri cerkveni oblasti visoko v čislih in je veljal za vzornega duhovnika. Ravno tako odkrito in možato graja župnik Vogrinec, da so dohodki duhovnikov tako neenaki — eni imajo na tisočake dohodkov, drugi pa morajo na zvijačen način izvabljati iz ljudstva denar, da se prežive — da so višji duhovniki polni ošabnosti in nadutosti napram nižjim, da se duhovniki med sabo sovražijo, preganjajo in de-nuncirajo in da se na nekrščanski način vtikajo v politične boje. Posledica tega je, da raste sovraštvo proti cerkvi in da požene marsikaterega prijatelja med sovražnike, ker imajo ljudje opravičen strah pred končnimi smotri klerikalizma. Sicer pa pravi župnik Vogrinec: Če bi do- bili klerikalci v državi gospodstvo v roke, bi bili škofje gospodarji in to bi bila velika nesreča za vse ljudstvo in prav posebna nesreča za nižjo duhovščino. Glejte, tako župnik Vogrinec! Kaj se ne skladajo vse one reči, s katerimi smo se tudi mi tekom časa bavili, z našimi izvajanji? Da, popolnoma se skladajo in kažejo, kako prav smo imeli vedno v vsem. Hudobneži trdijo vedno, da so «liberalci» proti veri, da jo izpod-kopujejo, in ako se v javnosti kakega grešnega popa, ki dela pohujšanje, primerno ošteje, pa se pridiguje, da je oni časnik brezverski, proti veri! Sami so grešniki in z razuzdanim življenjem ter s politiškem sleparjenjem škodujejo veri in cerkvi — kričijo pa nad «liberalci*, da bi tako odvrnili krivdo od sebe na druga ramena. Ali še vedno so na svetu tudi dobri duhovniki, katerim je pri srcu blagor ljudstva in vere, pa britko čutijo delovanje svojih . Mestna hranilnica v Kranju. Konec. Aktiva hranilničnega upravnega imetja iznašajo z dnem 31. decembra 1903 3,208.049 K 95 vin., pasiva 3,188.284 K 22 vin., dieti dobiček pri upravnem imetju pa 19.765 K 73 vin. Ako k čistemu dobičku pri upravnem imetju 19.765 K 73 vin. prištejemo še Čisti dobiček iz poslovanja splošne rezervne zaklade 3244 K 25 vin., nadalje čisti dobiček pri posebni rezervni zakladi A 498 K 72 vin. in pri posebni rezervni zakladi B 92 K 87 vin., tedaj iznaša •kupni čisti dobiček leta 1903 23.601 K 57 vin. Od čistega dobička pri upravnem imetju v znesku 19.765 K 73 vin. odpade na kurzni dobiček pri vrednostnih papirjih 4824 K 40 vin., na ostali poslovni dobiček pri upravnem imetju pa 14.941 K 33 vin. Od čistega dobička pri splošni rezervni zakladi 3244 K 25 vin. pa odpade na kurzni dobiček pri vrednostnih papirjih 440 K 50 vin., na ostali dobiček iz poslovanja splošne rezervne zaklade pa 2803 K 75 vin. Ako k iploini rezervni zakladi, katera je koncem leta 1902 iznašala 2*55 •/<> hranilnih vlog, namreč 75.701 K 61 vin., prištejemo še preostali poslovni dobiček upravnega imetja 14.041 K 33 vin. in njen lastni preostali čisti dobiček za leto 1903 2803 K 75 vin., narase ista na 295•/» hranilnih vlog, namreč na 93.446 K 69 vin. Poaebna rezervna zaklada A (za kurzne razlike pri vrednostnih papirjih upravnega imetja) iznašala je koncem leta 1902 16.514 K 50 vin. ter se je s kurznim dobičkom pri efektih upravnega imetja 4824 K 40 vin. in s svojim lastnim čistim dobičkom 498 K 72 vin. povišala na 21837 K 62 vin. Poaebna rezervna zaklada B (za kurzne razlike pri vrednostnih papirjih splošne rezervne zaklade), katera je koncem leta 1902 iznašala 3075 K 50 vin., je vsled izročitve kurznega dobička pri efektih splošne rezervne zaklade 440 K r)0 vin. in vsled lastnega čistega dobička 92 K 87 vin. narasla do konca preteklega leta na 3608 K 87 vin. Vae tri hranilnične rezervne zaklade iznašajo skupaj 118.893 K 18 vin. K sklepu tega poročila uljudno prosimo, slavne inpre-častite urade ter slavno občinstvo, da blagovolijo še nadalje podpirati ta domači denarni zavod ter ohraniti še nadalje dosedanje zaupanje napram istemu, in da mu pridobe še novih prijateljev bodisi v krogu vlagateljev, bodisi v krogu odjemalcev posojil. Ob jednem tudi pripomnimo, da je dne 6. julija 1903 minilo 10 let, odkar je bila otvorjena mestna hranilnica v Kranji. Dasi je začela poslovati z zelo malimi in skromnimi sredstvi, vendar je zanimanje za hranilnico in zaupanje do iste postajalo med občinstvom Kranjskega mesta in njegove okolice vedno večje in živahneje, tako je bilo hranilnici le vsled tega mogoče od otvoritve pa do konca preteklega leta prigospodariti si lastnega premoženja 118.893 kron 18 vinarjev in da je njeno upravno imetje koncem leta 1903 iznašalo nad 3.200.000 K. PODLISTEK. Naša kriva vera. Na sokolskem izletu v Križah predaval brat Pavel Drenik. Dragi Slovenci! Vsled vabila brata načelnika bom izkušal nekoliko obrazložiti Vam namen in nalogo sokolskega društva. Narod nas pozna po tem, da nosimo rdečo srajco, da telovadimo i. t. d., od vsakega Sokola se zahteva, da je dober Slovenec, ki ne sme nikdar in nikjer zatajiti svojega rodu, ki mora povsod braniti pravico slovenskega jezika. Da pa to ni lahka stvar, to je vsak že sam morda poizkusil. Kolikokrat se pripeti v življenju, pri vojakih, v službah, po uradnijah, ko ti je upadel pogum, da bi s slovensko besedo povedal svoje misli, in to samo zato, da bi imel ti korist! Kolikokrat se je zgodilo, ko si se ponižal pred Nemcem, čeprav si dobro vedel, da zna on tudi po naše govoriti, da si njemu na ljubo nemškutaril, kolikokrat se je zgodilo, če si potoval po Štajarskem, Koroškem^ Istri in Primorskem, ko si na železnici, v gostilnah hinavsko prikril, da si slovenske zemlje sin, ter se rajše lotil težko lomljene nemščine in laščine! Kolikokrat si šel kupovat k nemškemu trgovcu ali takemu obrtniku, ki mu je slovenska stvar deveta briga, ki se nam smeje in roga, Če se potegujemo za pravice slovenskega jezika. Naštel sem Vam s tem mnogo grehov, ki se delajo dannadan po celi slovenski zemlji. In kako imenujemo vse te grehe, z eno besedo — slovensko ponižnost, Iz teh številk je razvidno, da je mestna hranilnica zelo potrebna in da si je občinski odbor Kranjskega mesta z ustanovitvijo iste pridobil velikih zaslug za napredek in gospodarski razvoj mesta in n'egove okolice. Konečno želimo mestni hranilnici, da bi v prihodnjem desetletju doseftla še mnogo lepših uspehov nego v pretekli desetletni dobi, da jej bode čim prej mogoče doseči svoj smoter: prispevati iz svojih sredstev za občekoristne in dobrotvorne namene. V Kranju, 88. aprila. Državni sbor se je sešel dne 19. t. m. Češki klub se je izrekel, da ni vzroka opustiti obstrukcijo, zato se je tista nadaljevala. Ali obstrukcija pripusti volitve v delegacije, oziroma v kvotno deputacijo, to je odvisno od Cehov. — Za kulisami se trudijo Poljaki za posredovanje med Čehi in vlado, oziroma Nemci, na drugi strani ponujajo nemške stranke pl. Knrberju svojo policijsko službo. — Iz dobro poučenih krogov se zatrjuje, da bo sedanje zasedanje trajalo dolgo. Volilna reforma za štajarski deželni zbor je potrjena. Nove volitve se vrše koncem meseca avgusta ali v začetku septembru. Po novih volitvah se kmalu zopet snide deželni zbor k zopelnemu zasedanju. Štrajk na ogrskih državnih železnicah. Ministrski predsednik Tisza je predložil ogrski zbornici zakonski načrt o regulaciji plač uslužbencem državnih železnic, v katerem načrtu pa se ni oziralo na njihove zahteve, in napočil je dne 18. t. m. na vseh progah državnih železnic štrajk. Vseh štrajkujočih uslužbencev je 40.000. Železniško osobje je ob 9. uri zvečer zapustilo vlake, ki niso mogli voziti naprej. — Za dan 20. t. m. je bil sklican v Budimpešto shod železničarjev, pa trgovski minister Hieronvmi je prepovedal udeležbo na tem shodu. Vzlic temu je prišlo v mesto nad 150 odposlancev, katere pa je policija izti-rala. Razburjenost v mestu je rastla. Policisti, orožniki in vojaki so zastražili kolodvore. — Železničarski polki so prišli opravljat službo na državni železnici. Dogodki na Balkana. Turški sultan je sprejel bolgarskega diplomatičnega agenta Načoviča v posebni avdi-jenci. Turčija se zanaša, da vsled dogovora z Bolgarijo letos ne bo nove vstaje v Macedoniji ter ji bo- mogoče ki je vzrok, da hirajo Slovenci na Štajarskem od Maribora gori, da gre slovenska stvar na Koroškem rakovo pot, da nam tujec in sovražnik slovenske svobode odjeda kruh v trgovini in obrti. Ponižnost, to je tista nevarna stvar ne le za vsacega poedinca, ampak tudi za cel narod, Tcda nikar misliti, da so bili Slovenci takrat, ko so prišli v te kraje tudi tako ponižni, ne! Takrat, ko so si osvojili to zemljo, so bili pogumni, nevstrašeni, toda pozneje so se pustili podjarmiti mogočnim sosedom, gradovi nemških plemenitašev in vitezov so gospodovali čez slovensko zemljo, slovenski kmet, ki si je s krvjo pridobil zemljo, je bil tlačan, nad njegovim hrbtom je žvižgal bič raznih korobačnikov. Prišlo je s sto in sto leti tako daleč, da je bil slovenski jezik le jezik delavcev in hlapcev, vsak drug človek pa se je izogibal slovenske besede, smatrali so za sramotno govoriti po naše. Nemščina se je povsod šopirila. Privandranec in izdajalec svojega jezika je bogatel, domačin je stradal kruha. . , Toda ne samo pri nas, temveč tudi v drugih slovanskih deželah so bile podobne žalostne razmere, posebno na Češkem. In tukaj se je našla peščica mož domačinov, ki so v svojih bistrih glavah spoznali, da mora češki narod poginiti, češki jezik zginiti, če se ne zdrami narod. In med temi je bil ustanovitelj sokolskih društev dr. Tyrš, ki je hotel podati Čehom nekaj, iz česar bodo zajemali tako moč na telesu in na duši, da bodo vrgli od sebe ponižnost, zlomili jarem, ki jim je tiščal glave k tlom, raztrgali verige in okove, ki so jih uklepali, da se niso polagoma razorožiti svoja voja v Drinoplju in Solunu. — Med Srbijo in Bolgarijo se vrši dogovor zaradi cerkvenih in šolskih vprašanj v Macedoniji. — V Drinopolje je prišlo iz Carigrada več uradnikov ruskega poslaništva, da pospešujejo vrnitev bolgarskih begunov. Ti uradniki morajo nadzorovati, ako izpolnjuje turška vlada svoje obljube. Požgane hiše grade na državne troške, najemnino morajo vračevati in razdeljevati državno zemljo med obubožane domačine po Macedoniji. Dopisi. Ii Lesec. | Konec. J Bivši župan Meršol pa vendar še tudi sedaj ne more pozabiti na županski stolček. Ta mu je vsekako moral donatati zelo mastnih dohodkov, da ga je zapustil tako težko. Pošten in pameten človek, ki mu je mar za občni blagor, ne gleda na to, kdo je župan, ampak na to, da župan pametno in vestno deluje za napredek in koristi občine, da je na dobrem glasu kot poštenjak in da ima tudi v glavi več razuma in izobrazbe kakor kak zabit hribovec, da ne dela sramote občini pred tujci s svojo neumnostjo in neotesanostjo. Klerikalci pa ne gledajo na taka potrebna svojstva pri izberi županov. Večkrat postavi kak župnik za župana najneumnejšega in najnevednejšega moža v občini zato, da je ta potem le slepo orodje v rokah političnega župnika, klerikalni kmet se pa tudi ne brani županske časi i in odgovornosti, čeprav ve, da ni sposoben za župana. Misli si: Mi bodo že gospod župnik pomagali, jaz bom \,a le dobro služil na račun občine. Tudi očka Meršol je kot župan prav po klerikalno gospodaril. Kar časa je on župu no val, ni ostajalo pii občinskih računih prebilka, zdaj, ko županuje Žark, pa so občinske doklade manjše kakor prej in vendar je Žark občini prihranil na raznih taksah, denarnih kazni (od sodišča) in občinskih dokladah že Itpo svotico kron črez župansko in občinske potrebe. Kam pa je Meršol zapisoval in obračal denarne kazni? Ali jih on ni nič dobil? Z županom Žarkom so iahko zadovoljni vsi leski občani. On je sicer naprednega mišljenja, kakršnega potrebujemo in hočemo tu imeti za župana, a v izvrševanju svojih županskih opravil je nepristrar.ski, kar se, navadno ne more trditi o raznih klerikalnih županih. Ko je bil Žark lani drugič izvoljen za župana, ga je posestnik France Brence iz Hraš, ki mogli svobodno ganiti. In ta studenec, prvi vir nekdanje moči nas Slovanov je Sokolstvo, telovadba, to je tisti pripomoček, ki je dvignil Cehom pokonci glave, da so začeli boj zoper zemljo lačnega tujca, zahtevali pravice za svoj jezik v šolah, uradih in povsod drugod. Za izgled si je vzel Tyrš stare Grke, ki so imeli najbolj cvetočo državo, pa samo toliko časa, dokler je bila telovadba dolžnost vsakega državljana. Vsakdo ve, da je zdrav človek sposoben za delo, za življenje, za boj; zdravje je pa v zvezi z močjo telesa, in ta moč ni nič druzega kot nabrana dobra kri, razdeljena po telesu v gotovih oblikah. Cim več je moči v telesu, tem več lahko človek zdrži bodisi kot priprost delavec ali pa, če se z glavo trudi za svoj kruh. Toda ustanovitelj Sokolstva je hotel narediti Ćehe močnejše kot so tujci, da jih bodo lažje premagali v boju za obstanek, v boju, da pridobe nazaj češko zemljo, pravico češkega jezika in vse, kar jim je bilo vzeto. In to večjo moč telesno in duševno jim je ravno dala sokolska telovadnica, ki okrepi človeško telo vsestransko, to se pravi, da se razvije moč po celem telesu jednako do tiste višave, do katere jo more spraviti vsak posamezen človek. In le poglejte sokolskega telovadca, njegovo lepo postavo, te krepke močne roke, njegovo bistro oko, ali se Vam ne vsiljuje misel, da tak človek ni zmožen odjenjati od stvari, katere se je lotil. Ne od-jenjati je pa tako kakor biti vstrajen, vstrajnost pa pre- ima za brata znanega klerikalnega rogovileža in hujskača, župnika J. Brenceta, javno pohvalil v »Gorenjcu* v dopisu, pod katerega se je podpisal s polnim imenom. In glejte, zdaj pa boče ravno tisti Brence ustanoviti v Lescah katoliško izobraževalno društvo! Začel je okrog po občini nadlegovati ljudi za novo klerikalno društvo ter zapisovati one. kateri so obljubili svoj pristop. Med temi, katoliške izobrazbe potrebnimi ljudmi je seveda eden prvih najhujši nasprotnik sedanjega župana Žarka in nepokojnež v občini, očka Meršol. Morda je prav on napravil in nahujskal Brenceta, da bi hodil zanj v ogenj po kostanj. Ali Brence bi lahko vedel, da je njegovo prizadevanje, napraviti kako klerikalno prismodarijo v Lescah, popolnoma brezuspešno, ker je v leski občini jako malo klerikalcev in še ti spadajo po večini med najslabše in najzanikrnejše občane. Ti ljudje, oziroma njih že omenjeni voditelji, so sami potrebni izobrazbe v marsičem, posebno pa v dobrem in pametnem gospodarstvu, kako bi mogli potem izobraževati druge! Izobraževali bi se le v še hitrejšem pokončevanju špiritovca in v drugih klerikalnih lastnostih, take izobrazbe pa nas Bog obvaruj! Že hiša, katera je namenjena za stanovanje novega katoliškega društva v Lescah, kaže, kaj vse bi se godilo in počenjalo na katoliški podlagi v tem društvu, ako bi se ustanovilo. Ne bomo danes natančneje popisovali teh razmer in tudi Brencetu še prizanesemo, ker upamo, ba se bo sam spametoval, ako pa ne bo dal miru, posvetili bomo v krdelce tukajšnjih klerikalčkov s svetlejšo bakljo kakor danes. H koncu še omenimo, da so orožniki pred kratkim odgnali v Kranj v zapor neko kramarico iz Hraš, ki je doma z Brezij in je bila poročena z lašLim delavcem, kateremu pa je bolj dopadla njena sestra inje radi tega pred par leti ž njo pobegnil nazaj v Italijo. Tako zapuščena kramarica je lani dala postaviti si novo hišo v Hrašah. Kranjsko sodišče jo je dalo odpeljati v zapor, ker seje po kranjski okolici okrog vozila z družbo, ki je baje kradla razun drugega tudi monstrance in kelihe po cerkvah ter se pečala tudi z menjavanjem ponarejenega denarja. Ko bode vsa ta zadeva natančno pojasnjena pred sodiščem, bomo morda mi tudi o naši hraški kramarici kaj več povedali, za danes pa še pripomnimo, da se je delala zelo pobožno in je v cerkvi kar skoro na glas molila in sabljala. Pri maga vse ovire, in kdor se ne boji ovir, ta premaga vse, ta doseže vse, kar je le podano njegovim silam za dosegljivo. Kdor je pa vstrajen, ta je pa tudi pogumen, nevstrašen, kdor je vstrajen, ta je tudi delaven in kdor je delaven, tisti ne bo nikdar stradal kruha. Uredil si bo življenje tako, da bo dosegel srečo na tem svetu, trdno bo stal, in kdor ima trdno podlago, naj si bo kmet, delavec, uradnik ali kar si bodi, ta se ne boji ničesar, ne ustraši se tujca, nasprotno boj začne ž njim; to, kar znaš ti, znam tudi jaz, poreče in zmaga je gotovo na njpgovi strani. Torej, kakšen namen ima sokolska telovadba? Narediti tudi nas Slovence delavne, pogumne in vstrajne, da ne bomo odjenjali od tega, da si pridobimo nazaj to, kar nam je bilo odvzeto in kar nam gre. Vojskujemo se, in kakor vojak, če gre na vojsko, mora biti dobro iz-vežban in založen s patroni, tako moramo imeti tudi mi orožje v vsaki pesti, moč in silo v rokah, srce pogumno, junaško dušo, ko se nam gre za to, ali Slovenci ostanemo ali izginemo s površja. Kdor gre v boj — in boj je življenje, mir je pa smrt — ta mora biti oborožen z močjo uma in telesa. To silo, ki nikdar ne podleže, pa dd sokolska telovadba, drog in bradlja, to sta tista dva zaklada, iz katerih zajemajte nepremagljivo, svežo in nikdar orna-hujočo vstrajnost za delo v korist sebi in slovenski domovini! Na zdar! našem župniku je bila vsled tega v veliki milosti in veljavi, tako da kar ni mogel verjeti, kar se je zgodilo ž njo in kar se pripoveduje o njej. Ta slučaj pa spet glasno opominja, da naj bo vsakega poštenega, zavednega in pametnega človeka sram pajdašili se s sprijenimi in hinavskimi klerikalci! Iz Oerkljan. Potuhnjeni g. Janez in črni Kos kakor tudi znani Merkač ne vedo, kaj bi počeli od veselja, ker se jim je volitev obnesla tako dobro. Pijani od zmage hujskajo na ljudi, jih obrckujejo in jim hočejo s tem le škodovati ter jemati upliv. Lepa krščanska ljubezen to! Obvohali in oblezli so vse, kar leze in gre ter pripovedovali ljudem, da se gre za vero. Nek posestnik, njih pristaš, je opravičeno trdil na volišču, da gredo za njim kakor pes za k . . lo. Zavoljo ljubega miru moramo ubo-gei: gospode, sicer me zmerja vsa rodbina. Verjemite gospoda, du bo vera še bolj pešala, če bomo imeli take apostole božje. Spoved je gospodu Matevžu deveta briga, en sam dan je šlo iz cerkljanske župnije čez 80 ljudi k spovedi na Brezje. Bog vas nesi! si misli rdeči možiček, in je prepričan, da ima vsakdo tako malo opravila, kakor on, ki hodi od doma do znane Petiovčeve gosLilne in ukazuje, kdaj se mu bo zljubilo spovertovati. »Slovenčevi* Janezek se sklicuje na modrega Rechbergurja, kako seje odgovoril, ko so ga pregovarjali, naj voli Novaka. Po-izvedeli smo, da ima Rechbergar sam široka usta, lagati se je pa gotovo naučil od dopisnika. Morebiti se je g. kapelan takrat tudi lagal, ko je dopovedoval, da ste ga hoteli pri posojilnici obrniti za neke obresti, on pa se je | široko vstopil in vam povedal, da nikoli no bo plačal tega dolga in da je vaše delo v kapelaniji, ne pa v posojilnici. Na dan volitve ste imeli res kaj malo časa; kakor smo poizvedeli, vršil se je takrat v Cerkljah večji pogreb. Dasiravno so prišli pogrebci od daleč, naroče-vali ste, da morajo biti že zadnji čas ob šestih v Cerkljah, ker imate pozneje nujni opravek volitve. Povemo vam še konečno le, ako bi imeli toliko časa in se hoteli posluževati takega orožja kakor vi, bili bi vam bolj častno pokazali, kje so neodvisni volile! cerkljanski. Dopisunoma pa svetujemo, da pustita v miru mirne ljudi in delata že enkrat pokoro za njih grehe. Pregovor pravi: Kdor koplje drugim jamo, sam pade vanjo. Cerkljančan. Ii Trboj. Minulo nedeljo je pri maši naznanil pri nas duhovnik-profesor kranjske gimnazije dr. Debevec, da ne pride več maševat v Trboje, Češ, da vas, v kateri živi dopisnik, ki v »Gorenjcu* čast krade vzor-duhovniku Kalanu, ne zasluži, da bi imela mašo ob nedeljah. Najprej je treba pripomniti, da pri nas takega gospoda, ki n. pr. obira vsega spoštovanja vrednega mavčiškega župana s pridevki, kakor 0 oseb za legarjem. — Bivši angleški konzul v Ženevi Barton. je podarii mestu koncertno dvorano, ki je veljala skoro dva miljona frankov. — V reki Gran pri vasi Kovatti je utonilo 1!) deklic, ki so se peljale v čolnu od maše. Čoln se jim je prevrnil sredi reke. Žalostna rodbinska slika. V Brestovcu na Hrvatskem je pred tremi leti neki Svetozar Aracki odvedel deklico Jeleno Protić njenim starišem. Poročiti pa se ni mogel ž njo, ker še ni zadostil vojaški dolžnosti. Lani je bil res potrjen v vojake ter je moral iti služit na Dunaj. Med tem časom je bila njegova nevesta pri njegovih stariših. Ker pa mu je umrlu mati, prevzela je njegova nevesta gospodinjstvo pri očetu. Kmalu pa je nastalo med obema ljubezensko razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Za pravoslavno Veliko noč je prišel sin na dopust. Z očetom sta se takoj spopadla in sin je očetu razklal s sekiro glavo. Rusko-japonska vojna. Rusiji sovražni listi dannadan z vso resnostjo zatrjujejo, da se Port-Artur ne more več nadalje braniti pred sovražnimi napadi. Te trditve se ponavljajo ob vsakem novem japonskem napadu, večkrat so celo trdili, da je Port-Artur že zavzet, da že plapola s trdnjavskega obzidja japonska zastava, ali da so Rusi sami zapustili trdnjavo, jo zažgali in upepelili. A vse to so le pobožne želje raznih Rusiji sovražnih listov. Port-Artur sploh ne more nikdar pasti, dokler ga Japonci ne prično redno oblegali. Kitajci v zadnjo kitajsko-japonski vojni leta 1894. niso imeli v pristanišču nobenega vojnega brodovja, a kljub temu je moral japonski maršal oblegati to trdnjavo ves mesec, predno se mu je posrečilo, jo dobiti v svojo roko. In sedaj so Rusi za utrdbo Port-Arturja žrtvovali več sto milijonov rubljev in .si tako zgradili trdnjavo, ki je danes po mnenju strokovnjakov najmočnejša na svetu. Navzlic trdovratnemu zanikanju z japonske strani se vendarle z vso gotovostjo v/.držnjejo vesti, da se je v boju dne 15. t. m. pred Port-Arturjem potopila neka japonska križarka in da sta bili obe novi križarki aiva(\, ftpeine in cen« pripotoca ptoa in največja 11548 v fyu4fy>ni. Ima« v kleti 68-s več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. — Moje skladišče se nahaja pri Matku Košara, gostilničarju v Hrušici št. 33 pri Kavalaru. Ivan Pnjman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra). Trgovina z železnino in špecerijskim blagom , JVteitJnUl" peter JKajdič v Kranju. Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,ko vanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje Prodaja Tomaževe žlindre, klaj-nega apna in redilnega praška na živino. Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOIOve, železnih peči, RoMaMifortlsti' cement, traVerze, stare, ii\m\$\< Ste šine za kolesa, podvozi in drugo železOjgeSllke St VOdlJtke, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. <Š> 4& 4§) 4g)< Slav. šolskim vodstvom se udano priporočam za cenj. naročilu šolskih tiskovin Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret. liskama v Kranju. Naročajte si prezjmimiui knjigo Banovi hnzarji in Štiri. Starina slovenskih pisateljev, i. Trdina nam popisuje v tej knjigi os«'l>? in dog dke na Hi vaškem, v oni za hrvaški naroJ žalostni dobi za zlopi snega Hahovega absolutizma, ko so tudi nekitvn naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej častn*1 o log« Trdina je znan izboren stilist, način njegovem pnpovecovtnja je za-nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brusen. Kdor si hoče razširiti svoje znanje it polpreteklosti hrvaškega in deloma tu rti na tega naroda ter ee obenem pjjjetno zabavati, naj si naroči to knjigo pii založniku 1(1 — 15 L. 8chwentnerja v Izubijani. Ona broš. 3 K, po posti 3 K 20 h. Vromatihia harmonika se proda. V Kje? pove upravni*tvo < Gorenjca). Xo«(«. zobotetoifoi atelijc Ititt V Kranja (pri dr. MMKo) izdeluje vsa zobotehnična dela iz kavčuka in kovin kakor krone, mostičke, nasajene zobe, stroje za regulacijo čeljusti in postrani stoječih zob, Continuens Gum (dr. Allen). obturatorje i. t. d. Kiz|e ccie! 7al(oj$«a postrežba! Odprto vsako nedeljo od 8.-5. nre. Njegovi izdelki so bili odlikovani na razstavah v Rimu, Berolinu in Parizu z najvišjimi odlikovanji in ga je doletela čast, da je bil zbog svojega strokovnega znanja in strokovne spretnosti imenovan Stalnim Cenilcem j ur v v Parizu. J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno - umetno m konstrukcijsko kijoCsvmfrrstvo. Žično omrežje m Mre j, obhajilno mize, ograje n» mirooVoro, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe. Štedilnike itd ifMlt Specijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken). G. Tonnies 1747 tovarna za stroje, Zele/.o in kovino* livarna v Ljubljani priporoča kol posebnost žage in vsa •troje za obdelovanje lesa. Fran c i s - turbine o?obito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generaJ-toreki plinski motori, najcenejša gonilna sila l do 3 vin. za konjsko silo in uro. n-i)])):) vi Izhaja vsako aoU>to zvečer, će je t* *l*n praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeinan za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez prwiljanja na dom slane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 50. Dostavljanje na dan staine za celo leto 60 rt—rjli» ve*. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. -- Na nara-be brez istodobne vpofiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje te za peli t vrsto 10 vinarjev, če ►* Uska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravni&tvo te mthpja v nisi itev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljali naročnin* reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — H okopi« se ne vračajo. Izdaja in zala«« konaoreij »Gormojc*-. Odgovorni urednik Matija Cej. Tiska Iv. Pr. lampret v Kranja.