i 7. štev.
V Kranju, 23. aprila 1904.
V. leto.
GoReicec
Političen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo. ŠSfEELIfit,
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Zakaj vera propada?
Konec.
Izvršuje se vera v kultusu in v življenju. Župnik Vogrinec zahteva, da se naj iz bogočastja odstranijo praznoverske in pohujšljive navade, odpravijo praznoverske pobožnosti in vsi laki spisi, kakršne n. pr. naši klerikalci tako radi razširjajo. Ljudstvo m s tem pač poneumnuje, obenem se pa tudi vera ubija. Dalje zahteva Vogrinec, iw m uvede večinoma petje v narodnem jeziku in da naj se duhovnik pri molitvah v cerkvi, pri delitvi zakramentov in sploh pri verskih slovesnostih poslužuje narodovega jezika namesto latinščine. Spovedovanje naj se poveri samo starejšim in izkušenejšim možem in odpravi naj se celibat, zakaj le, če bo konec celibatu, bodo duhovniki v nravnem oziru mogli dajati ljudstvu dober zgled. Nečisto življenje premnogih duhovnikov je največji vzrok, da vera propada.
Župnik Vogrinec gre pa še dalje. Z možatim pogumom obsoja, da žive cerkveni knezi v izobilju in v sijaju kakor kaki kralji, dočim je ljudstvo sestradano; da stanujejo v palačah in se vozijo v sijajnih kočijah, narodu pa pridigujejo: blagor revežem, ker njih je nebeško kraljestvo. O škofijskih vizitacijah pravi župnik Vogrinec, da so bahato razkazovanje bogastva in imenitnosti, sicer pa brez pomena. Vzlic škofovim vizitacijam je bil razuzdani kapelan Mašek, ki je najprej okradel svojega župnika, potem pa ga poskusil zastrupiti, pri cerkveni oblasti visoko v čislih in je veljal za vzornega duhovnika.
Ravno tako odkrito in možato graja župnik Vogrinec, da so dohodki duhovnikov tako neenaki — eni imajo na tisočake dohodkov, drugi pa morajo na zvijačen način izvabljati iz ljudstva denar, da se prežive — da so višji duhovniki polni ošabnosti in nadutosti napram nižjim, da se duhovniki med sabo sovražijo, preganjajo in de-nuncirajo in da se na nekrščanski način vtikajo v politične boje. Posledica tega je, da raste sovraštvo proti cerkvi in da požene marsikaterega prijatelja med sovražnike, ker imajo ljudje opravičen strah pred končnimi smotri klerikalizma. Sicer pa pravi župnik Vogrinec: Če bi do-
bili klerikalci v državi gospodstvo v roke, bi bili škofje gospodarji in to bi bila velika nesreča za vse ljudstvo in prav posebna nesreča za nižjo duhovščino.
Glejte, tako župnik Vogrinec! Kaj se ne skladajo vse one reči, s katerimi smo se tudi mi tekom časa bavili, z našimi izvajanji? Da, popolnoma se skladajo in kažejo, kako prav smo imeli vedno v vsem. Hudobneži trdijo vedno, da so «liberalci» proti veri, da jo izpod-kopujejo, in ako se v javnosti kakega grešnega popa, ki dela pohujšanje, primerno ošteje, pa se pridiguje, da je oni časnik brezverski, proti veri! Sami so grešniki in z razuzdanim življenjem ter s politiškem sleparjenjem škodujejo veri in cerkvi — kričijo pa nad «liberalci*, da bi tako odvrnili krivdo od sebe na druga ramena. Ali še vedno so na svetu tudi dobri duhovniki, katerim je pri srcu blagor ljudstva in vere, pa britko čutijo delovanje svojih <sobratov», ki je v največjem neskladu z nauki Izveličarjevimi ter je škodljivo veri, cerkvi, ugledu duhovščine in ljudstvu. Tak dober duhovnik mora biti oni Vogrinec, ki je pogumno stopil na dan ter dal duhovščini dosti misliti. Klerikalna stremljenja seveda so vsakemu preobratu nasprotna, radi tega pa so ga že oblajali nemški klerikalci. Bomo videli, kako se bodo zvijali slovenski pod težo neovrgljivih dokazov, ki govore proti vsemu njihovemu početju. Dani se počasi, in kadar se zdani, se bo videlo, da niso »liberalci« krivi propadanja vere. ampak slabi, razuzdani in grde politike pijani duhovniki ter njihovi demoralizirani priveski in pa tisto srednjeveštvo, v katerem tiči cerkev še do grla ... Po «Soči>.
Mestna hranilnica v Kranju.
Konec.
Aktiva hranilničnega upravnega imetja
iznašajo z dnem 31. decembra 1903 3,208.049 K 95 vin., pasiva 3,188.284 K 22 vin., dieti dobiček pri upravnem imetju pa 19.765 K 73 vin.
Ako k čistemu dobičku pri upravnem imetju 19.765 K 73 vin. prištejemo še Čisti dobiček iz poslovanja splošne rezervne zaklade 3244 K 25 vin., nadalje čisti dobiček pri posebni rezervni zakladi A 498 K 72 vin. in pri posebni rezervni zakladi B 92 K 87 vin., tedaj iznaša •kupni čisti dobiček leta 1903 23.601 K 57 vin.
Od čistega dobička pri upravnem imetju v znesku 19.765 K 73 vin. odpade na kurzni dobiček pri vrednostnih papirjih 4824 K 40 vin., na ostali poslovni dobiček pri upravnem imetju pa 14.941 K 33 vin.
Od čistega dobička pri splošni rezervni zakladi 3244 K 25 vin. pa odpade na kurzni dobiček pri vrednostnih papirjih 440 K 50 vin., na ostali dobiček iz poslovanja splošne rezervne zaklade pa 2803 K 75 vin.
Ako k iploini rezervni zakladi, katera je koncem leta 1902 iznašala 2*55 •/<> hranilnih vlog, namreč 75.701 K 61 vin., prištejemo še preostali poslovni dobiček upravnega imetja 14.041 K 33 vin. in njen lastni preostali čisti dobiček za leto 1903 2803 K 75 vin., narase ista na 295•/» hranilnih vlog, namreč na 93.446 K 69 vin.
Poaebna rezervna zaklada A (za kurzne razlike pri vrednostnih papirjih upravnega imetja) iznašala je koncem leta 1902 16.514 K 50 vin. ter se je s kurznim dobičkom pri efektih upravnega imetja 4824 K 40 vin. in s svojim lastnim čistim dobičkom 498 K 72 vin. povišala na 21837 K 62 vin.
Poaebna rezervna zaklada B (za kurzne razlike pri vrednostnih papirjih splošne rezervne zaklade), katera je koncem leta 1902 iznašala 3075 K 50 vin., je vsled izročitve kurznega dobička pri efektih splošne rezervne zaklade 440 K r)0 vin. in vsled lastnega čistega dobička 92 K 87 vin. narasla do konca preteklega leta na 3608 K 87 vin.
Vae tri hranilnične rezervne zaklade iznašajo skupaj 118.893 K 18 vin.
K sklepu tega poročila uljudno prosimo, slavne inpre-častite urade ter slavno občinstvo, da blagovolijo še nadalje podpirati ta domači denarni zavod ter ohraniti še nadalje dosedanje zaupanje napram istemu, in da mu pridobe še novih prijateljev bodisi v krogu vlagateljev, bodisi v krogu odjemalcev posojil.
Ob jednem tudi pripomnimo, da je dne 6. julija 1903 minilo 10 let, odkar je bila otvorjena mestna hranilnica v Kranji. Dasi je začela poslovati z zelo malimi in skromnimi sredstvi, vendar je zanimanje za hranilnico in zaupanje do iste postajalo med občinstvom Kranjskega mesta in njegove okolice vedno večje in živahneje, tako je bilo hranilnici le vsled tega mogoče od otvoritve pa do konca preteklega leta prigospodariti si lastnega premoženja 118.893 kron 18 vinarjev in da je njeno upravno imetje koncem leta 1903 iznašalo nad 3.200.000 K.
PODLISTEK. Naša kriva vera.
Na sokolskem izletu v Križah predaval brat Pavel Drenik.
Dragi Slovenci! Vsled vabila brata načelnika bom izkušal nekoliko obrazložiti Vam namen in nalogo sokolskega društva. Narod nas pozna po tem, da nosimo rdečo srajco, da telovadimo i. t. d., od vsakega Sokola se zahteva, da je dober Slovenec, ki ne sme nikdar in nikjer zatajiti svojega rodu, ki mora povsod braniti pravico slovenskega jezika. Da pa to ni lahka stvar, to je vsak že sam morda poizkusil. Kolikokrat se pripeti v življenju, pri vojakih, v službah, po uradnijah, ko ti je upadel pogum, da bi s slovensko besedo povedal svoje misli, in to samo zato, da bi imel ti korist! Kolikokrat se je zgodilo, ko si se ponižal pred Nemcem, čeprav si dobro vedel, da zna on tudi po naše govoriti, da si njemu na ljubo nemškutaril, kolikokrat se je zgodilo, če si potoval po Štajarskem, Koroškem^ Istri in Primorskem, ko si na železnici, v gostilnah hinavsko prikril, da si slovenske zemlje sin, ter se rajše lotil težko lomljene nemščine in laščine! Kolikokrat si šel kupovat k nemškemu trgovcu ali takemu obrtniku, ki mu je slovenska stvar deveta briga, ki se nam smeje in roga, Če se potegujemo za pravice slovenskega jezika.
Naštel sem Vam s tem mnogo grehov, ki se delajo dannadan po celi slovenski zemlji. In kako imenujemo vse te grehe, z eno besedo — slovensko ponižnost,
Iz teh številk je razvidno, da je mestna hranilnica zelo potrebna in da si je občinski odbor Kranjskega mesta z ustanovitvijo iste pridobil velikih zaslug za napredek in gospodarski razvoj mesta in n'egove okolice.
Konečno želimo mestni hranilnici, da bi v prihodnjem desetletju doseftla še mnogo lepših uspehov nego v pretekli desetletni dobi, da jej bode čim prej mogoče doseči svoj smoter: prispevati iz svojih sredstev za občekoristne in dobrotvorne namene.
V Kranju, 88. aprila.
Državni sbor se je sešel dne 19. t. m. Češki klub se je izrekel, da ni vzroka opustiti obstrukcijo, zato se je tista nadaljevala. Ali obstrukcija pripusti volitve v delegacije, oziroma v kvotno deputacijo, to je odvisno od Cehov. — Za kulisami se trudijo Poljaki za posredovanje med Čehi in vlado, oziroma Nemci, na drugi strani ponujajo nemške stranke pl. Knrberju svojo policijsko službo. — Iz dobro poučenih krogov se zatrjuje, da bo sedanje zasedanje trajalo dolgo.
Volilna reforma za štajarski deželni zbor je potrjena. Nove volitve se vrše koncem meseca avgusta ali v začetku septembru. Po novih volitvah se kmalu zopet snide deželni zbor k zopelnemu zasedanju.
Štrajk na ogrskih državnih železnicah. Ministrski predsednik Tisza je predložil ogrski zbornici zakonski načrt o regulaciji plač uslužbencem državnih železnic, v katerem načrtu pa se ni oziralo na njihove zahteve, in napočil je dne 18. t. m. na vseh progah državnih železnic štrajk. Vseh štrajkujočih uslužbencev je 40.000. Železniško osobje je ob 9. uri zvečer zapustilo vlake, ki niso mogli voziti naprej. — Za dan 20. t. m. je bil sklican v Budimpešto shod železničarjev, pa trgovski minister Hieronvmi je prepovedal udeležbo na tem shodu. Vzlic temu je prišlo v mesto nad 150 odposlancev, katere pa je policija izti-rala. Razburjenost v mestu je rastla. Policisti, orožniki in vojaki so zastražili kolodvore. — Železničarski polki so prišli opravljat službo na državni železnici.
Dogodki na Balkana. Turški sultan je sprejel bolgarskega diplomatičnega agenta Načoviča v posebni avdi-jenci. Turčija se zanaša, da vsled dogovora z Bolgarijo letos ne bo nove vstaje v Macedoniji ter ji bo- mogoče
ki je vzrok, da hirajo Slovenci na Štajarskem od Maribora gori, da gre slovenska stvar na Koroškem rakovo pot, da nam tujec in sovražnik slovenske svobode odjeda kruh v trgovini in obrti. Ponižnost, to je tista nevarna stvar ne le za vsacega poedinca, ampak tudi za cel narod, Tcda nikar misliti, da so bili Slovenci takrat, ko so prišli v te kraje tudi tako ponižni, ne! Takrat, ko so si osvojili to zemljo, so bili pogumni, nevstrašeni, toda pozneje so se pustili podjarmiti mogočnim sosedom, gradovi nemških plemenitašev in vitezov so gospodovali čez slovensko zemljo, slovenski kmet, ki si je s krvjo pridobil zemljo, je bil tlačan, nad njegovim hrbtom je žvižgal bič raznih korobačnikov. Prišlo je s sto in sto leti tako daleč, da je bil slovenski jezik le jezik delavcev in hlapcev, vsak drug človek pa se je izogibal slovenske besede, smatrali so za sramotno govoriti po naše. Nemščina se je povsod šopirila. Privandranec in izdajalec svojega jezika je bogatel, domačin je stradal kruha. . , Toda ne samo pri nas, temveč tudi v drugih slovanskih deželah so bile podobne žalostne razmere, posebno na Češkem. In tukaj se je našla peščica mož domačinov, ki so v svojih bistrih glavah spoznali, da mora češki narod poginiti, češki jezik zginiti, če se ne zdrami narod. In med temi je bil ustanovitelj sokolskih društev dr. Tyrš, ki je hotel podati Čehom nekaj, iz česar bodo zajemali tako moč na telesu in na duši, da bodo vrgli od sebe ponižnost, zlomili jarem, ki jim je tiščal glave k tlom, raztrgali verige in okove, ki so jih uklepali, da se niso
polagoma razorožiti svoja voja v Drinoplju in Solunu. — Med Srbijo in Bolgarijo se vrši dogovor zaradi cerkvenih in šolskih vprašanj v Macedoniji. — V Drinopolje je prišlo iz Carigrada več uradnikov ruskega poslaništva, da pospešujejo vrnitev bolgarskih begunov. Ti uradniki morajo nadzorovati, ako izpolnjuje turška vlada svoje obljube. Požgane hiše grade na državne troške, najemnino morajo vračevati in razdeljevati državno zemljo med obubožane domačine po Macedoniji.
Dopisi.
Ii Lesec. | Konec. J Bivši župan Meršol pa vendar še tudi sedaj ne more pozabiti na županski stolček. Ta mu je vsekako moral donatati zelo mastnih dohodkov, da ga je zapustil tako težko. Pošten in pameten človek, ki mu je mar za občni blagor, ne gleda na to, kdo je župan, ampak na to, da župan pametno in vestno deluje za napredek in koristi občine, da je na dobrem glasu kot poštenjak in da ima tudi v glavi več razuma in izobrazbe kakor kak zabit hribovec, da ne dela sramote občini pred tujci s svojo neumnostjo in neotesanostjo. Klerikalci pa ne gledajo na taka potrebna svojstva pri izberi županov. Večkrat postavi kak župnik za župana najneumnejšega in najnevednejšega moža v občini zato, da je ta potem le slepo orodje v rokah političnega župnika, klerikalni kmet se pa tudi ne brani županske časi i in odgovornosti, čeprav ve, da ni sposoben za župana. Misli si: Mi bodo že gospod župnik pomagali, jaz bom \,a le dobro služil na račun občine. Tudi očka Meršol je kot župan prav po klerikalno gospodaril. Kar časa je on župu no val, ni ostajalo pii občinskih računih prebilka, zdaj, ko županuje Žark, pa so občinske doklade manjše kakor prej in vendar je Žark občini prihranil na raznih taksah, denarnih kazni (od sodišča) in občinskih dokladah že Itpo svotico kron črez župansko in občinske potrebe. Kam pa je Meršol zapisoval in obračal denarne kazni? Ali jih on ni nič dobil? Z županom Žarkom so iahko zadovoljni vsi leski občani. On je sicer naprednega mišljenja, kakršnega potrebujemo in hočemo tu imeti za župana, a v izvrševanju svojih županskih opravil je nepristrar.ski, kar se, navadno ne more trditi o raznih klerikalnih županih. Ko je bil Žark lani drugič izvoljen za župana, ga je posestnik France Brence iz Hraš, ki
mogli svobodno ganiti. In ta studenec, prvi vir nekdanje moči nas Slovanov je Sokolstvo, telovadba, to je tisti pripomoček, ki je dvignil Cehom pokonci glave, da so začeli boj zoper zemljo lačnega tujca, zahtevali pravice za svoj jezik v šolah, uradih in povsod drugod. Za izgled si je vzel Tyrš stare Grke, ki so imeli najbolj cvetočo državo, pa samo toliko časa, dokler je bila telovadba dolžnost vsakega državljana. Vsakdo ve, da je zdrav človek sposoben za delo, za življenje, za boj; zdravje je pa v zvezi z močjo telesa, in ta moč ni nič druzega kot nabrana dobra kri, razdeljena po telesu v gotovih oblikah. Cim več je moči v telesu, tem več lahko človek zdrži bodisi kot priprost delavec ali pa, če se z glavo trudi za svoj kruh. Toda ustanovitelj Sokolstva je hotel narediti Ćehe močnejše kot so tujci, da jih bodo lažje premagali v boju za obstanek, v boju, da pridobe nazaj češko zemljo, pravico češkega jezika in vse, kar jim je bilo vzeto.
In to večjo moč telesno in duševno jim je ravno dala sokolska telovadnica, ki okrepi človeško telo vsestransko, to se pravi, da se razvije moč po celem telesu jednako do tiste višave, do katere jo more spraviti vsak posamezen človek. In le poglejte sokolskega telovadca, njegovo lepo postavo, te krepke močne roke, njegovo bistro oko, ali se Vam ne vsiljuje misel, da tak človek ni zmožen odjenjati od stvari, katere se je lotil. Ne od-jenjati je pa tako kakor biti vstrajen, vstrajnost pa pre-
ima za brata znanega klerikalnega rogovileža in hujskača, župnika J. Brenceta, javno pohvalil v »Gorenjcu* v dopisu, pod katerega se je podpisal s polnim imenom. In glejte, zdaj pa boče ravno tisti Brence ustanoviti v Lescah katoliško izobraževalno društvo! Začel je okrog po občini nadlegovati ljudi za novo klerikalno društvo ter zapisovati one. kateri so obljubili svoj pristop. Med temi, katoliške izobrazbe potrebnimi ljudmi je seveda eden prvih najhujši nasprotnik sedanjega župana Žarka in nepokojnež v občini, očka Meršol. Morda je prav on napravil in nahujskal Brenceta, da bi hodil zanj v ogenj po kostanj. Ali Brence bi lahko vedel, da je njegovo prizadevanje, napraviti kako klerikalno prismodarijo v Lescah, popolnoma brezuspešno, ker je v leski občini jako malo klerikalcev in še ti spadajo po večini med najslabše in najzanikrnejše občane. Ti ljudje, oziroma njih že omenjeni voditelji, so sami potrebni izobrazbe v marsičem, posebno pa v dobrem in pametnem gospodarstvu, kako bi mogli potem izobraževati druge! Izobraževali bi se le v še hitrejšem pokončevanju špiritovca in v drugih klerikalnih lastnostih, take izobrazbe pa nas Bog obvaruj! Že hiša, katera je namenjena za stanovanje novega katoliškega društva v Lescah, kaže, kaj vse bi se godilo in počenjalo na katoliški podlagi v tem društvu, ako bi se ustanovilo. Ne bomo danes natančneje popisovali teh razmer in tudi Brencetu še prizanesemo, ker upamo, ba se bo sam spametoval, ako pa ne bo dal miru, posvetili bomo v krdelce tukajšnjih klerikalčkov s svetlejšo bakljo kakor danes. H koncu še omenimo, da so orožniki pred kratkim odgnali v Kranj v zapor neko kramarico iz Hraš, ki je doma z Brezij in je bila poročena z lašLim delavcem, kateremu pa je bolj dopadla njena sestra inje radi tega pred par leti ž njo pobegnil nazaj v Italijo. Tako zapuščena kramarica je lani dala postaviti si novo hišo v Hrašah. Kranjsko sodišče jo je dalo odpeljati v zapor, ker seje po kranjski okolici okrog vozila z družbo, ki je baje kradla razun drugega tudi monstrance in kelihe po cerkvah ter se pečala tudi z menjavanjem ponarejenega denarja. Ko bode vsa ta zadeva natančno pojasnjena pred sodiščem, bomo morda mi tudi o naši hraški kramarici kaj več povedali, za danes pa še pripomnimo, da se je delala zelo pobožno in je v cerkvi kar skoro na glas molila in sabljala. Pri
maga vse ovire, in kdor se ne boji ovir, ta premaga vse, ta doseže vse, kar je le podano njegovim silam za dosegljivo. Kdor je pa vstrajen, ta je pa tudi pogumen, nevstrašen, kdor je vstrajen, ta je tudi delaven in kdor je delaven, tisti ne bo nikdar stradal kruha. Uredil si bo življenje tako, da bo dosegel srečo na tem svetu, trdno bo stal, in kdor ima trdno podlago, naj si bo kmet, delavec, uradnik ali kar si bodi, ta se ne boji ničesar, ne ustraši se tujca, nasprotno boj začne ž njim; to, kar znaš ti, znam tudi jaz, poreče in zmaga je gotovo na njpgovi strani.
Torej, kakšen namen ima sokolska telovadba? Narediti tudi nas Slovence delavne, pogumne in vstrajne, da ne bomo odjenjali od tega, da si pridobimo nazaj to, kar nam je bilo odvzeto in kar nam gre. Vojskujemo se, in kakor vojak, če gre na vojsko, mora biti dobro iz-vežban in založen s patroni, tako moramo imeti tudi mi orožje v vsaki pesti, moč in silo v rokah, srce pogumno, junaško dušo, ko se nam gre za to, ali Slovenci ostanemo ali izginemo s površja. Kdor gre v boj — in boj je življenje, mir je pa smrt — ta mora biti oborožen z močjo uma in telesa. To silo, ki nikdar ne podleže, pa dd sokolska telovadba, drog in bradlja, to sta tista dva zaklada, iz katerih zajemajte nepremagljivo, svežo in nikdar orna-hujočo vstrajnost za delo v korist sebi in slovenski domovini!     Na zdar!
našem župniku je bila vsled tega v veliki milosti in veljavi, tako da kar ni mogel verjeti, kar se je zgodilo ž njo in kar se pripoveduje o njej. Ta slučaj pa spet glasno opominja, da naj bo vsakega poštenega, zavednega in pametnega človeka sram pajdašili se s sprijenimi in hinavskimi klerikalci!
Iz Oerkljan. Potuhnjeni g. Janez in črni Kos kakor tudi znani Merkač ne vedo, kaj bi počeli od veselja, ker se jim je volitev obnesla tako dobro. Pijani od zmage hujskajo na ljudi, jih obrckujejo in jim hočejo s tem le škodovati ter jemati upliv. Lepa krščanska ljubezen to! Obvohali in oblezli so vse, kar leze in gre ter pripovedovali ljudem, da se gre za vero. Nek posestnik, njih pristaš, je opravičeno trdil na volišču, da gredo za njim kakor pes za k . . lo. Zavoljo ljubega miru moramo ubo-gei: gospode, sicer me zmerja vsa rodbina. Verjemite gospoda, du bo vera še bolj pešala, če bomo imeli take apostole božje. Spoved je gospodu Matevžu deveta briga, en sam dan je šlo iz cerkljanske župnije čez 80 ljudi k spovedi na Brezje. Bog vas nesi! si misli rdeči možiček, in je prepričan, da ima vsakdo tako malo opravila, kakor on, ki hodi od doma do znane Petiovčeve gosLilne in ukazuje, kdaj se mu bo zljubilo spovertovati. »Slovenčevi* Janezek se sklicuje na modrega Rechbergurja, kako seje odgovoril, ko so ga pregovarjali, naj voli Novaka. Po-izvedeli smo, da ima Rechbergar sam široka usta, lagati se je pa gotovo naučil od dopisnika. Morebiti se je g. kapelan takrat tudi lagal, ko je dopovedoval, da ste ga hoteli pri posojilnici obrniti za neke obresti, on pa se je | široko vstopil in vam povedal, da nikoli no bo plačal tega dolga in da je vaše delo v kapelaniji, ne pa v posojilnici. Na dan volitve ste imeli res kaj malo časa; kakor smo poizvedeli, vršil se je takrat v Cerkljah večji pogreb. Dasiravno so prišli pogrebci od daleč, naroče-vali ste, da morajo biti že zadnji čas ob šestih v Cerkljah, ker imate pozneje nujni opravek volitve. Povemo vam še konečno le, ako bi imeli toliko časa in se hoteli posluževati takega orožja kakor vi, bili bi vam bolj častno pokazali, kje so neodvisni volile! cerkljanski. Dopisunoma pa svetujemo, da pustita v miru mirne ljudi in delata že enkrat pokoro za njih grehe. Pregovor pravi: Kdor koplje drugim jamo, sam pade vanjo. Cerkljančan.
Ii Trboj. Minulo nedeljo je pri maši naznanil pri nas duhovnik-profesor kranjske gimnazije dr. Debevec, da ne pride več maševat v Trboje, Češ, da vas, v kateri živi dopisnik, ki v »Gorenjcu* čast krade vzor-duhovniku Kalanu, ne zasluži, da bi imela mašo ob nedeljah. Najprej je treba pripomniti, da pri nas takega gospoda, ki n. pr. obira vsega spoštovanja vrednega mavčiškega župana s pridevki, kakor <ničvreden* župan in že tako Mavčičane očitne hujska, pač ne moremo imeti za vzor-duhovnika. Pravzaprav so pa ti dopisi, za katere ne more nihče trditi, da so pisani v Trbojah, le nekaka pretveza, s pomočjo katere bi se profesor rad iznebil obljube, katero je dal svoječasno trbojskim možem. Da si je na pomoč vzel hujskanje zoper mladega, nikomur nič hudega želečega, popolnoma odkritosrčnega, le zoper nasilnost mlade duhovščine delujočega mladeniča, to ni pač lepo od njega. Podtika mu nekaj, na kar še nikdar mislil ni. Pisali smo, da je napadenec popolnoma odkritosrčen, ali ni to res? Ali ni vedno kazal svojega naprednega mišljenja? Že, ko je bil v peti šoli, ga je smleški župnik zmerjal z liberalcem. Da je ravno v zadnjem času pri starem, vse časti vrednem župniku večkrat kosil, ali ni zato zanj -- bolnika — pisal pisma, hodil po zdravnika in na pošto. — Vam pa mi povemo, da zopet pridemo nazaj, zakaj nimate več maše. Smleški župnik je na veliko soboto sam, s kapelanom in pa bivšim Oslom prišel v Trboje vodit procesijo, kar prej ni nikdar storil, to pa zato, da bi Trbojce tako pri deželnozborskih kakor tudi pri občinskih volitvah pridobil zase, češ, da bi Trbojci rekli: «Saj gospod nas pa le radi imajo, zato pa moramo držati ž njimi.* Sedaj pa ni devet vo-lilcev volilo po njihovi volji, vrhutega pa je bil še ves iz sebe, ker je v Mošah izgubil pravdo, pa je namignil g. profesorju, naj nikar več ne hodi maševat med Trbojce, katere vedno zmerja s pijanci. Kranjskemu profesorju
je bilo to silno všeč, saj je tudi težko, prejšnji večer imeti pri raznih veselicah prvo besedo in to največkrat ob sobotnih večerih tja pozno v noč. potem pa se na vse zgodaj poldrugo uro daleč peljati maševat, čeprav smo ga tudi radi včasih čakali skoro uro dolgo. Preveč srno potrpežljivi Trbojci. zato pa delajo z nami, kakor se jim ljubi. Ti pa, preljuba duhovščina, dale** si prišla, ko se nad pobožnim ljudstvom hočeš maščevati s takimi sredstvi. Će je Vam prav, da se ob nedeljah v vsakem kotičku kranjske cerkve bere maša, v cerkvah, kamor pridejo ljudje iz petih vasi, pa nobena, tudi dobro. S tem se nekako kaže, da je takim božjim namestnikom edinole mar, da ti z mašami služijo denar. Verniki naj pa iščejo njihovih maš magari dve uri daleč. Še prosili boste Trbojce, da naj hodijo k Vašim ma^am, ne pa da bi jim nalašč nagajali z mašami. Za vse to naj bi bil kriv nedolžen »Gorenjcev* dopis! Nikar nas ne farbajte in no ščuvajte ljudstva zoper nedolžne. Trbojci si za vzgled postavimo Žabničane in priznajmo, da so tam sami liberalci, ki spoštujejo duhovnike kolikor zaslužijo in jim puste prvo besedo tam, za kamor so postavljeni, in so dobili svojo faro, mi Trbojci pa še stalnega du-dovnika ne moremo dobit'. — K sklepu dostavljamo še, da ne bomo molčali, če boste tudi Vi vedno mazali v tisti smrdljivi »Domoljub*. Za nekatere tibojske može, pravzaprav babe v moški obleki, imamo pripravljen spis, s katerim jim bomo zavezali jezik, da jim bo za vedno dosti ali pa se vidimo kje drugje. Že nas jc vendar nekaj, katerim mora posebno presedati početje naših duhovnikov, toda pokazali in odkrili bomo svetu, da tudi Vi niste tako nedolžni in verni, za kakršne se delate. Začeli bomo pri lemenatarjih, prešli na može in končali z župniki. O babah pa bomo za špas povedali kako zraven.
Ustanavljajte društva za povzdigo prometa s tu|cl!
Lansko leto dne 5! decembra so se vršila na Dunaju pri železniškem ministrstvu posvetovanja zastopnikov deželnih zvez društev za povzdigo prometa s tujci. Vsaka dežela je dobila v ta namen podporo, le Kranjska, Istra, in Dalmacija so bile prezrte. Vzrok temu je pa samo ta, ker gori omenjene dežele nimajo takih zvez in po pravilih morejo le sveze takih društev dobiti podpore ter se udeležiti posvetovanj pri ministrstvu.
Skrb bodi merodajnih krogov, da se taka društva ustanove.
Začetek taki zvezi je napravilo društvo za povzdigo prometa tujcev na Gorenjskem s sedežem na Bledu, katero deluje že mnogo vrsto let. Med tem časom je izdalo to društvo več publikacij, reklamne table, knjige i. t. d. ter preskrbelo za tujce stanovanja, sploh v vsakem oziru mnogo pripomoglo, da pride več tujcev na Bled in v okolico. Letos je pa izdalo zemljevid za Gorenjsko, katerega se je v teku dveh mesecev oddalo 2000 komadov.
Pri zadnjem občnem zboru dne 10. t. m. se je sklenilo delovati na to, da bi se po celem Kranjskem ustanovila taka društva in da se potem ustanovi deželna zveza, katera bo potem upravičeno zahtevala od države podporo. Kakor se je že pisalo, stavilo j^ c. kr. železniško ministrstvo letos prvikrat v proračun 72.000 K, kateri znesek je namenjen med drugim tudi deželnim zvezam društev za povzdigo prometa tujcev.
Ker se le malo dežel more ponašati s takimi naravnimi krasotami kakor jih ima Kranjska, bi bilo želeti, da se taka društva takoj ustanove, zlasti v Kamniku, Postojini^ Toplicah i. t. d. Seveda bi stolica Kranjske, Ljubljana ne smela zaostati. V teku nekaterih let bi se lahko gotovo s ponosom ozrli na delovanje takih društev. Da bi se pa že letos mogla doseči od države podpora za Kranjsko, poživlja se merodajne kroge, naj takoj ustanove taka društva.
Pravila v slovenskem in nemškem jeziku so drage volje na razpolago pri društvu za povzdigo prometa tujcev na Bledu.
Novlćar.
Na Gorenjskem. '
Ponemćevanje na gorenjski železnici. V zadnji seji občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane je občinski svetnik dr. Karol Triller omenjal, da seje pri upravi gorenjske železnice '/ačel izpodrivati slovenski jezik, da se odstranjujejo slovenski napisi celo z vozov med Trbižem in Ljubljano. To je predrznost, vsled katere mora človeku zavreli ki i. Celo postopanje dela nekak utis, kakor bi se na novo železnico hotelo napraviti pečat, da bi tujec mislil, da se vozi po nemški zemlji. Predlagal je primerno resolucro, katera se je soglasno sprejela in ki naroča županu, da ta predlog sporoči železniškemu ministrstvu in obratnemu ravnateljst\ u državnih železnic v Beljaku.
Učitelji so volili Novaka. Klerikalci vpijejo in pišejo o zadnji volitvi, kakor bi bil Novak učiteljski kandidat, in od glasov, ki jih je dobil, je najmanj polovica učiteljskih. Neumno ljudstvo in podivjani popje, seve, temu tudi verjamejo. Naj vzame zadnje hribovsko tarče šolski šematizem v roke in lahko izračuna, da v celem kranjskem okraju je imelo pri zadnji volitvi štiriind /ajset učiteljev volilno pravico. Od teh so najmanj štirje volili Ooča; nekaj se jih je volitve zdržalo, da bi se ne zamerili gospodu. Tedaj je dobil Novak petnajst, šestnajst učiteljskih glasov. To je tista šuma, o kateri se toliko piše, da bi zmanjšali vrednost kmetskih, res že zavednih volilcev. Pa primerjajmo nasprotno. Koliko farških glasov je pa dobil Demšar? Naštejte vse žegnane glasove! Le en primer. Znano nam je, da je dobil Novak v Poljanski dolini en učiteljski glas, a Demšar od tonzurirancev sedem. In razmerje celega okraja? In če še vzamemo vse leme-natarje ter sploh vse priviligirane postopače v dolgi suknji, ki so letali Veliki teden po našem okraju, begali ljudi, se priporočevali pri dobrih mamkah za velikonočni žegen ter si že naprej izgovarjali pri brhkih Mickah, Marijanicah piruhe. da bi pregovorili očeta, da gotovo gre volit, se lahko reče: Demšar je voljen od črnih, da mu je še obraz postal črn, kot bi živel kje v Afriki.
Vzor klerikalnega agitatorja. Piše se nam: Zanesla me je pot po nekem opravilu pred volitvijo v Mavčiče in idoč proti domu mi je bila dana prilika občudovati navdušenje nekega klerikalnega agitatorja, ki je hodil po hišah ter rotil ljudi, da naj dajo volilci glasovnice podpisati njemu, če so še kristjani! Znan nam je ta katoliški junak že izza kranjskega shoda, ko sta botela z niegovim bolj iejenim bratom iz Trboj delati tam zgago. Navada tega vzornega katoličana je, da je njemu žganje tako priljubljeno, da se on sleherni dan nahaja v opojnem objemu svojega ljubljenca m tako je bilo tudi oni večer, ko sem hotel iti mimo njtjove hiše, ob času, ko opravljajo po deželi večerno molitev. Na uho mi prileti grda kletev ter me to vleče pod okno, da se prepričam, kaj to pomeni. Prvi hip, ko se približam pod okno, sem osupnil. Zaslišim kletev, vmes pa milo doneč glas žene, ki je molila litanije. Pri stavku «pomoč Kristijanov* ji mož v isti sapi odgovarja «pr' moj duš, liberalci ne bodo zmagali*. Žena nadaljuje: »Kraljica an-geljev*; mož pa: »preklet hudič, da nas ne bojo zmagali*. Žena svari moža, da naj ne preklinja in naj moli z otroci, ter nadaljuje: »Kraljica očakov*; mož pa odgovarja, »to je vse glih: ti hudičov liberale nas ne bojo.* Žena prosi moža, da naj vendar sedaj molči in naj moli, a v tem trenutku začne mož divjati ter še hujši preklinja. Tedaj je šla žena z otroci h hiše ter nadaljevala molitev v veži naprej. Vzor klerikalnega agitatorja pa še nekaj časa preklinja in se roti v svojem katoliškem prepričanju naprej ter se onemogel konečno zlekne k peči na klop, kjer zaspi v zaupanju, da je tako početje Bogu ljubo? Pač «kato-liško-zaveden* volilec je ta primojduševec!
Narodna čitalnica v Kranju. Opozarjamo na ju-tršnjo predstavo »Legijonarjev*, katere se, kakor čujemo, udeleži tudi nekaj gostov iz okolice. Začetak je ob 8. uri zvečer. Vstop je prost vsakemu — in nihče naj ne zamudi te lepe prilike, da si ogleda še enkrat to lepo
narodno igro. Vstopnina za sedeže 1 krono stojišča 00 vin., dijaki 40 vin.
Nesreča. Dne 19. t. m. opoldne je perica Helena Merhar, stanujoča v Savskem predmestju h. Št. 44, padla na pralnem prostoru poleg M. Mavrjeve pivovarne, ko je prala tamkej perilo, v Savo in utonila. Utopljenko je voda odnesla in je ni bilo mogoče rešiti.
Iz Sore pri Medvodah se piše: Dne 16, t. m. se jc vršila pred škofjeloškim sodiščem zanimiva obravnava. Tožena je bila Neža Drmota, ker je dne 13. marca ob štirih popoldne na Sori z metlo poškropila nekega Matjaža iz Zgornje Senice. Tožen je pa bil tudi Pavel Drmota, k< r je branil svojo ženo, da je ni Matjažev oče natepel. Neža Drmota je bila obsojena na 40 kron globe, ker je Matjaževega očeta poškropila z oprano metlo, Pavel Drmota pa je bil oproščen.
Kamnoseki v dkofji Loki, ki so začeli štrajk, so v ponedeljek zopet začeli delati, in sicer pod starimi pogoji. Štrajk je trajal tri dni.
Umrl je dne 12. t. m. na Dunaju pisatelj in žurnalist g. France Kuralt, doma iz Žabnice. N. v m. p.!
Otrok utonil. Dne 17. t. m. popoldne je vzela kajža-rica Marija Maček iz Spodnjih Gameljnov svojega triin-pol let starega sina seboj na posete. Čez nekaj časa je otrok izginil iz sobe in vse iskanje je bilo zaman. Sele proti večeru ga je otrokov oče našel mrtvega v potoku Gameljišč'ca.
Is Poljan. »Slovenec* od zadnje sobote tudi o meni podpisanem nekaj hudobno hinavsko-katoliško zavija in laže. Vse je tako zavito, da se spozna na prvi hip namen, škodovati meni malemu trgovcu. Stvar bi ne bila vredna govora, da se tukajšnji lažiklerikalci ne bi bahati: zdaj smo jih pa dali, tudi Kosa smo ugnali. No, le počasi! Kar se mene tiče, je vse zavito in zlagano ter v nobenem oziru ne odgovarja resnici. Meni še ni nobenega dopisa za »Gorenjca* popravljal, niti vstavil kake vejice gospod nadučitelj Perko. Tu ste se debelo zlagali. A vas ni sram? Druga trditev, da sem jaz tirjal nasprotnega volilca za petak, je ravno tako iz trte zvila. Dotični mi tudi dolguje večjo svoto. Će bi ga bil prijel, tedaj bi bil zahteval vse in ne samo petaka. Skratka: to je ravno tako zlagano, ko zgornje. To je moj kratek odgovor. Sam sem skusil v Ameriki, kam zapelje ljudi duhovnik, ki se vtika v gospodarsko-špekulativne stvari. In to je, da sem odločno prestopil četudi prost človek v ta tabor. Ne bom tega tu zopet spravljal na dan, a eno pa hočem še omeniti: Pometajte pred svojim pragom, imate dovolj masla na glavi. Morda je med vašimi privrženci več ljulike ko dobrega semena. To pokaže tudi bližnja prilodnjost. V Poljanah, dne 21. aprila 1904.
Frane Kos.
Kamniške novice. »Sokol* se snuje v Kamniku. Pripravljalni odbor, obstoječ iz 12 članov, je imel v četrtek dne 21. t. m. sejo, pri kateri se je določil dan ustanovnega shoda. Društvu je doslej pristopilo 24 telovadcev, ki se pod načelstvom gosp. Pollaka v oddelkih marljivo urijo. Ćeta telovadcev se gotovo še pomnoži, ker dohajajo vedno nove prijave za pristop. Navdušenje za »Sokola* je splošno. Vzradoščeni pozdravljamo ustanovitev najmlajšega slovenskega »Sokola*, ki postane važnega pomena za mesto Kamnik in njegovo okolico.
— Prvi letošnji izlet priredi pevsko društvo »Lira* na binkoštno nedeljo v Gornji grad na Štajarsko. Društvo se istega udeleži korporativno z zastavo. Odhod iz Kamnika na vozeh ob štirih zjutraj. Popoldne se priredi koncert. Zanimivo je, da poteče baš omenjeno nedeljo 20 let, kar je društvo zadnjič poletelo v Gornji grad.
— Narodna čitalnica v Kamniku uprizori v ne-v nedeljo dne 8. maja igro »Ćrevljar baron*.
Opozarjamo na današnji inserat tvrdke Fran Zeman, skladišče poljedelskih strojev v Ljubljani, ki bo postavila prihodnji ponedeljek na,ogled motor za kmetijstvo na posestvu g. Cirila Pirra na živinskem sejmu v Kranju.
fttrajkna Javorniku. 400 delavcev tovarne kranjske industrijske družbe na Javorniku je začelo štrajkati. Delavci zahtevajo povišanje plače, ker vzpričo obstoječe draginje ne morejo izhajati z reduciranimi plačami.
Ponižno vprašanje na gimnazijskega ravnatelja gospoda Josipa Hubada. Ker poznamo Hubadovo nepristranost in pravicoljubnost, stavimo nanj kot gimnazijskega ravnatelja vprašanja: Ali on ve, zakaj so se mudili gotovi Daničarji toliko časa v Kranju? Ali so mu znani sestanki Daničarjev s kranjskimi gimnazijci, recimo na »Novi pošti» in pa pri Benedku v Stražišču? Da so bili ti sestanki oficijelni, nam priča dejstvo, da so Daničarji nastopili s trakovi. Ali se mu ne zdi, da so morali gotovi klerikalni profesorji vedeti za te sestanke? Upamo, da naš opomin ne bo ostal klic vpijočega v puščavi.
III. pei-izlet 'Gorenjskega Sokola* v Olševek se vrši prihodnjo nedeljo, t. j. 1. maja. Odhod ob poldveh popoldne. Zbirališče pred telovadnico. — Koračne vaje za ta izlet se vrše prihodnji četrtek, t. j. 28. aprila ob devetih zvečer na logu brata podstarosta Vinka Majdiča.
Društvo za pospeševanje prometa tujcev za Gorenjsko s sedežem na Bledu je obstajalo že nekaj let, pa ni bilo dosti ali vsaj dovolj čuti o tem društvu. Zadnji čas so se blejski naprednjaki večkrat posvetovali in prišli konečno do tega, da je treba postaviti to društvo na širšo podlago, ker le tako je precej upanja, da bo koristilo ne le pred vsem naši Gorenjski, temveč, ako se bodo tudi drugod, kamor piihajajo tujci, ustanovila taka društva, n. pr. v Kamniku, Ljubljani, Postojini, Toplicah i. t. d., velikega narodnogospodarskega pomena tudi za celo Kranjsko. Vsa ta društva naj bi se potem združila v deželno zvezo, ki bi bila lahko deležna raznih deželnih in državnih podpor i. t. d. Naš list že par let sem v posebnih člankih prav toplo priporoča to idejo in veseli nas, da so se ravno na Gorenjskem na Bledu poprijeli prvi te misli. Možje, ki stoje na č^lu tej za naše narodno gospodarstvo velepomenljivi misli, so sami vrli slovenski naprednjaki in so nam porok, da je stvar v pravih rokah. Dne 17. t. m. so bili v odbor izvoljeni naslednji gg.: predsednikom Emil Klimek, okrožni zdravnik; podpredsednikom Jakob Peternel, župan in posestnik; blagajnikom Dragotin Kepe, občinski tajnik in posestnik; tajnikom Alojzij Novak, učitelj; odbornikom pa posestniki Vinko Jan, Ivan Pretnar in Anton Vovk. Mi želimo novemu preporojenemu društvu kar največ vspeha. Zatorej na delo!
Žegnan agitator - obsojen! Šmartinski kapelan, ta lepi Viljko Paulus, je bil včeraj pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojon na 30 kron in povrnitev vseh troškov, ker je pred zadnjo deželnozborsko volitvijo obrezoval in žalil mavčiškega župana g. Joža Novaka. Koblar bi storil prav veliko bogoljubno pa tudi narodno delo, če ustanovi kako poboljševalnico za duhovnike, ki so zgrešili svoj poklic. Tam bi jih lahko učil in vzgajal, kakor je svoj čas prisiljence v deželni prisilni delavnici. Seveda na to še misliti ni, ker je sam vzgoje krvavo potreben. Bolj umesten bi pa bil tak zavod, kakor kako katoliško politično društvo.
Naša kriva vera. Pod tem naslovom prinašamo v podlistku govor brata P. Drenika, katerega je govoril na sokolskem izletu v Križah; prinašamo ga zato, da ljudstvo na deželi vidi, kaka je sokolska kriva vera, ker rr i blagoslovljeni brezvestneži vedno govoričijo, da sokolska društva oznanujejo drugo, krivo vero. Kam pripelje tako hujskanje, naj nam pove sledeči slučaj: V Gornjih Dupljah živi goreč kristjan-katoličan R. Ko le-ta čuje, da je korakal njegov sin v sokolski četi mimo doma, pošlje za njim mater, naj mu zapreti, da ga bode, ako takoj ne odstopi od krive vere, nazaj grede ustrelil (oče je namreč obenem gozdni čuvaj). Kako je to groženje učinkovalo na sina, videlo se je iz njegovih kretanj; povprašan pa, če je oče zmožen, da izvrši svojo grožnjo, je odgovoril s pomenljivim: Da! Ne vemo sicer, kakemu slučaju se je zahvaliti, da ni prišlo do dejanja. Vendar pa pri bijemo, da se kaj tacega po »Slovenčeveui* hujskanju kaj lahko zgodi. Krivda pa bode padla na verne oznanjevalce ljubezni, miru in sprave.
•Kam napravimo v nedeljo izlet?* je vprašal včeraj katehet in mali kapplan Pengov učenke v šoli. Nekatere so bile zu sv. Jošt, druge za Cofišče, tretje za Šmarno goro in tudi še za druga božja pota, a vsak
predlog je gospod ketehet s hudomušnim nasmehom odklonil. Deklice so z napoto pozornostjo pričakovale gospodovega razodetja. Slednjič se Pengov usmili radovednih stvaric in jim nasvetuje, da naj gredo v nedeljo gledat — japonska mesta! Kakor oni. ki je padel iz nebes, tako začudeno in pteplušeno so dekleta gledala malega gospoda in prav gotovo se je takrat v marsikaki glavici pojavila grozna misel, da pri gospodu katehetu ni vse v redu. Pa kmalu je gospod kapelan rešil uboge učenke iz mučnega položaja. Povabil jih je namreč, da naj gredo v nedeljo zvečer ob sedmih gledat japonska mesta ne na Japonsko, ampak le na «Novo pošto*, t. j. v katoliško zabavno in izobraževalno društvo. Razložil jim je, da so tam kupili «veliko mašino*, ki stane nad sto goldinarjev in ki sicer ni »za piske delat*, marveč kaže le senčnate ali meglene podobe. V nedeljo se bodo videla japonska mesta, kar ne bo stalo ničesar ali k večjemu 10 kr. Ko so učenke to čule, so bile takoj pomirjene in prav naravno se jim zdelo, da jih je gospod katehet vabil v »teater*. Pengov ima namreč že tako navado, da vabi v šoli šolske otroke na veselice zabavnega društva. Zadnjič enkrat je romal od razreda do razreda in opozarjal na predstavo »Sv. Neže*. To se nam zdi prav praktično in umestno in nimamo kar nič proti temu, ker je menda tudi šolska oblast vneta za to živo reklamo po razredih. Gotovo je lepo, da se gospod katehet zanima za japonska mesta in da to zanimanje vzbuja tudi pri šolskih otrocih, le toliko se nam zdi, da so Pcngovu šolski predpisi in šolske postave — španske vasi! — Kakor se nam poroča, je danes dopoludne Pengov prišel še enkrat v šolo in delil osebno šolskim otrokom vabila na »komedijo* v zabavnem društvu. Nadejamo se, da se bo ta čifutska vsiljivost pogrela na pristojnem mestu.
Škofjeloške novice. Piše se nam: Na mestu, kjer so mislili zgraditi nekateri posestniki še pred meseci svoj vodnjak, namreč pod stopnjicami. ki vodijo v nunsko cerkev, postavi se tekom tega meseca kip lurške Matere božje. Kip bode stal, kakor običajno, v umetno izdelanem skalovju. Kiparska dela je prevzel znani kipar g. Vogrič v Radovljici. Doslej jo bil omenjeni prostor zabit z deskami, kar je gotovo slabo uplivalo na vsakogar, ki je prišel čez Franc Jožefov most v mesto. Ker bo stal kip na pripravnem mestu tik pod nunsko cerkvijo, bo gotovo krasil ta del mesta. — Minuli četrtek so pokopali upokojenega župnika g. Karola Lapajneta. Rajni je mnogo let bolehal za padavico. Zaradi svojega ljubeznivega vedenja napram vsakomur in izredne miroljubnosti je bil pokojnik splošno priljubljen, kar je osobito pokazal njegov pogreb.  Mir in pokoj blagi duši!
Železniški predor v Bohinjski Bistrici bo sredi prihodnjega meseca prekopan. O tisti priliki se bodo vršile na Bohinjski Bistrici velike slavnosti in svečanosti, h katerim bo prišlo z Dunaja mnogo visoke in imenitne gospode, več ministrov, vojvod in drugih. Zadnji strel v predoru bo zažgal sam minister.
Uboj na Bohinjski Beli. Dne 18. t. m. zvečer se je vnel med delavci Janezom Kavčičem iz Šturij, Alojzijem Sušnikom z Jesenic in Francem Betonom s Primskovega prepir, pri katerem je bil Kavčič v levo stegno ranjen tako, da je omedlel in kmalu nato umrl. Sušnika in Betona so odpeljali v Radovljico.
Veselici. Gasilno društvo v Ljubnem priredi veselico dne 1. maja 1.1. v prostorih gostilne Ambrožič v Ljubnem. — Pevsko in bralno društvo »Ratitovec* v Selcih napravi dne 1. maja t. 1. v prostorih g. Frana Tavčarja veselico s petjem, komičnim prizorom «Polžejedec» in z burko <Eno uro doktor*. Začetek ob polštirih popoldne. Vstopnina: Sedež l. vrste 40 kr, II. vrste 30 kr, navadni prostor 15 kr. Cisti dohodek se porabi v društvene namene.
Najnovejše amerikansko vstavljanje zob brei plošče na nebesa. Ti zobje so tako trdni, kakor naravni; ž njimi se lahko je in grize; tudi ne motijo pri govorjenju. Glavna stvar pa je, da ne provzročajo slabega duha iz ust, kar se pri drugem zobovju zmirom zapazi. Tako zobovje vstavlja po nizkih cenah zobotehnik Oton Seydl v Kranju pri g. dr. Edv. Globočniku. «7—2
Pr*i roj. Pri posestniku M Z. v Podpeči pri Brdu so v nedeljo, dne 17. t. in. rojile prve čebele. Nenavadno topli pomladanski dnevi so jih izvabili iz panja.
\ K r i t. e m s v e I,H,
Bazne vesti. Petdesetletnica poroke cesarja Franca Jožefa I. bo 24. t. m. Cesar hoče ta dan preživeti pri svoji hčeri nadvojvodinji Valeriji. — Minuli teden je zbolelo v Piagi i>0 oseb za legarjem. — Bivši angleški konzul v Ženevi Barton. je podarii mestu koncertno dvorano, ki je veljala skoro dva miljona frankov. — V reki Gran pri vasi Kovatti je utonilo 1!) deklic, ki so se peljale v čolnu od maše. Čoln se jim je prevrnil sredi reke.
Žalostna rodbinska slika. V Brestovcu na Hrvatskem je pred tremi leti neki Svetozar Aracki odvedel deklico Jeleno Protić njenim starišem. Poročiti pa se ni mogel ž njo, ker še ni zadostil vojaški dolžnosti. Lani je bil res potrjen v vojake ter je moral iti služit na Dunaj. Med tem časom je bila njegova nevesta pri njegovih stariših. Ker pa mu je umrlu mati, prevzela je njegova nevesta gospodinjstvo pri očetu. Kmalu pa je nastalo med obema ljubezensko razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Za pravoslavno Veliko noč je prišel sin na dopust. Z očetom sta se takoj spopadla in sin je očetu razklal s sekiro glavo.
Rusko-japonska vojna.
Rusiji sovražni listi dannadan z vso resnostjo zatrjujejo, da se Port-Artur ne more več nadalje braniti pred sovražnimi napadi. Te trditve se ponavljajo ob vsakem novem japonskem napadu, večkrat so celo trdili, da je Port-Artur že zavzet, da že plapola s trdnjavskega obzidja japonska zastava, ali da so Rusi sami zapustili trdnjavo, jo zažgali in upepelili. A vse to so le pobožne želje raznih Rusiji sovražnih listov. Port-Artur sploh ne more nikdar pasti, dokler ga Japonci ne prično redno oblegali. Kitajci v zadnjo kitajsko-japonski vojni leta 1894. niso imeli v pristanišču nobenega vojnega brodovja, a kljub temu je moral japonski maršal oblegati to trdnjavo ves mesec, predno se mu je posrečilo, jo dobiti v svojo roko. In sedaj so Rusi za utrdbo Port-Arturja žrtvovali več sto milijonov rubljev in .si tako zgradili trdnjavo, ki je danes po mnenju strokovnjakov najmočnejša na svetu.
Navzlic trdovratnemu zanikanju z japonske strani se vendarle z vso gotovostjo v/.držnjejo vesti, da se je v boju dne 15. t. m. pred Port-Arturjem potopila neka japonska križarka in da sta bili obe novi križarki <Nišin» in «Kašuga» poškodovani, in sicer prva pod, druga pa nad vodno površino.
Knez Hilkov je odpotoval v Irkutsk, da na železniški progi ukrene vse potrebno, ker se je car Nikolaj odločil, <la na vsak način odpotuje na bojišče. Program za njegovo potovanje je že izgotovljen.
Listi poročajo, da je general Kuropatkin obolel vsled hudega prehlajenja. Vreme na bojišču je skrajno neugodno, tako da pred uiesecem junijem ne bo misliti na kake večje akcije.
Iz Londona se poroča, da bodo Rusi vdrli v Korejo, ker je njih število na desnem bregu reke Jalu mnogo večje kakor število Japoncev na levem obrežju. Japonci so menda že v velikih skrbeh, ker uvidevajo, da bodo konečno vendarle podli gli ruski premoči. Pozicije Rusov so vedno močnejše in njihova vojna sila pri Liaojanu je naravnost velikanska. Rusi so tudi na več krajih zgradili močne utrdbe. Sovražne predstraže se vsak dan spopadejo. Rusi imajo na severnem rečnem obrežju baje že zbranih okrog 50.000 mož.
Listnica uredništva.
— Budnica slovenskih nezavisnih naprednih kmetov. V eni prinudnih številk.
— Dopis iz Ž a bje vasi pri Poljanah. Prihodnjič.
— Dopis iz Mod pri Smledniku je moral vsled pomanjkanja prostora za to številko izostati.
— Dopis iz Šoštanja pride.
C!/ria-kolo se proda.
Kje? pove upruvniStvo »(Joreojca..
Tedenski sejem v Kranju dne 18. t. m.
Prignalo se jo 85 glav goveje živine, 4 telet, 45 prašičev, — ovac, — koza, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 8—, prosa K 750, ovsa K 650, rži K 725, ajde K 9*—, ječmena K 7-—.
Čvrstega hlapca in pošteno dekle
sprejmem takoj.
Iv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranju.
s
lavnemu p. n. občinstvu ne priporoči za obilen obisk. Vrt na razpolago.
tt-8 Gostilna ,pri Kroni1«
za M iz
izdelane, kakor tudi korita, žlebove, cevi, različne podstavke in druga cementa dela, priporočata po najnižji ceni
68-2    Bili & Tabor v Kranju (na Farovški Loki).
?oto-emayl v barvah
Brošk*, priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. t. d.
Ja/ro lepa in primerna darila.
Jzdeluje po vsaki fotografiji
Jv. Jagodic —--
49—5 - fotograf v Kranju
Dobro urejena, od 60 do 70 let stara
usnjarija in posestvo
v Cerkljah
se proda ali da v najem s 16. aprilom 1904.
Hiša zadostuje za celo družino I
Proda se posamezno, skupno, istotako odda v najem. Več se izve pri Antonu Danic i, posestniku v Velesovem. 56—4
Poskusite! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 vin. 26—10 franko.
Vvdrova tovarna žitne kave Praga VIII.
Več učencev
čvrstih in zdravih, sprejme takoj
6»; 2      Matija Aiman, mizarski mojster v Kranju.
Odda se tako) v najem
dvonadstropna hiša
7o 2 v Vodicah
ležeča poleg farne cerkve, poleg pelje okrajna cesta: hiša hi bila pripravna za kakega obrtnika.
Več se izve pri Marijani Jenko na Zg. Brniku hiš. št. 14.
y ton pczdić
»pri Posavcu"
Oteče pri podnartn
pet minut od železniške postaje Otoče, priporoča svojo
gostilno
o
v kateii toči pristna vina ter dobro Rcininghausovo pivo. Dobe se tudi okusna, tečnn, mrzla in gorka jedila. Za tujce zračna prenočišča. Oddado se tudi letna stanovanja.
G.Piccoli
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
g-   priporoča naslednje izdelke svojega ke-iiiićnn iariiisit''vii'-nega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer v s i d r u jr i medikamenti z največjo skrbnostjo in sn a in os t j o. Piccolijeva ielodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje preb;ivo in odprtje  ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica k() vin. Piccolijevo železnato Tino se uporablja pri malo krvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K
Piccolije-i sirupi iz malin ali tamarinde <l*jo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenic«, pasi eu rizo vam« K 1 90
Zunanja naročila po postnem povzetju.
P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
II.    1J*9—»8
J   Gričar & Mejač 1
S Ljubljana, Prešernove ulice o |
I Velika zaloga zgotovljenih oblek
■ za gospode, dečke in otroke
konlekcije za dame.
1 i
a **** Solidno blago po čudovito nizkih cenah mm- k
S     Ceniki m razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.    52-—5 k
Angleška zimska zlata parmena, kanadska  in Blenheimova rej-neta ter več vrst hrušek se dobi prav ceno na šolskem vrtu v Šmartnem pri Kranju.
69-2
Sedaj samo 70 g*ld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravro Iti a vožnja in postrežba kakor preje. 63—3
Iz Ljubljane v Novi York
samo 70 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsjlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki
družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov:
FJt 8EUNIG, Ljubljana
Dunajska cesta 31.
ftladift Vina
je odprta s 1. Jcbr. 1904
V Kranju
JstrsK* ffiunto zalnqii
katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina.
Klet Je v hiši Fr. Knralta.
Kdor teli imeti zdravo in dobro vino, n*j pride in' poskusi ter si sam osvedod o tem. •
Cene bodo primerne!
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarn« sa modrno* na |,r--m» in poni»(,|no oitiivo.  a«.-,a pohliiva,
priporoma TSfck« vrat«
tnodrocev. posteljne vloge, zreti, pod« otrodil voziCKov, nasioniatev, počivalnikov (sofa, kasape, divan ii sobno opravo 94-51
po najnižjih cenah.
«' Cenike a 300 podobami poalj* 3$       caatonj in pottnine prosto.
Razpošiljanje točnu.
I Veliki požar |
1 = J
zamore se lahko In naglo pogasiti
samo s
18-14
StneHaloVitni brizgalnkani
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, krelanje brizgalniee nepotrebno! Pri razstavi gasilnpga orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bi a je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer; S 1. počaatno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnio ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnioah za nove seitave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, ^ brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk ^ in gospodarskih strojev. &
J
Loterijska srećka dna 16. aprila 1.1.
Trst: 32      38      21      12 1(5
H. Suttner. urar
Nikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpeznejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, Rld. 6 50. 140-44
% m«, mam.
v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 144-43
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopoSljejo na zahtevanje zastonj.
Mar jfi f Milno
izvolite si ogledati v Spitalaki nlioi it. 5
moj novo urejen, bogato založen euknen oddelek,
broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikotT peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižam ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
no 48 R. Miklano.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcn. Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanja.
2       Polnovplaoani akcijski ti    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic.*- Borzna naročila.
Podružnica v Spljetn.
Denarne vloge sprejem*
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dae vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
Jfaznanilo.
Kdor hoče kupiti
Lepo posestvo z gospodarskim poslopjem, zidano, z opeko krito, v prav dobrem stanju, se proda iz proste roke. — Gospodarsko poslopje je pripravno za gostilničarsko obrt in ima veliko prihodnjost za vsako drugo obrt, kadar se začno graditi nameravane T. Pavšlarjeve tovarne. Poslopje in posestvo se lahko posamezno odda in se nahaja na Bregu. Pojasnila daje Jes. Novak, župan na Jami. 74 i
Priden hlapec
sa špecerijsko trgovino
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Sch\ver-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah* naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Vfohlgemuth 66-1 v Kranju, glavni trg št. 118.
^/0V0j
1
ae išče.
Kje V pove upravništv. »Gorenjca«
Ker se nisem mogel posloviti od vseh prijateljev in znancev, posebno pa od bratov Sokolov, kličem vsem ob priliki svojega odhoda iz. Kranja „Na zdar!"
BorivoJ Strava.
72-1
Išče se oženjen
oskrbrjil*
(majer)
vešč v vseh poljedelskih delih, na vrtu, pri živini in konjih.  Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-ništvo tega lista.   Oženjeni prosilci brez otrok imajo prednost. 73 _i
Pozor živinorejci!
Za govejo živino, konje in prašiče je najboljše sredstvo „Baumgartenov redilni prašek", kateri je od c. kr. kem. in deželnogospodarskega preiz-kuševališča na Dunaju najtopleje priporočan, se dobiva v zavitkih po 36 vin., ali pa na vaga 1 kg K 3-20 pri 7g-i
Albinu Rantu v Kranju.
Naznanilo.
Kdor se zanima za napravo motorjev za kmetijstvo ali obrtnijo, si lahko ogleda te vrste stroje
wr i ponedeljek na sV. MarKa dan V Xfanjtt ~m
na posestvu gospoda poslanca Pirca (pri živinskem
trgu), kjer bode tvrdka
Jran Zeman
skladišče poljedelskih strojev v tjubljani
na ogled postavila eno petrolejsko lokomobilo.
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
„Vsak dan rabim 0. Sevdlovo higijenično ! kozmetično UStno vodo, ki izvrstno vpliva na | zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
38—7
Sistem laik«
M. PodtrajSet
frizer
za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brec nadležne vročine. Ne provzročnje skrčenja las Vpliva dobro r*a pospeševanje rasti las.
Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela is las.
Oddelek za dame s seperat-
uim vbodom.
S*
►o
s*
§tinaote peci,
&<x -kope-Ci, 4a4ot tudi Aipe, va&e in
v   v^ch   (>aiva(\,   ftpeine   in cen« pripotoca ptoa in največja
11548 v fyu4fy>ni.
Ima« v kleti 68-s
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega
pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. — Moje skladišče se nahaja pri Matku Košara, gostilničarju v Hrušici št. 33 pri Kavalaru.
Ivan Pnjman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra).
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom , JVteitJnUl" peter JKajdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,ko vanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje
Prodaja Tomaževe žlindre, klaj-nega apna in redilnega praška na živino.
Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOIOve, železnih
peči,
RoMaMifortlsti' cement, traVerze, stare, ii\m\$\< Ste
šine za kolesa, podvozi in drugo železOjgeSllke St VOdlJtke, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv.
<X CT CT CT OT. (T (2
4&4§><Š>        4& 4§) 4g)<
Slav. šolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročilu šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret. liskama v Kranju.
Naročajte si prezjmimiui knjigo
Banovi hnzarji in Štiri.
Starina slovenskih pisateljev, i. Trdina nam popisuje v tej knjigi os«'l>? in dog dke na Hi vaškem, v oni za hrvaški naroJ žalostni dobi za zlopi snega Hahovega absolutizma, ko so tudi nekitvn naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej častn*1 o log« Trdina je znan izboren stilist, način njegovem pnpovecovtnja je za-nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brusen.
Kdor si hoče razširiti svoje znanje it polpreteklosti hrvaškega in deloma tu rti na tega naroda ter ee obenem pjjjetno zabavati, naj si naroči to knjigo pii založniku 1(1 — 15
L. 8chwentnerja v Izubijani.
Ona broš. 3 K, po posti 3 K 20 h.
Vromatihia harmonika se proda.
V        Kje? pove upravni*tvo < Gorenjca).
Xo«(«. zobotetoifoi atelijc
Ititt
V Kranja (pri dr. MMKo)
izdeluje vsa zobotehnična dela iz kavčuka in kovin kakor krone, mostičke, nasajene zobe, stroje za regulacijo čeljusti in postrani stoječih zob, Continuens Gum (dr. Allen). obturatorje i. t. d.
Kiz|e ccie! 7al(oj$«a postrežba!
Odprto vsako nedeljo od 8.-5. nre.
Njegovi izdelki so bili odlikovani na razstavah v Rimu, Berolinu in Parizu z najvišjimi odlikovanji in ga je doletela čast, da je bil zbog svojega strokovnega znanja in strokovne spretnosti imenovan Stalnim Cenilcem j ur v v Parizu.
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno - umetno m konstrukcijsko kijoCsvmfrrstvo.
Žično omrežje m Mre j, obhajilno mize, ograje n» mirooVoro, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe. Štedilnike itd ifMlt
Specijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken).
G. Tonnies
1747
tovarna za stroje, Zele/.o in kovino* livarna v Ljubljani priporoča kol  posebnost  žage  in vsa
•troje za obdelovanje lesa. Fran c i s - turbine o?obito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generaJ-toreki plinski motori, najcenejša gonilna sila l do 3 vin. za konjsko silo in uro.
n-i)])):) vi
Izhaja vsako aoU>to zvečer, će je t* *l*n praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeinan za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez prwiljanja na dom slane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 50. Dostavljanje na dan staine za celo leto 60 rt—rjli» ve*. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. -- Na nara-be brez istodobne vpofiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje te za peli t vrsto 10 vinarjev, če ►* Uska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravni&tvo te mthpja v nisi itev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljali naročnin* reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — H okopi« se ne vračajo.
Izdaja in zala«« konaoreij »Gormojc*-.
Odgovorni urednik Matija Cej.
Tiska Iv. Pr. lampret v Kranja.