dtev. 33.
V Ljubljani, 11. oktobra 1918.
Leto
Deželni poslanec Adoli Ribnikar:
Kiic Do plačal račune?
Na koncu svetovne vojne smo. Naj pride kar hoče,.in naj pride kakor hoče,takoj ko vstopimo zopet v mirno življenje, bo treba državam in narodom rešiti vprašanje: kdo bo plačal račune?
Računov bo dosti. Veliko jih je za-popadenih že v Wilsonovih točkah. Te bo plačal, kdor je izgubil igro. Se večje število računov in še višji zneski pa so napisani s kredo na domači tabli voju-jočih se držav.
Dolgovi evropskih držav so znašali pred vojno od 150 do 160 milijard kron. V začetku petega vojnega leta so se dvignili na 1000 milijard. Neznansko se je pomnožilo število bankovcev, padla pa je množina kovanega denarja, zlasti zlata, s katerim so bili
kriti bankovci.
Posebno močno so narasli dolgovi v Avstro - Ogrski. Samo avstrijski državni dolg znaša danes že nad 60 milijard kron. Odkar so odpovedale avstrijski vladi dunajske nemške banke svoje posojilo, se dela dolg pri Avstro- ogrSki banki. Vse izdatke v Avstriji, ki se ne morejo kriti s tekočimi dohodki, krije Avstro- ogrska banka z novimi bankovci. V dunajski tiskarni za bankovce je zaposlenih 1000 delavcev, ki delajo, menjaje se, nepretrgoma od 8. zjutraj do 11. ponoči. Število bankovcev je zraslo do sredi tega meseca na 28 milijard, katerim nasproti služi za kritje 254 m i-
lijonov kron v zlatu in srebru.
Brezupen je položaj avstrijskih državnih financ. Finančni minister Wimmer je predložil državnemu zboru celo vrsto novih davkov, davek na vino, na premog, na sladkor, in povišan obrtni davek. Dasi pomenijo ti davki velikansko obremenitev za davkoplačevalce in prebivalstvo, posebno za naše vinorodne kraje, vendar bi nesli na leto komaj 600 milijonov kron. Avstrijska država pa bi Potrebovala na leto novih dohodkov okoli 4000 milijonov kron, da bi mogla kriti z njimi izdatke za civilno upravo ter obresti vojnih posojil. Položaj avstrijskih državnih financ je tako obupen, da je v eni zadnjih sej komisije za državne dolgove nemški poslanec Steinwender dokazal, da ni za Avstrijo nobene druge rešitve ako se hoče sploh še kaj premoženja rešiti, kakor bankerot, katerega takojšno razglasitev je zahteval z vso odločnostjo. V kakšnem gospodarskem položaju se nahaja Avstrija, že zdavnaj ni nobena tajnost več in drž. poslanec Adler je v zadnji seji državnega zbora pri odprtih oknih razglašal, da je Avstrija že danes banke-rotna.
Ostudno je bilo av s t r i j s k o d r-žavno gospodarstvo v vojnem času. Državna kontrolna komisija za avstrijske državne dolgove je izrekla, da je vojna uprava denar zapravljala. Sam vojni minister je priznal, da je soldateska, zlasti v začetku vojne, razsipala denar. Z državnim premoženjem so na vseh koncih in krajih delali kakor svinje z mehom. Kar niso po neumnosti in brezvestnosti uničili, so pokradli in oropali. Danes smo na tem, da ni preostalo ničesar. Ljudje so bosi in nagi, prodajalne so prazne, kmetijsko in obrtno orodje uničeno, kar se je količkaj svetilo po žlahtnih kovinah, vse je slo rakom žvižgat.
Na vprašanje, kdo bo plačal račune, je dunajska gospoda bržčas imela pripravljen drugačen odgovor, kakor bo prišel. Mislili so, da se bo to vprašanje reševalo po starem avstrijskem rfeceptu in po načelih starega liberalizma. Če bi ostalo vse pri tem, kakor je bilo, bi dunajski mogotci skrbeli, da rešijo sami sebe, da vzdrže po koncu visoko plemstvo, veleposestva in velekapitaliste, bremena pa bi preložili na ramena drugih. Mislili so, da bo šlo tudi v bodoče tako, da sami ne bodo ničesar delali, široke plasti ljudstva, zlasti pa tlačeni narodi, pa bodo zanje trpeli. Ako bi šlo po njihovih željah. bi naložili na šibka hrbtišča slovenskega naroda, najmanj 3 milijarde kron od dolga, ki ga je nam sovražna
vlada napravila med vojno. Samo obresti in amortizacija dolga, ki bi padel na nas Slovence, bi znašal najmanj 180 ftiilijonov kron na leto, torej skoraj petkrat toliko, kot smo plačevali v mirnem času na našem ozemlju vseh davkov.
Nemško časopisje ugiba sedaj, kaj bo z dolgovi in kdo bo plačal račune svetovnega tepež^. Pravijo, da je naivno misliti, da se bodo Jugoslovani, Cehi in Poljaki kratkomalo otresli napravljenih avstrijskih vojnih dolgov. Mnenja so, da jih bo treba porazdeliti na razpadle dele tako, kakor se je sedaj delilo skupo državno premoženje.
Ni nobenega dvoma, da bo treba tudi to vprašanje pravično rešiti in končati tako, da bo vsakdo po možnosti prenašal le toliko bremen, koliko r re s o k r i v, da so se* dolgovi napravili. Po našem mnenju je to vprašanje tako važno, tako globoko v interese posameznih narodov segajoče, da ga je nemogoče rešiti pred kakim drugim sodiščem, kakor pred sodiščem narodov s a m i h. Se pred-no se je začela vojna, bi dunajski mogotci morali vprašati narode, če so za vojno in če so pripravljeni nositi vojna bremena. Tu bi bil na mestu plebiscit. Na Dunaju pa so poslali domov še parlament, samo da ne bi mogel odgovarjati na taka vprašanja. Ker se je tako onemogočil izraz ljudske volje, je treba sedaj krivico popraviti in spraviti zadevo pred narode ter jo rešiti dogovorno od naroda do naroda. Kakor ni bilo v Avstro - Ogrski mogoče rešiti narodnostnega vprašanja drugače, kakor s samoodločbo narodov, ravno-tako ni mogoče rešiti zadeve avstrijskega državnega, zlasti vojnega dolga drugače, kakor po samoodločbi.
Zastopniki jugoslovanskega in češkega naroda v dunajskem parlamentu niso nikdar glasovali za vojna bremena, ki jih je državi naprtila avstrijska vlada. V popolnem sporazumu s svojimi narodi se niso držali v tem oziru le pasivno, marveč so glasovali naravnost proti vojnim obremenitvam. Ne motimo se, ako menimo, da se naši narodi tudi sedaj ne bodo potegovali za d e d š č i n o avstrijskega in ogrskega državnega gospodarstva. Rade volje prepuščamo tako avstrijskim Nemcem kakor Madžarom ugodno priliko, • da postanejo nepogojni univerzalni dediči tega premoženja, četudi vemo, da so spravili v svoj žep krščeni in nekrščeni Zidje na Dunaju in v Budimpešti malone vse vojne dobičke.

0 uvozu zmrznjenega mesa iz Amerike.
Živinoreja v slovenskih in drugih jugoslovanskih pokrajinah je med vojno tako trpela, da bo potrebovala vsaj nekaj let počitka, da si zopet opomore. Med tem časom pa bo treba misliti na to, kako dobiti nadomestek za domačo živino drugod. Težav nam to vprašahje ne bo delalo velikih, saj se je že pred vojno uvažalo iz Amerike in Avstralije v Evropo velike množine zmrznjenega mesa. Zlasti nam bo lahko služite za vzor uvažanje zmrznjenega mesa na Angleško.
Po številu živine ni Anglija veliko zaostajala za Avstro - Ogrsko in Nemčijo. Pred vojno so šteli na Angleškem 11.7 mil. govedi, 29.2 mil. ovac in 3.6 (po nemških virih celo 9) mil. prašičev. V Avstriji smo imeli takrat 9.5 mil. govedi, 2.6 mil. ovac in 4.7 mil. prašičev. Na Nemškem pa govedi 19.3 mil., ovac 7.9 mil. in prašičev 18.9 mil. Ogrska je imela še posebej 6.7 mil. govedi, .1 mil. ovap in 7.3 mil. prašičev.
Ako primerjamo živino v posameznih deželah s številom' prebivalstva, vidimo, da je prišlo na enega prebivalca na Angleškem 122 kg, v Avstriji 127 kg, na Nemškem 136 kg, na Ogrskem pa 138 kg mesa žive teže. Anglija je imela torej relativno najmanj živine.
V Avstriji in na Nemšekm je vedno primanjkovalo mesa in v prehrani prebivalstva s tem živežem so pred vojno leto za letom nastajale bolj resne težkoče. Ne tako na Angleškem, kjer so krili potrebščine po mesu nele z lastno živinorejo, marveč tudi z uvozom tuje živine in mesa. Anglija je namreč že skozi 30 let uvažala prekomorsko meso, zmrznjeno meso. Leta 1910 je uvozila iz Avstralije, Nove Zelandije in Južne Amerike skoraj 14 mil. komadov zmrznjenih ovac in jagnet, iz Severne zlasti pa Južne Amerike (Argenti-nije) razventega nad 1 in pol mil. zmrznjenih govejih četrti. Iz teh krajev uvoženo blago je tehtalo polovico tega, kar se je na Angleškem dobilo in povžilo mesa od domače živine. Razventega se je pa še uvažalo mesa iz drugih dežel, zlasti iz Danskega. Vsa množina importiranega mesa je znašala 2/5 tega, kar je Anglija tega žjvila za konsum sploh potiebovala.
Za shranjevanje zmrznjenega mesa je biia Anglija že pred vojno najboljše preskrbljena. V vseh večjih angleških mestih So hladilnice in zmrzovalnice, ki so tako velike, da je bilo mogoče že pred vojno v njih shraniti čez 8 miljonov komadov živine. Samo London je imel 28 hladilnic za meso. Skoraj 200 ladij opremljenih s hladilnimi in zmrzovalnimi napravami, v katerh je bilo prostora za več kakor 13 milijonov komadov zaklane živine, ie plavalo nepretrgoma po morju, da so se tako dopolnjevale angleške mesne zaloge.
Važnost uvoza zmrznjenega mesa ne leži za Anglijo le v tem, da je bilo na' ta način omogočeno prav dobro prehraniti vedno rastoče število prebivalstva, marveč zlasti tudi v tem, da so zlasti revnejši sloji dobili z zmrznjenim mesom .prav dobro in ceneno hrano. Zmrznjeno" meso se je moglo prodajati pred vojno na Angleškem za kakih 60 vinarjev cenejše, kot meso domače živine. Zmrznjeni koštruni so stali povprečno 1 kg a 60 vin. do 1 K., zmrznjeno goveje meso, sprednji deli, 1 kg a 52 vin., zadnji kosi 1 kg a 64 vin. Nadrobna cena zmrznjenega mesa je znašala v Londonu pred vojno 70 do 72 vin. 1 kg.
Neprecenljive vrednosti so bile hladilne naprave in uvedba importa zmrznjenega mesa tudi radi tega, ker je bilo mogoče s tem blagom napraviti takozvane »železne zaloge«. Zmrznjeno meso je namreč mogoče hraniti v zmrzovalnicah poljubno dolgo, leta in leta, ne da bi veliko trpelo na okusu in kakovosti.
Zanimivo je, da je po nemških pol-uradnih poročilih ostala živinoreja na Angleškem od svetovne vojne malone neprizadeta. Statistika iz leta 1816. potrjuje, da je "ostalo število živine na Angleškem skoraj isto kot pred vojno, število goveje živine se je celo nekoliko povečalo. Zelo pa je poskočil med vojno import zmrznjenega mesa. Največji je bil leta 1915, ki prekaša normalen uvoz za 10.000 vagonov. Vojna je vplivala tudi na vrste uvažanega blaga. Dočim so leta 1915 in 1916 uvozili na Angleško še nekoliko manj zmrznjenega govejega mesa kakor leta 1913, so uvozili v vojnem času neprimerno več šunk, špeha in konserv, kakor v mirnem času. Kar je Anglija med vojno uvozila manj mesa in živine iz Danskega in iz Avstralije, je nadomestila z uvozom iz severno ameriških Združenih držav in Kanade.
Značilno je, da uvažajo Angleži zmrznjeno meso iz drugih dežel, ko je vendar znano, da imajo, ali, da so vsaj imeli pred vojno najboljšo in najlepšo plemensko živino. Vsak umen živinorejec ve, da se je tudi naša prašičereja dvigala in izboljševala z uvozom angleških plemenskih pasem. Angleški polnokrvni konj je ustva-riteli najplemenitejšega konjskega rodu, ki se ga goji po celi Evropi. Manj znana je pri nas žiahtnost in popolnost angleške goveje živine, ki pa daleko nadkriljuje naše goveje pasme po vseh vrlinah, zlasti pa po produkciji mesa.	Rb.
J. D. S.
Krajevne organizacije, ki so se oglasile za strankin program in organizacijski red, prosimo, da potrpe' 14 dni. Tehnične ovire v tiskarni so delo zadržale. Z delavnim načrtom za krajevne organizacije tajništvo JDS lahko ustreže. — Vse krajevne organizacije pozviljamo, da prično v jesenskem času z notranjim delom, posebno na prosvetnem in gospodarskem poljn. Povsod naj pomagajo oživljati naša društva v obče družabno življenje z razgovori in predavanji o vseh aktualnih krajevnih in splošnih vprašanjih. — V smislu organizacijskega reda se vrši v vsaki krajevni organizaciji vsaj četrtletno članski sestanek. Najbolj prikladen čas za te vrste sestankov za jesensko četrtletje je mesec oktober ali začetek novembra. Tu naj se članstvo, poduči o strankinem delovanju, o težnjah in načrtih krajevne organizacije, ukrenejo naj se vse priprave za jesensko in zimsko delo in vzbudi potrebno zanimanje za sodelovanje v širših vrstah naših pripadnikov. Ti sestanki morajo biti dobro pripravljeni, poročila razdeljena. — Dne 27. oktobra se vrši v Ljubljani prva redna seja iz-vrševalnega odbora JDS. Če bi se posamezni udeleženci od zunaj želeli udeležiti na predvečer gledališke predstave, je tajništvo JDS pripravljeno, poskrbeti za prostor, če se pravočasno nekaj dni popreje naznanijo.
Odgovor Zedinjenih držav na mirovno
______ _. -___AJtoJUiu.i4.V-l_£1..	i ztatf*
prošnjo Nemčije.
Wiison zahteva, da se mu osrednje države podvržejo na milost In nemilost.
Avstrija, Ogrska, Nemčija in Turčija so sklenile v svrho, da se sklene splošno premirje in da ste uvedejo mirovna pogajanja, stopit^ potom vlad, katerim je poverjeno interesno zastopstvo v Zedinjenih državah severo-ameriških do predsednika Zedinjenih držav. V izvedbi tega sklepa je dobil avstro - ogrski poslanik v Stockholmu v petek od zunanjega ministra brzojavno naročilo, da naj zaprosi švedsko vlado, da odpošlje dne 4. oktobra naslednjo brzojavko gosp.> predsedniku Wilsonu:
Besedilo brzojavke.
Avstro - ogrska vlada, ki ie vodila vojno vedno le kot obrambno vojno ter pokazala opetovano svojo pripravljenost, končati krvoprelitje ter priti do pravičnega in častnega miru, se obrača do predsednika Zedinjenih držav ameriških s predlogom, da naj z njo in njenimi zavezniki sklene takojšnje premirje na kopnem, na morju in v zraku ter neposredno nato prične s pogajanji o sklepu miru, za kateri naj bi tvorilo podlago 14 točk poslanice g. predsednika Wilsona kongresu z dne 8. januarja 1918 ter štiri točke iz govora gosp. predsednika WiIsona z dne 12. februarja 1918, pri čemer naj bi se oziralo tudi na izvajanja gosp. predsednika z dne 26. septembra 1918.
V boljše razumevanje mirovne ponudbe centralnih držav hočemo ponoviti še enkrat Wilsonove zahteve.
VVilsonova poslanica kongresu.
Ob prHiki mirovnih pogajanj v Brest - Litovskem je izročil predsed^ nik Wilson dne 8. januarja 1918 kongresu poslanico, v kateri razpravlja o takratnih vojnih in mirovnih načelih osrednjih držav. Med drugim je tedaj dejal Wilson: »Vstopili smo v vojno, ker se je kršilo pravo, in ker je to kršenje zadelo nas v živo in bi onemogočilo našemu ljudstvu življenje, če se ne popravi zopet in če se svet enkrat za vselej ne zavaruje proti obnovitvi krivice. Kar torej v tej vojni zahtevamo, ni ono, kar se tiče samo nas: Je to zahteva, da se svet tako uredi in tako zavaruje, da bo mogoče mirno živeti in zlasti, da bo vsak miroljubni narod, ki želi, kakor mi, živeti lastno življenje in ki je odločen, da si ustvari svoje lastne naprave, ži-vel v zavesti, da mu drugi narodi ne bodo delali sile in da je varen pred nasiljem in samopašnimi napadi. To je v interesu vseh narodov sveta. Program svetovnega miru je torej naš program, ki je obenem tudi edini možni program, kakor si ga mi mislimo.
Prva točka je, da so mirovne pogodbe javne in da se sklenejo javno ter da nato ne sklenejo nobene tajne mednarodne pogodbe, pa naj bodo kakršnekoli, marveč da se diplomacija vrši vedno odkrito in pred vsem svetom.
Druga točka je popolna svoboda plovbe na morju zunaj teritori-jalnih voda v miru in v vojni, izvzemši ona morja, ki se popolnoma ali deloma zapro na podlagi mednarodnega dejanja, da se udejstviio mednarodne pogodbe.
Tretja točka je, kolikor možna odstranitev vseh gospodarskih zaprek in ustanovitev enakosti trgovskili zvez med narodi, ki se pridružijo miru in se združijo, da mir vzdrže.
Četrti pogoj je, da se dajo in vzamejo primerne garancije, da se omeji oborožanje narodov na najnižjo mero, ki se določi z ozirom na notranjo varnost.
Peta točka je svobodna, odkritosrčna in popolnoma nepristranska ureditev vseh kolonjalnih zahtev, ki je postavljena na temelj, da morajo imeti pri odločanju vseh vprašanj suverenosti interesi prizadetega prebivalstva isto veljavo, kakor upravičene zahteve vlad, katerih pravice naj se omeje.
Šesta točka zadeva izpraz-njenie 'vseli ruskih pokrajin in tako ureditev vseh vprašanj, ki zadevajo Rusijo, da se zagotovi kar najbolj svobodno skupno delovanje drugih narodov sveta, da se doseže za Rusijo neovirana'priložnost, da neodvisno odloča o svojem lastnem političnem razvoju in o svoji narodni politiki ter da se zagotovi Rusiji odkritosrčno prijateljsko sprejetje v družbo svobodnih narodov pod zakoni, kakor jih želi sama, in še več: da se Rusija podpira v vseh stvareh, ki jih potrebuje in sama želi. Nastop bratskih narodov napram Ru-
siji v bodočih mesecih, bo jasna preizkušnja dobre volje in razumevanja ruskih zadreg nasproti lastnim interesom teh narodov.
7.	točka. Ves svet bo soglašai, da mora biti Belgija izpraznjena in obnovljena, ne da bi se poskusilo omejiti njeno suverenost, katero poseduje skupno z vsemi drugimi svobodnimi narodi. Nobeno drugo dejanje ne bo tako pomagalo obnoviti zaupanje med narodi in zakone, ki so si jih sami določili v ureditev svojih medsebojnih odnošajev kakor to. Brez tega spravljivega dejanja bi bila cela sestava in moč mednarodnega prava za vedno oslabljena.
8.	točka. Osvobodi se naj vse francosko ozemlje in okupirani deli naj se obnovijo. Popravi naj se krivica, ki jo je Prusija leta 1871. storila Franciji v alzaško - lotarinškem vprašanju, in ki je že skoro 50 let vznemirjala svetovni mir, da se zagotovi mir v interesu vseh.
9.	točka. Poprava mej Italije naj se izvrši po narodnostnih mejah, ki se dajo jasno spoznati.
10.	točka. Narodom Avstro-Ogr-ske, katerih prostor med narodi želimo videti zavarovan, naj se da priložnost za avtonomni razvoj.
11.	točka. Čete naj zapuste Romunsko, Srbijo in Črno goro ter naj se zasedene pokrajine obnove. Srbiji naj se da svobodni in gotovi dohod do morja. Razmerje raznih balkanskih narodov med seboj naj se uredi potom prijateljskega razgovora med državami in odgovarjajoče zgodovinsko danim črtam pripadnosti k tej ali oni narodnosti. Ustvarijo naj se garancije za politično in gospodarsko neodvisnost ter teritorijalo nedotakljivost balkanskih držav.
12.	točka. Turškim delom sedanje osmanske države se ima zagotoviti uživanje suverenosti, pa tudi drugim narodn os t i m, ki se nahajajo sedaj pod turškim gospod-stvom, se mora zagotoviti istotako varnost življenja in absolutno neovirana priložnost za avtonomni razvoj. Dardanele se imajo otvoriti kot svobodna prevozna pot za ladje in trgovino vseh narodov pod meddnarod-nimi garancijami.
13.	točka. Ustanovi se naj neodvisna poljska država, ki mora obsegati vse nedvomno poljsko ozemlje; imeti mora prost dohod do morja. Njena gospodarska neodvisnost in teritorij alna integriteta se imata zagotoviti potom mednarodne pogodbe.
14.	točka. Osnuje naj se splošna zveza narodov. Specijalne pogodbe morajo za medsebojne garancije politične neodvisnosti in teritorijalne integritete za velike in male države skrbeti na enak način. Glede na te bistvene popravke krivice in uveljavljen je pravice se čutimo ozke združene z vladami in narodi, ki so se strnili proti imperijalističnim zvijačam.
P' WiIsonov februarski govor.
Dne 12. februarja 1918 je odgovarjal predsednik Wilson pred kongresom avstro - ogrskemu zunanjemu ministru Czerninu in nemškemu državnemu kanclerju Hertlingu, ki sta malo preje (24. februarja) odgovorila na njegovo gorenjo poslanico z dne 8. januarja 1918. Med drugim je izvajal, da hoče narodno vprašanje na novo urediti na temelju pravice in pravilnosti. »Ozirati se je na narodne zahteve in nad narodi se sme vladati samo, če v to privolijo. Pravica samoodločbe ni samo fraza. Ta vojna ima svoje korenine v neupoštevanju pravic malih narodov in plemen, ki niso imeli moči in složnosti, da bi dosegli svoje zahteve, svojo lastno državno pripadnost in svojo lastno obliko političnega življenja. Treba je sedaj doseči pogodbe, ki onemogočajo za bodoče take pogodbe« . . . Koncem govora je predsednik W i 1 s o n razglasil naslednja mirovna načela:
1.	Nepristranska pravičnost, ki se mora deliti, ne sme vsebovati nobene razlike med onim, katerim nasproti hočemo biti pravični in med onimi, katerim nasproti nočemo biti pravični. Biti mora pravičnost, ki ne pozna nobenih privilegiranih in nobenih stopenj, marveč samo enake pravice za udeležene narode.
2.	Noben poseben interes, kateregakoli naroda ali katerekoli skupine narodov ne sme tvoriti podlage, kakor-
. šnegakoli dela pogodbe, če to ne odgovarja skupnemu interesu vseh.
3.	V skupni družini narodov ne more obstojati nobena vez, nobena zveza, nobena posebna pogodba in noben poseben dogovor.
4.	V zvezi ne smejo obstojati posebne egoistične gospodarske kombinacije, se ne sme vporabljati gospodarski bojkot, v kateregakoli obliki, niti ne sme biti kateri narod izključen, izvzemši glede suverenosti, ki se bo priznala zvezi narodov, da diktira gospodarske kazni z izključitvijo od svetovnih trgov in to zopet samo kot sredstvo discipline in kontrole.
5.	Mednarodni dofeovori in pogodbe vsake vrste se morajo v polni vsebini sporočiti bini sporočiti ostalemu svetu.
Wilson o zvezi narodov.
Mirovna ponudba osrednjih držav se ozira končno tudi še na govor predsednika W i 1 s o n a, ki ga je govoril v New Yorku o ustanovitvi zveze narodov de 27. septembra 1918. Ob tej priliki je tudi dejal Wilson: »Vojna se ne more končati z dogovorom, kompromisom ali barantanjem o koristih, marveč se mora pbpolnoma j a s-no sprejeti načelo, da so koristi naij slabe j ših ravno-tako svete, kakor najmočnejših. Tako si mi predstavljamo trajni mir.« Ustanovitev zveze narodov mora tvoriti najbistvenejši del mirovnih pogajanj. Neumnost bi bila, če bi prepustili jamstva za njo poznejšemu prostovoljnemu postopanju tiste vlade, ki je uničila Rusijo in ogrožala--Romunijo .. . Wilson je tudi ob koncu tega govora podal
načrt za zvezo narodov, ki se v petih točkah glasi tako - le:
1.)	Vsak del končne pogodbe mora bti zgrajen na pravičnosti in v vsakem slučaju na takem sporazumu, o katerem je verjetno, da bo dovedel do miru, ki bo trajen,
2.)	Narodov in provincij ne sme državna suverenost porivati sem in tja, kakor da gre samo za stvari ali kamne v kaki igri, četudi v veliki igri ravnovesja moči, ki je sedaj za vse čase di-skretirana.
3.)	Rešitev vprašanja pokrajin, v kolikor je vojna spravila to vprašanje v tek, je najti v interesu in v dobro prizadetega prebivalstva in ne kot del kakega sporazuma ali kompromisa med zahtevami tekmujočih delov.
4.)	Vse jano orisane narodne zahteve naj se rešijo kolikor mogoče v zadovoljnost ter naj se pri tem ne sprejmejo novi elementi niti naj se pe-trificirajo stari elementi spora in na-sprotstva, ki bi najbrže v kratkem zopet motil mir Evrope in s tem vsega sveta.
Wilsonov prvi odgovor.
Nota državnega tajnika švicarskemu poslovodji kot odgovor na noto nemškega državnega kanclerja ima tole besedilo:
Drž. departement, 8. okt. 1918.
Gospo d!
Čast mi je potrditi v imenu predsednika, da sem prejel Vašo noto z dne 4. oktobra, ki vsebuje sporočilo nemške vlade predsedniku, ter mi je predsednik naročil, da naj Vas prosim, da sporočite državnemu kanclerju tole:
Predno odgovarja na prošnjo cesar, sko nemške vlade in da bo odgovor tako odkritosrčen in brezdvomen, kakor zahtevajo to važni interesi, ki jih vsebuje prošnja, smatra predsednik Zedinjenih držav za potrebno, spoznati pravi smisel note državnega kanclerja. Ali misli državni kancler, da sprejema cesarsko nemška vlada pogoje, ki jih je predsednik v svojem sporočilu kongresu Zedinjeuih držav z dne 8. januarja in v naslednjih sporočilih obrazložil in da bi bil prehodu v diskusijo namen samo ta, sporazumeti se o praktičnih podrobnostih, kako naj se izvedejo? Predsednik Zedinjenih držav se smatra dolžnega izjaviti na predlog glede premirja, da se ne bi čutil upravičenega predlagati premirje vladam, s katerimi je vlada Zedinjenih držav zvezana (as-sociated) proti centralnim državam, dokler stoje armade teh držav na njihovih tleh. Zaupanje v vsako diskusijo (The.good faith of any discussion) bi bilo seveda odvisno od pritrditve osrednjih sil, da takoj odpokličejo čete iz zasedenega ozemlja. Predsednik misli tudi, da je upravičen vprašati, ali govori kancler samo za one sile v državi (Constituted authoritees of the em-pire), ki so dosedaj vodile vojno. — Odgovor na to vprašanje smatra z vsakega stališča za izredno važen.
Sprejmite gospod ponovno zagotovilo mojega Spoštovanja
Robert L a n s i n g. Kaj hoče torej VVilson ?
Po Wilsonu bi bila ■ uslišana nemška proštija pod sledečimi pogoji:
Predno se pričnejo pogajanja za premirje naj nemške čete prostovoljno zapustijo Francijo, Belgijo ter zavezniške balkanske dežele.
Nemčija naj brezpogojno sprejme Wilsonov mirovni program.
O izvršitvi tega programa je pripravljen WiIson razpravljati še le, čim so bile vse čete centralnih držav iz vseh okupiranih dežel odpoklicane.
Wilson hoče vedeti, kako bo Nemčija odstranila vpliv dosedanjih vlasto-držcev.
Wifson Avstro-Ogrsfci ne bo odgovoril-
Dunaj, 9. oktobra. Čuden vtisk na-pravlja dejstvo, da Wilsonov odgovor, ki se je gotovo odposlal istočasno z odgovorom Nemčiji, še ni prišel na svitlo.
Med tem je dospelo iz Wa-shingtona poročilo, da Z e -dinjene države za enkrat na avstro - ogrsko mirovno prošnjo sploh ne bodo odgovorile.
Kaj bo zahtevala Amerika?
Senator Lodge, načelnik komisije za zunanje zadeve, je sporočil poročevalcu »Matina« te-le oficijalne mirovne pogoje Zedinjenih držav:
1.)	Ustvaritev položaja, ki onemogo-če Nemcem še kdaj pričeti napadalno vojno.
2.)	Obnovitev Belgije.
3.)	Brezpogojni odstop Alzacije Lore-ne Francoski.
4.)	Izpolnitev italijanskih zahtev v tem zmislu, da pripadajo Italiji vse one pokrajine, ki so po večini prebivalstva italijanske.
5.)	Obnovitev Srbije, Grške, Črne gore in Romunije, katerim je zagotoviti popolno neodvisnost.
6.)	Rešitev Rusije.
7.)	Osvoboditev Ceho - Slovakov, Poljakov in Jugoslovanov, ki morajo imeti pravico ustanoviti tri neodvisne države.
8.)	Internacijonaliziranje Carigrada v rokah zaveznikov. •
9.)	Kompenzacije za vojne odškodnine v prvi vrsti s pridržanjem nemških kolonij, kar pa ne zadostuje, da se popravi vsa škoda, vsled česar je določiti še na-daljne odškodnine.
Ti pogoji tvorijo najmanj, kar Amerika zahteva.	,
SAMO BELGIJI BI MORALA NEMČIJA PLAČATI 12 MILIJARD ODŠKODNINE.
Haag, 8. oktobra. »Morning Post« poroča: Obnovitev Belgije je predvsem pogoj za mirovne razgovore. Že začetkom tega leta je belgijska vlada izračunala očitno znano škodo Belgije na 12 milijard frankov.
Ob Soči.
Za obnovo Goriške. Minister za javna dela je odgovoril na interpelacijo poslanca Fona o obnovi Goriške tako - le: Ena prvih potreb, da bo mogoč povratek in vsled tega razvoj gospodarske obnove porušenega ozemlja, je organizacija preskrbe prebivalstva s potrebnimi živili. V to svrho je Primorje razdeljeno na tri gospodarske teritorije. V Gorici obstoja poseben deželni gospodarski urad s sosvetom pod predsedstvom deželnega glavarja. Vojne gospodarske centrale imajo vršiti preskrbo Goriške z živili, ki jih daje država, povsem separatno; pošiljajo se živila po prostih železniških črtah naravnost v Gorico. Posamezne pošiljatve gredo po vojaški in-stradaciji. Beguncem, ki se vračajo, je dovoljeno vzeti s seboj živila za štiri tedne. Ta živež, kakor tudi pridelek semena, živina in -krma, se ne sme zapleniti beguncem. Aprovizacija je preračunana za 160.000 oseb. Za spomladansko kmetovanje so bila dana na razpolago semena, orodje, vreče itd. Za nastanitev beguncev doma so bile dane na razpolago barake vojaške uprave in z vojaškim materijalom avstrijske in italijanske provenijence so bila zgrajena razna provizorična bivališča. Obsežnejša ob-novna akcija je zakasnela mnogo radi pomanjkanja delavcev in. radi potrebe zgradbe provizoričnih bivališč za prebivalstvo, ki se vrača. Najprvo je bilo potreba popraviti manj poškodovana poslopja. Mate-rijal za taka najnujnejša dela je bil deloma nakupljen, deloma vzet iz nakopičenega italijanskega materijala po italijanskem umiku. Odredbe, da se zagotovi obnovni materijal in pospeši s strani države gradba tovarn za materijal (opekarne, apnenice), pohištva itd., so se deloma izvršile, deloma se vrše. Glede vojaške oprostitve družinskih očetov, oziroma enega sina se opozarja na cesarsko naredbo z dne 11. septembra 1917 glede očetov 6. ali več sinov, kakor tudi glede zadnjega ostalega sina. Glede na oprostitve letnikov 1867. do 1869. se ne morejo dovoljevati oprostitve, zlasti za mlajše letnike. Posebnega upoštevanja vredni slučaji se natančno preiščejo in ako je oprostitev vsestransko utemeljena, se ugodi prošnji. Velike težave, kakor rečeno, provzroča vprašanje delavcev, ker ne le v deželi, ampak tudi v zaledju ni porabljivih delavskih moči, po drugi strani pa nam jih jemljejo železnice, ladjedelnice itd. Ministrstvo za javna dela se je obrnilo radi tega do pristojnih vojaških oblasti s prošnjo, da bi se mu dalo na razpolago zadostno število delavcev, oziroma da bi se oprostili vojaške službe domači profesijonisti. Končno minister zagotavlja, da si je svest svoje dolžnosti, da podpira z vsemi sredstvi hitro obnovo dežele. — No, ako si je res svest svoje naloge, potem moramo tudi videti hitrejšo obnovo dežele. Na besede pa nič ne damo. Teh imamo že toliko, da nam segajo čez glavo.
D o b e r d o b c i. Te. dni je dospelo na postajo v Tržič 68 beguncev z Doberdoba, prišli so iz barak na Spodnjem Avstrijskem. Nastanili so se deloma v Sta-rancanu in Ronkih, nekateri so šli v Gorico. Doberodbci bi šli radi domov, prosili so pomoči pri politični oblasti že opetovano, ali doslej brez uspeha. Doberdobci niso obupali nad svojim krajem kljub vsemu strašnemu razdejanju, marveč hočejo začeti delati in pretvoriti Doberdob zopet v človeško bivališče. Le tako žilav in vztrajen rod kakor je slovenski, se. loti takega težavnega dela.	z
Išče se vdova z več nego štirimi otroci, katere mož je padel y vojni. Vdova dobi v Gorici lepo hišico s hlevom in skednjem, zgrajeno na moderni način. Dobi tudi mlečno kravo. Poslopje preide v njeno last pod ugodnimi pogoji. Obrniti se je na »Osrednji odbor« na Dunaju, I., Bankgasse 2.
Interniranci v Italiji. »Osrednji odbor« na Dunaju poroča, da je italijanska vlada sprejela v Bernu predlagani način zamenjave; izključeni so moški od 17. do 52. leta, razven onih, ki jih zdravniki spoznajo za vojaško službo nesposobne. Občine, ki še niso poslale izkazov, naj store to takoj. Za vrnitev posamično interniranih bo uradna pot najbrže nekoliko dolgotrajnejša. Osrednji odbor je storil za pospešitev vrnitve potrebne korake.
Obleka za begunce. Notranje ministrstvo je otvorilo v Gorici v Vrtni ulici št. 36 urad za preskrbo beguncev z obleko. Ta urad začne poslovati najbrže že koncem oktobra. V prvi vrsti pridejo v po-štev prebivalci gorovja, ker ti so najbolj potrebni obleke. Bliža se zima.
Sedem kavarn je odprtih v Gorici. Določile so si enotne cene: črna .kava (surogat) 40 vin., črna kava in mleko 1 K 20 vin., mleko 1 K 20 vin., čokolada 3 I<> kava naravna 1 K 60 vin., čaj 1 K 20 vin., likerji 2 K.___
Minuli teden.
Minuli teden.
Zmes. Dne 5. in 6. oktobra se je vršil Narodni blagdan v Ljubljani, -r- V Ljubljani se je. španska bolezen nenavadno razširila in tirja mnogo žrtev. Šole so zaprli.
—	Graščino »Steinbrunn« blizu Radgone je kupila Slovenka Amalija Zorčič. S tem je prišla lepa nemška postojanka v slovenske roke. — Vojno ministrstvo je dalo zopet 100.000 kg usnja civilnemu prebivalstvu na razpolago. Pri nas ga ne bomo videli. — V Lvovu je umrl poljski zgodovinar in pisatelj Ludvik Kubala. — V ljubljanski »Mladiki« je bila v nedeljo, dne 6. oktobra otvorjena razstava ročnih del. — Isti dan je začelo v Trstu prirejati igre tamošnje slovensko gledališče. — Poroča se o škandaloznih razmerah pri ptujski sodniji, kjer menda toliko znajo slovenščine, kakor albanščine. — Tudi po Štajerskem gospodari vsepovsod španska bolezen. Neki naduči-telj nemške šole na Muti je zbolel, pa vsled zagrizenosti ni hotel slovenskega zdravnika. Ko je prišel Nemec iz Gradca, je bilo že prepozno. — V Mariboru je naraslo tekom vojne, število milijonarjev čez 50. — V prvi polovici novembra otvorijo na Goriškem vse šole. — V hrvatski Zader je bilo državni policiji prideljenih pet Madžarov, ki ne znajo besedice hrvatsko. — Dne S. oktobra 1918 je bilo leto dni, kar je umrl dr. Janez Ev. Krek — Slavna češka umetnica dramatična Bevka Ema Destinova bo pela v Zagrebu. — Na Dolenjskem je v Dol. Toplicah zapadel sneg.
Mrtvi: Janko Stepišnik v Toplicah. — Ivan Dr^novec v Novem mestu. — Lovro Šah v Teharjih pri Celju. — Malči prof. Ro-bidova v Ljubljani. — Amalija Marinschek v Ljubljani. — Betka Pardubsky v Ljubljani. — Dragoslav Klepec v Prezidu. — Fran Bratina v Ajdovščini. — Marija Saksida v Trstu. — Mihael Paljevec na Opčinah pri Trstu. — Srečko Kos v Kobaridu. — Anton Gregorič v Trstu. — Marija Sedlak v Ljubljani. — Julija Dragan v Ljubljani. — Olga Bavčer v Ljubljani. — Karel Košak v Žalni.
—	Rozalija Miklavčič v Kobaridu. — Ignacij Brglez v Ljubljani. — Neža Kopač y Rožni dolini. — Anica Smraček v Št. Ru-pertu.
It Janko Štepišnik. W
Cvet za cvetjem pada . . . Neizprosna burja svetovne vojne je pogoltnila mlado cvetoče življenje našega uzor učitelja Janko Štepišnika. Z njim smo napredni krogi mnogo izgubili, bil" je Sokol z dušo in srcem, član »Glasbenega društva«, za njegove vrle zasluge smo ga izvolili častnim članom in vseh drugih narodnih društev je bil član.
Naš nepozabni Janko Štepišnik je bil tukajšnji rojak, po dovršenih študijah je bil nastavljen na tukajšnji šoli kot učitelj, ter je služboval 14 let. — Njegovo delo je bilo, da je vzgajal mladino v narodnem duhu. V družbi ie bil vtdno dovtipen, prav rad je sem in tja kakršnega našega nasprotnika potegnil za nos.
„ V začetku leta 1915 ie moral kot crnovojnik k vojakom. Služboval je dolgo časa v Ljubljani, pred izbruhom vojne z Romunijo je bil poslan tja, od tam je prišel v častniško šolo v Gradec. Kot praporščak je bil potem poslan na jugovzhodno boiišče. ker si je nakopal zahrbtno morilko malarijo, nato so ga začasno vpokojili, ter poslali na pol mrtvegaj domov. Ko smo ga videli, kako je nekdaj naš cvetoči Janko prilezel v naso družbo, ter si naročil kozarec mahnovca, je nas- pretresel strah in krčilo seje naše srce, za njegovo mlado življenje. Letošnje poletje pa je za-nrbtna malarija njegovo nekdaj zdravo telo popolnoma prevladala in tako se ie moral podati v bolnico v Ljubljano,
ker je moralo izdihniti njegovo mlado življenje. Zadnja njegova želja je bila, da naj počiva truplo njegovo v zagorski dolini. Spolnjena mu je bila zadnja • vroča želja. V soboto dne 5. t. m. se je vršil v Zagorju pogreb. In tu se je videlo, kako da je bil priljubljen narodni učitelj, kateri ni hotel nikdar biti član zloglasnih društev »S ii d m a j; k e« in »S c h u 1-v e r e i n a« kakor žali božje se je marsikateri spozabil. Pogreba se je vde-ležila šolska mladina zagorske in top-liške šole, »Sokol« z zastavo, »Glasbeno društvo« itd. Pri odprtemu grobu mu je v zadnji pozdrav govoril g. Pel-ko, učitelj, sedaj častnik na bojnem polju. Njegov govor je bil kot vojak avstrijskemu vojaku in kot tovariš tovarišu. Pogrešali smo pa zasluge, kateri si je naš nepozabni Janko pridobil na narodnem bojnem polju, kajti ob pričetku njegovega učiteljevanja so bile pri nas zelo napete razmere med nami in posili Nemci. Takrat ni nikdar klonil tilnika in ni se strašil nositi ob nastopu Sokola sokolski kroj. Ves svoj prosti čas je posvetil delu za naš narod. — Dragi moj prijatelj Janko, s Teboj je Zagorje veliko izgubilo, dovoljkrat ko .sva bila sama, si mi marsikaterikrat potožil svoja gorja a vedno si zatrjeval, da ne kloneš nikdar tillnika. Med boleznijo si se vedno zanimal, kako^ gre z našo okrajno organizacijo JDS. in nisi se strašil, da si takoj med prvimi pristopil kot član k naši organizaciji, ko sem ti ponudil polo v podpis. — Potrt na duši sem danes ker smo izročil danes zemeljske ostanke zemlji, ka-vedam se, da smo izgubili delavca, kateri se ni strašil naših nekdanjih nasprotnikov. Dovoljkrat si tudi zastavil pero. katero je v živo zadelo naše sovražnike in vsikdar je rodilo dober sad. Mirno počivaj dragi mi Janko v domači grudi! Slava Tvojemu delu! Duh Tvoj in delo Tvoje bode med nami živelo.	Ivan Taufer.
Politični pregled.
= Avstrisko - Ogrska. Poslanci dr. Glombinski, Stanek in dr. Korošec so stavili v prvi seji zbornice predlog, naj razloži vlada zbornici svoje naziranje o samoodločbi narodov ter pove, koliko- bodo ti imeli besede pri mirovnem kongresu. — Na mirovno noto c. kr. vlade, sovražnim državam je odgovoril tudi narod SHS v posebni spomenici, kjer je natančno podano njegovo naziranje o bodoči preuredbi Evrope v narodnostnem oziru. Razložene so tudi predvsem naše razmere in način, kako si naš narod, predstavlja zedinjeno Jugoslavijo. — V parlamentu je predsednik Češkega svaza Stančk pojasnil stališče svojega naroda in je poudarjal, da Cehi niso prelili niti kaplje krvi za centralne države prostovoljno. —- Dr Korošec je pojasnjeval v državnem zboru, kako je nastopal Tisza na svojem političnem potovanju po jugu skrajno naduto in celo surovo. Rekel je med drugim: Mi bomo morda poginili, ali predno poginemo, imamo moč, da zdrobimo vse one, ki zasledujejo cilje svobode. — Avstrijski industrijalci so v zvezi z delavstvom sklenili poslati k cesarju Karlu odposlanstvo, ki naj prosi za takojšen mir.
—	Nemške stranke so imele skupno zborovanje, kjer je predlog socijalnih demokratov napravil dober utis. Predlog zahteva med drugim tudi pravico samoodločbe za avstrijske Nemce. — Avstrijski parlament še ni slišal ostrejših govorov, kakor so jih govorili zadnji teden Poljaki, Čehi in Jugoslovani. — Vlada je ugodila prošnji Narodnega gledališča za oprostitev nekaterih članov. Samo »demonstracij« ne sme biti pri otvoritvi opere. — V otvoritveni seji državnega zbora je podal klub socijalno - demokratskih poslancev celoten mirovni predlog. — Praški mestni svet je sklenil, predlagati občinskemu svetu, da se izvolita poslanca Stanek in Habermann za častna občana. — Olomuški nadškof kardinal Skrben-sky in praški nadškof grof Huyn bosta baje odstopila, ker ne uživata pri narodu nobenega zaupanja več. — Avstrija. Ogrska, Nemčija in Turčija so poslale Wilsonu v svrho, da se sklene splošno premirje, mirovno ponudbo, kjer postavljajo za temelj ških in jugoslovanskih zadevah. — V Za-Krakovu pripravljajo ustanovitev poljskega Narodnega sveta, v katerem bodo zastopniki vseh pokrajin, kjer žive Poljaki. — V zadnjem ča*su se je pridružila tudi češka katoliška stranka enotni taktični črti vseh čeških strank. — Hercegovski frančiškani so poslali cesarju Karlu spomenico, kjer zahtevajo združitev vseh SHS v samostojno državo. — Vlada namerava napraviti koalicijsko ministrstvo. V splošni zadregi je pripravljena k raznim preuredbam v čeških ni jugoslovanskih zadevah. — V Zagrebu je bil dne 5. in 6. oktobra osnovan Narodni svet za Slovenijo, Istro, Trst. Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, Dalmacijo in Ogrsko. — Poslanec dr. Glombinski prireja med Poljaki shode, da utrdi v narodu misel neodvisne Poljske. — Za torek, dne 8. oktobra je sklicano v Pragi velikansko narodno zborovanje vseh Čehov. — Jugoslovanske socijalno - demokratske stranke so se izjavile, da definitivno vstopijo v Narodni svet Slovenije in vseh Jugoslovanov.
—	Pri demonstraciiah v Solnogradu je bilo napravliene škode če.z 4 milijone kron.
— Nemčija. Vsled dogodkov na Balkanu ie nastala tudi v Nemčiji kriza (zadrega), ki je imela za prvo posledico odstoo kanclerjev in državnega tajnika. — V Dražda-nih se je nenadoma vršil kronski svet v kraljevi navzočnosti. — Nemci so stvorili novo vlado. Koliko se bo ta obnesla, povedo dogodki. — Socijalno - demokratski Dosla-nec Ebert je slikal položaj Nemčije za skraino resen. — Program nemških večinskih strank, ki tvori podlago nove nem-
ške vlade, je skrajno miroljuben in določa celo za Alzacijo - Loreno, da se proglasi kot avtonomna zvezna država. — Nemški cesar sporoča armadi in mornarici, da ne sme popustiti v brambi Nemčije. — Med drugim se poroča, da so Nemci pripravljeni, izprazniti Belgijo in Francijo.
= Bolgarija. Od zadnjega poraza Bolgarov so se pričeli dogodki s silno hi-trico razvijati. Bolgarija je sprejela pogoje entente ter se ji tako popoloma vdala. — Nad mestom Sofijo je bilo proglašeno obsedno stanje. — Bolgarske čete marširajo baje brez povelja z entento proti Turčiji.
—	Bolgarski poslanec dr. Kolušev je odšel v Carigrad, da se pogaja s turško vlado.
—	Nemške in avstro <- ogrske čete prostovoljno zapuščajo bolgarsko ozemlje. — Avstro - ogrska in nemška kolonija v Sofiji je zapustila mesto. — Bolgari spoznavajo, da je zveza balkanskih narodov neodklon-ljiva potreba. — Car Feridand se je. na korist svojemu sinu odpovedal bolgarskemu prestolu. Novi car Boris 11. je bil navdušeno pozdravljen od vseh Bolgarov.
= Srbija. Srbi prodirajo zopet v svojo staro domovino in so že zavzeli Ku-manovo, bkoplje in Vranje ter se oiižajo iNisu.
= Romunija. Vesti, da hoče vlada še enkrat obnoviti vojno proti centralnim državam, se veano znova ponavljajo.
= t oljska. V Varšavi je oil izvršen . atentat na nemškega policijskega komisarja bcnultzeja, Ki je bil na mestu mrtev.'
= Amerika. Kakor poročajo, je VVil-son v nekem govoru omenil, da vlade centi alnih držav nimajo toliko časti, da bi se mogio z njimi pošteno pogajati o miru. — .Brazilija namerava napovedati vojno centralnim državam.
= Italija. V parlamentu je govoril Orlando in se izrazil, da Italija s simpatijo spremlja Doj malih narodov za svobodo in da mora med Italijani in Jugoslovani priti do prisrčnih odnošajev. — Vlada se je izjavila, da Hoče podpirati stremljenje Jugoslovanov za svobodo. V odgovor na to je dobil ministrski predsednik brzojavne čestitke častniškega zbora jugoslovanskih čet, ki se bore v italijanski armadi in jih je okrog 82 tisoč.
= Rusija. Na ljudskega komisarja Trockega je bil izvršen ponoven atentat. Trockij sedaj še ni mrtev. — Ruske ladje, ki so bile dosedaj samo pod nemško kontrolo, so zasedle nemške čete. — Sovjetska vlada je sporočila Nemčiji, naj tudi ona ne smatra več brest - litovskega miru za veljavnega. — Nemške čete zapuščajo Rusijo.
—	Angleški poslanik v Moskvi je bil po prekem sodu ustreljen.
Francija. Poincare je poslal srbskemu kralju brzojavko, kjer mu čestita na velikih uspehih srbske vojske, in na ponovni osvoboditvi Srbije. — Baje je bila sklenjena med francosko vlado in med Ceho - Slovaki di-plomatična in vojaška konvencija. Na podlagi pogodbe bo imel češko - slovaški narodni svet od oktobra dalje svoje diploma-tično zastopstvo pri angleški vladi. — Poslanik Albert Thomas piše, da je nemogoče sprejeti nemško vladarsko hišo H o -henzollernov v zvezo narodov.
Anglija. Balfour je v obširnem govoru podal mirovne pogoje entente. Rekel je, da bo mir takrat mogoč, ko bodo nemške sanje o svetovni nadvladi na kose raztrgane.
—	Enega največjih mož sedanje Anglije, Lloyd Georga je zadela kap. — Volitve na Angleškem so preložene na poznejši čas, ker upajo, da bo prej sklenjen mir.
Belgija. Vlada je sporočila ententnim kabinetom, da po vojni ne. ostane nevtralna, nego si pridržuje popolno svobodo svojih zunanjih odnošajev.
Tedenske vesti.
.'/t'1.
— Posebno izdanje »Domovine«. V
ponedeljek smo napravili za naročnike na deželi posebno izdanje »Domovine«, v katerem smo sporočili velevažno vest, da so Avstro - Ogrska, Nemčija in Turčija prosile predsednika VVilsona za mir. Za naročnike v Ljubljani in kupovalce »Domovine« po deželi smo priredili današnjo izdajo tako, da je pregled dogodkov popolen.
Narodno viječe v Zagrebu. Pretečeno nedeljo so se vršila vZagrebu važna posvetovanja za ustanovitev Narodnega viječa, to je Narodnega sveta v Zagrebu. To Narodno viječe bo imelo velepomembne naloge. Da se bodo mogle izvršiti te naloge, morajo biti zastopani vsi politični činitelji. Zastopane morajo biti vse slovenske stranke, ki niso nasprotne Jugoslaviji, nadalje Istra, Dalmacija, Bosna, Hercegovina, Hrvatska in Ogrska. Do sedaj je v političnih stvareh nastopala vsaka stranka posebej, zato je bil naš politični upliv tako neznaten. Sedaj pa bo nastopalo Narodno viječe v Zagrebu, ki bo govorilo v imenu o s e m m i-lijonov Jugoslovanov. Naše politične stranke so sedaj lahko zadovoljne, ker jim ni treba dajati nikakih političnih izjav, ako bi jih zahteval Hussarek al kak drugi minister, ampak vsaka stranka bo rekla, naj se obrne na Narodno viječe v Zagrebu, ki zastopa osem milijonov Jugoslovanov. Slovenci štejehiu le 1.3 milijone duš. Avstrijska vlada je pometala z nami, kakor se ji je zljubilo. Danes pa smo veliki in močni. Nič manj kako 8 milijonov prebivalstva stoji za nami.
V Narodnem viječu v Zagrebu bodemo imeli ogromno silo, katero ne bo mogla premagati avstrijska vlada, ako bomo složni, in ako se bode vsaka stranka pokorila političnim navodilom, ki pridejo iz Zagreba. V svetovnem političnem življenju ne igrajo posamezne strank? -nikake vloge, edino JJarodno viječe more in sme govoriti v imenu vseh Jugoslovanov. . — Slov. meščanska šola na Štajerskem. Kako ootrebna ie bila ta šola, ki se je letos otvorila v Žalcu, sijajno dokazuje njen obisk. Sprejetih ie ' 65 dečkov in 57 deklic, tako da je deželni
odbor moral dovoliti vzporednico. Začetek je storjen. Tej meščanski šoli morajo slediti še druge. Na Štajerskem imamo celo vrsto 6- in celo 7- razrednih slovenskih ljudskih šol, ki bi se lahko razširile v meščanske šole. Prizadete občine naj se potegujejo za nje! Žalska meščanska šola zadostuje komaj za Sa-vinsko dolino, potrebne so še za Po-savje, za slovenjegraški okraj, za rogaški in konjiški bi lahko bila skupna, za- mariborski, za ptujski okraj ter za vzhodne Slovenske Gorice v Središču ali v Ljutomeru.
—	Nemčija je zaprla svojo mejo za ves izvoz takoj v začetku vojske ne le proti nevtralnim državam, ampak tudi proti svoji zaveznici Avstriji. Prej so se obmejne nemške finančne straže zadovoljile s pregledovanjem zavitkov, katere je kdo nesel čez mejo. V zadnjem času pa preiskujejo posameznike do kože, če nimajo v žepih ali pod obleko kaj dragocenega nemškega blaga. Har se najae, se seveda odvzame, dotičniku se naioži denarna kazen ter se mu odtegne preliodni list, brez katerega ne sme muce prestopiti nemške meje.
—	»Močni je najmočnejši ako je sam.« tako pišejo vsenemški listi o priliki bolgarske mirovne ponudbe. Škoda, da niso te modrosti iztaknili pred 4 leti, ko so začeli vojsko za svojo svetovno nadvlado. Bile bi nam prihranjene vse vojne grozote in vsa beda dolgoletne vojne dobe. Sicer pa resnj nemški listi ostro zavračajo to nadutost in poudarjajo resnost položaja.
—	83 milijonov kron so razdelili na Dunaju in Nižje Avstrijskem do konca 1918 raznih vojnih podpor. Že zdavnaj smo vedeii, da je glavno mesto posebno pri srcu avstrijskim vladam, ker se na cesarskem Dunaju strašno boje nemirov in hočejo potolažiti izstradane množice ter naj potem stane kar hoče. Prav je, da dobe reveži podpore, vendar ne smemo pozabiti, da gre denar tudi iz naših žepov. Zato vsem enako pravico in se tudi jugoslovanske zemlje ne bodo branile večjih vojnih podpor.
—	Mlenje žita je doma prepovedano. Mleti se sme le po mlinih, ki imajo obrtno pravico in so pod kontrolo oblasti. Ako pa le hoče večji posestnik z ročnim mlinom, ali na katerikoli drug način mleti doma žito. mora imeti posebno dovoljenje okrajnega glavarstva. Prepovedano je tudi kupovanje in prodajanje ročnih mlinov po trgovinah, po sejmih in potom časopisja.
-r Pozor pri semenskem žitu! Oblasti zopet ponujajo semensko žito. Lani so nekteri posestniki kupili od vlade semensko žito za drag denar. Bilo j^ lepo ukrajinsko žito, ki pa za naše kraje ni primerno. Zrnje se niti ni zavezalo niti dozorelo. Posestniki so dobili samo slamo brez zrnja. Torej pozor, kmetovalci! Oblasti pa bi tudi lahko imele strokovnjake za svetovalce, da se ne bi delali brezplodni poskusi v sedanjem kritičnem času.
Vojni dogodki.
Italijanska ofenziva, ki je bila nekaj dni že skoro popolnoma prenehala, je zopet oživela. Sinočno poročilo navaja močan artiljerijski ogenj na vsej gorski fronti, v dolini Daone, ob Adiži in vzhodno Brente pa je prišlo že do infanterijskih bojev, ki so pa bili odbiti. Sicer se vrše vsak dan patruljski boji in letalsko delovanje je vedno silno. Z morja ni nikakih posebnih poročil.
Na francoskem bojišču so nemške čete. neprestano umikajo. Na severnem delu fronte, v Belgiji, se je posrečilo Angležem vdreti globoko v nemške črte ter potisniti nemške čete zlasti v bližini trdnjave Lille za mnogo kilometrov nazaj. Drugod se je omajala Hindenburgova črta na celem francoskem bojišču ter so Francozi in Angleži po zavzetju St. Ouentina prfc-drli to črto v smeri na cesto Cambrai - Bo-haine in zasedli tudi popolnoma uničeno mesto Cambrai. Od St. Ouentina proti jugu prestopa nova črta Oiso severozapadno od Laona ter so Francozi zasedli skoraj vse nemške pozicije na Chemin des Dames iz-vzemši samo pozicije neposredno južno od Laona. Francoska fronta od Reimsa proti severu, dasiravno na tem delu fronte napredovanje ententnih čet ni bilo tako veliko, kakor zapadno in severno od Reimsa. Posebno so prodrli Francozi in Amerikanci severno od Verduna.
Nizozemska je vpoklicala več letnikov gotovih delov svoje rezerve, ker se boji, da bo morala ob umiku nemških čet iz Belgije ščititi svojo mejo in razorožati čete, ki bodo prisiljene ali prostovoljno prišle čez belgijsko nizozemsko mejo.
Po zmagovitem in hitrem pohodu S r-b o v po vardarski dolini in po zavzetju Skoplja, so se obrnili Srbi proti severu, prekoračili jugozapadno od Vranje staro srbsko mejo ter prodrli do Leskovca, kjer se je vršil spopad z nekaterimi našimi tam stoječimi četami. Iz Leskovca prodirajo srbske čete proti severu na Niš. Bolgari, ki so se bili umaknili izpred Bitolja proti severu in zapadu so odložil orožje, na kar so italijanske«, francoske in angleške čete zamahnile skoraj brez odpora proti zapadu ter v dolini Skumbija dospele do Elbasana. Kako daleč so se naše čete, ki so stale ob Vojusi, južno od Skumbija, že umaknile, nam naša poročila ne povedo. Med tem so Italijani obstreljevali tudi Drač.
Na palestinski fronti je doživela turška armada popolen poraz in je najbrže popolnoma uničena, kar se da sklepati tudi iz dejstva, da je poveljnik te armade pribežal v Carigrad Nad 70.000 mož so Angleži vjeli pri svojem pohodu do Damaska. Sedaj stoje v črti Damask - Bejrut.
Trgovski in obrtni vestnik.
Potreba kmetijskih strojev v Bulsa-riji. Povpraševanje po poljedelskih strojih in orodju v Bulgariji je bilo še pred vojno veliko, se je pa med vojno povečalo, ker s® v kmetijskih obratih pomanjkanje živine in delovnih moči zelo občuti. Do malega vse v bulgarskih poljedelskih obratih rabljeno orodje in stroji se uvaža iz inozemstva, največ iz Nemčije, Anglije in Amerike. V Bulgariji se le male množine izdelujejo, in sicer orala, brane in dr. Z nabavo poljedelskih strojev in orodja iz inozemstva se pečajo: bulgarsko kmetijsko društvo v Zofiji, bulgarska kmetijska banka v Zofiji, Glavna združba bulgarsldh zadrug v Zofiji, kmetijsko ljudsko skladišče in več zasebnih tvrdk.
Socijalno politični zakonski načrti.
Avstrijsko ministrstvo za socijalno skrb ima v delu dva zakonska načrta. Eden se tiče postavne preuredbe obrtnega nadzorstva, drugi pa ustanovitve tarifne komisije za trgovske nastavljence. Škoda, da so ti načrti prišli prepozno.
Dolžnost bolniškega zavarovanja vojaških oseb, ki se prostovoljno zglasijo v delo. Upravno sodišče na Dunaju je z razsodbo z dne 7. junija 1918, št. 8103 izreklo, da se pod pojem »delavec« v zmislu § 1 zakona o nezgodnem zavarovanju more razumeti le take osebe, katere postavijo svojo delavno moč iz prostega sklepa in lastne volje, v službo kakega podjetja. K temu spadajo tudi vojaške osebe (prebolneli vojaki), katere da na podlagi njih lastne prostovoljne zglasitve vojaška uprava kakemu podjetju na razpolago in katere se plačuje po istih načelih, kakor civilne delavce.
Novosti v tehniki.
Žaromet, Ko ie še potekala italijanska fronta ob Soči, smo opazovali ponoči v zaledju, nad 100 km razdalje, na nebu posebne vrste blisketanja. To so bili pojavi žarometov. Žaromet obstoji iz velike električne obločne luči. Žarki obločnice padajo na okroglo vz-dobljeno ogledalo (reflektor), od koder se vzporedno odbijajo. Z velikim žarometom je možno razsvetljevati posamezne stvari, zlasti stavbe na razdaljo do 6 km. Za vsako ponočno artiljerijsko delovanje so zato žarometi neobhodno potrebni. — Za proizvajanje električnega toka ima žaromet svojo lastno di-namo. katero žene motor na bencin. Pri velikih žarometih ima motor moči do 25 konjskih sil. Električna moč, katero porabi obločnica, zadostovala bi za razsvetljavo velikega okraja s približno 700 priklopljenimi žarnicami srednje velikosti. — Jasno je, da mora. pri vpo-rabi tako velike sile biti tudi učinek primeren. — Premer ogledala (reflektorja) znaša pri žarometih na kopnem do 1% met, na morju do 2 met. Žarometi se ne vporabljajo samo za razsvetljavo sovražnih poslopij, ampak tudi pri obrambi sovražnih napadov. Sovražnik, ki se ga v kratkih presledkih za nekaj trenutkov z žarometom obsve-tljuje, se tako blešči, da je za vsako nadaljno podjetje nezmožen.
Gospodarstvo.
Vojna in usnje. Obutve vsakomur manjka in je posebno v zimskem času prebivalstvo na deželi in mestu v najtežjem položaju, če imajo po cele družine komaj po en par dobrih čevljev. V vojni se prav gotovo ne bo zboljšal položaj. Nasprotno še dolgo po vojni bomo kar najbolj trpeli vsled pomanjkanja usnja. Vsled velikega konsuma je število živine v vojni zelo padlo. Ame-rikanci so zračunali, da je sedaj na celem svetu za 150 milijonov kosov manj živine, kot v mirnem času. Pri nas v Avstriji smo bili že od nekdaj navezani na dovoz kož iz južne Amerike, Indije in Kitajske. Leta 1913. je na primer znašal dovoz kož v Avstrijo milijona kosov. Danes je seveda vsak dovoz kož iz inozemstva izključen. Porabili smo tekom vojne vse zaloge kož, ki so znašale za 400 milijonov kron ter smo navezani izključno le na blago, ki ga pridobimo- doma. Kako je pa pri nas, dobro vemo. Ce bo še dolgo trajala vojna, bo šel kmalu zadnii rep iz hleva in tudi zadnja koža v strojilnico.
Premoga se ie izkopalo leta 1913. 44 milijonov ton. dočim ie leta 1917 znašala produkcija le 38 milijonov ton. Letošnje leto je še slabše. Dnevna produkcija je znašala leta 1913. 152.000 ton, leta 1918. le 121.000 ton' in je avgusta meseca znašala celo 109.000 ton. Vsled tega bodo dobile le nekatere vojne industrije celo množino premoga, kar ga potrebujejo. Vsi drugi porabniki in pri tem je predvsem prizadeto civilno prebivalstvo, dobe le 1/3 potrebščine. Vojna uprava, je dala na razpolago za kopanje premoga 2200 delavcev in je v vseh premogokovnikih zaposlenih 133.000 delavcev. Res je, da je dovolj •delavcev v premogokovnikih, vendar so ti delavci tudi lačni ter ne morejo tako delati, kot se od njih zahteva.
Hmelj na Češkem zaznamuje letos zelo slabo letino. V Solčavi je letina tako slaba, da bo komaj dosegla v celem 20.000 meterskih stotov, to je komaj polovico tega, kar se ie lansko leto pridelalo. Trganje hmelja se je tako zakasnelo, da ie bila letina spravljena komaj pred štirinajstimi dnevi. Cena je zelo poskočila in se splošno zahteva za polmeterski stot 600 do 650 kron.
Papirnato blago. Vsak dan iznajdejo nov nadomestek za predmete, ki jih je vzela vojska. Seveda z nadomestki še nikdar ni bil nihče zadovoljen in
tudi papirnato blago. še. daleč ne odgovarja volnenemu blaga. Papirnato tva-rino se navadno izdeliuje iz celuloze. S kuhanjem s^ sulfitom in natrom se izloči vlakna. Ker se lesno vlakno ne da presti, je zrežejo v 2 do 3 mm široke trakove, katere potem drug stroi predela, da so končno porabnl za tkanje. Danes izdelujejo iz papirja vreče in še pogosteje mešajo papir v blagove za obleko in periro, ker drugeget ni. Da papirnata obleka ni prida, se ie že marsikdo. sam prepričal, ko je kupil tako obleko in potem kaj časa hodil po dežju ž njo. Tudi med podplate pri čevljih tlačijo papir, da so mani trpežni. Sicer pa papirja tudi zmanjkuje in ne vemo, kaj bo potem. V modnih trgovinah bodo kvečjemu še lahko prodajali lončke z barvo, da se ljudje prebarvajo mesto oblečejo, da jim ostane ift vse večne čase izdaten spomin na vojne nadomestke. Oim bolj pa se bližamo miru tem bolj svetujemo ljudem, da ne kupujejo papirnatih oblek.
Kam gre petrolej? Najtežje je bila prizadetaAvstrija glede petroleja, ko so Rusi vdrli v Galiciio in uničili vse pe-trolejske vrelce. Takrat smo porabili vse razpoložljive zaloge. Pozneje, ko smo zopet dobili nnzaj petrolejske vrelce, se je posrečilo državni vpravi dvigniti dnevno petrolejsko produkcijo na 2000 ton. Tako ie petrolejska centrala zadnje leto od 93.000 ton za promet namenjenega petroleja razdelila 43.000 ton civilnemu konZumu v Avstriji in 1046 ton Ogrski. 10.000 ton je izvozila v inozemstvo, 6500 ton oddelila vojaštvu in 4000 ton železnicam. Vojaštvo in železnice so dobivale tudi ves petrolej pridobljen v rafinerijah Drohobvczi in Limanovi. ki sta pod vojaško upravo. Poleg petroleja je oddaia konsumu petrolejska centrala tekom leta milijona kg sveč. Vse prevelike množine so se oddale petroleja v inozemstvo, posebno v Nemčiio. Vojaštvo tudi kon-sumira veliko preveč petroleja in so pritožbe upravičene, da vojaštvo brez vsake prave kontrole prosto razpolaga s petrolejem. Civilnemu prebivalstvu oddani petrolej in sveče še daleč ne zadoščajo potrebščini in ie posebno jugoslovansko ozemlje zelo prizadeto. Pripomniti je. da ne dobimo iz Romuniiflf skoraj nič petroleja. Tudi v Avstriji zelo obetani petrolej iz Romunije dobi Nemčija.
Moška obleka stane v Budimpešti najmanj -2000 kron in ženska 3000 do 4000 kron. Da pri nas ni boljše, ve vsakdo. Le vojni dobičkar si vsekakor lahko kupi obleko, dočim si vse drugo prebivalstvo mora pomagati z nadomestki iz kopriv in papirja in še tO plačati tako drago, da presega vse meje naše potrpežljivosti.
25.000 vagonov gnoja leži na italijanskem bojišču. Vsled pomanjkanja železniških voj ni mogoče gnoj nikamor odpeljati in leži popolnoma neporabljen na kupih.
Tovarno za poljedelske stroje je kupila kmetijska družba na Zgornjem Avstrijskem. Tovarna bo zalagala svoje člane s svojimi stroji. Tudi pri nas bi bilo dobro, če bi kmetijska organizacija mislila na lastno tovarno poljedelskih strojev.
Narodno blago.
Ako sladkega jabolka ni, je kislo dobro.
Bog nikomur dolžen ne ostaja. Bog že ve, kateri kozi rep zasuče. Bolje je slamnata pogodba, kakor zlata pravda. Bolje je obupati, kakor v vodo skočiti. Bolje pozno, kakor nikoli. Dež za solncem mora biti, žalost za veseljem priti. Hudič v sili muhe žre. Kar sem kupil, to bom lupil. Kdor govori, kar hoče, mora slišati,
kar noče. Kdor gre v malin, se omoči. Kdor išče. ta najde. Kdor pamet zgubi, vse zgubi. Kdor proti vetru pljuje, se popljuje. Ko šunder neha, je vsem prav. Medved s kožo plača. Med dvema zlema izvoli si manjše. Muha brenči, dok v gnoj pade. Pravica se rada skaže._
Raznoterosti.
— Boroevlčev sin utonil. Sin generala Boroeviča, ki si je pridobil sloves na Soči in ob Piavi, se je ponesreči v Mariboru na mostu čez Dravo ter izgubil življenje v valovih deroče reke.
* Pravde proti živalim. Marsikdo je bil že sodnijsko obsojen, ker je njegov pes, kokoš ali druga žival oškodovala soseda. V starih časih so se vršile pravde in obsodbe tudi proti živalim samim. Izšle so celo učene knjige, v katerih je bilo določeno, katere živali so odgovorne pred postavo in kakšni zagovorniki se jim smejo določiti. Tako je bilo leta 1386. v Fasailu obsojena svinja, ki je raztrgala in požrla otroka, na smrt na vešalih; predno so jo obesili, so ji po določbi obsodbe odrezali noge in poškodovali glavo. Tudi v grofiji Mortaing je bila leta 1394. obsojena svinja na smrt na vešalih. ker je umorila otroka. Magistrat v Bazelu ie obsodil leta 1474. petelina na smrt na grmadi, ker je bil obdolžen, da je znesel jajce. Leta 1690. je določil sodnik ne-
kega kantona v Auverge odvetnika v pravdi proti gosenicam. Obsodba se je glasila: Gosenice naj se zberejo na določenem kraji in naj si končajo življenje. To so bili dobri, stari časi.
* Kakšna je zvezda večernica ali danica. Ko se zmrači, zapazimo na nebu jako svetlo zvezdo, ki ji pravimo večernica ali Venera in ker napoveduje tudi dan, danica. Večernica. je malo manjša kot naša zemlja. 'Od nas je oddaljena 41 milijonov let. Poleg-meseca nam je najbližji sosed. Najhitrejši brzovlak U00 km v eni uri) bi potreboval do nje nad 45 let. pešec nad 2800 let. Tudi ona se suče okoli solnca in dobiva od njega svetlobo. Njen dan je tako dolg kot pri nas, leto pa ima le 224 in pol dni, Venera je obdana od zraka, ki je gostejši kot pri nas. Na njej se menjavata dan in noč, vročina in mraz, suha zemlja in morja. Tudi na njej vlečejo vetrovi. Po starosti je večernica mlajša od naše zemlje. Na njej so dani vsi pogoji, da se je moglo razviti živlienje. rastlinsko in živalsko, toda kot ie bilo na naši zemlji v dobi, ko je nastal premog.
Višje cene za žito kot pri nas plača žitno prometni zavod v Galiciji. Za 100 kg pšenice 160 kron, 100 kg rži 160 kron, 100 kg ječmena 140 kron in za 100 kg ovsa 120 kron. V vseh drugih avstrijskih kronovinah dobe pridelovalci za žito veliko manj in sicer za 100 kg pšenice ali rži Vštevši premijo 55 do 80 kron in za 100 kg ječmena ali ovsa 50 do 70 kron. Galiciji hočejo z višjimi nakupovalnimi cenami poplačati nekoliko vojne odškodnine, ki jo je povzročila vojna z Rusijo. To je čisto pra^. Vendar prav pa ni, da se vsled višjih ce.n v Galiciji potem v celi Avstriji dražje zaračunava v nadrobni
prodaji moka. Že daues mora vsled tega prebivalstvo neposredno plačevati vojno odškodnino. Denarne razlike pri nakupu žita v Galiciji bi morala vlada poravnati iz drugih sredstev, ne pa takoj udariti reveža, ki si že tako težko kupuje vsakdanji kruh.
11 milijonov dobička je napravila letos državna uprava pri prodaji saharina. To je trikrat toliko kot lansko leto. Kakor se vidi, tudi država ne zaostaja za vojnimi dobičkarji.
Odgovorni urednik: Emil Vodeb. Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.
Izdaja: Konsorcii »Domovine«. Izhaja vsak petek. Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol 6 K. Posamezna številka 30 vinarjev. Uredništvo in upravništvo: Sodna ulica št. ,6, pritličje desno. Inserati po dogovoru.
Pobrano Mig©
(črno, rdeče, modro, rjavo itd.) starih ponoše-
nih, obledelih in včasih	HAlfA I
že zavrženih oblek je uporabno ff&Ul 2199 VO ■
Domače platno, pobarvano modro, je posebno trpežno.
naročila po pošti se uljudno priporoča Prva in* največja parna barvarniea in hemičaa čistilnica
Josip Reich, Ljubljana
TCf" Poljanski nasip štev. 4.
Mestna hranilnica ljubljanska
Prešernova ulica štej. 3,
največja flovenika hranilnica
je imela koncem leta 1917 vlog......."... K 66,800.000
hipotečnih in občinskih posojil ........... 27 000.000
in rezervnega zaklada ................. 2,000.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4°|o»
večje nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica j® pupilarno varna in stoti pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje Ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5'/4% obrestim in proti najmanj 1% ozir. V'% odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov i.aa ustanovljeno
Kreditno društvo.
Tvrdka: M. KOSllCr & COlllp.
veležganjarna v Ljubljani
oddaja cenjenim odjemalcem fino, pristno blago lastnega izdelka:
slivovfco, sadjevec, brlnfevec, konjak in * vino vermoui
po ngodnih cenah.
registrovana zadrnga % neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po čistili
4 V/«
brez odbitka rentnega davka, katerega plačnje posojilnica sama za svoje vložnike.
Rezervni zaklad K 1,000.000.
Hranilne vloge K 23,000.000.
—— ——
Ustanovljena leta 188*3.