Letnik XVI.
Celje, 1. junija 1908.
Štev. 6.
ZADRUGA.
Glasilo »Zadružne Zveze v Celju«.
Uredništvo in upravništvo je v Schillerjevi cesti št. 3, I. nadstropje v Celju. — Dopise blagovovolite frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Naročnina se naj pošilja »Zadružni Zvezi v Celju«. — Ponatisi iz »Zadruge«, so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir
Izhaja enkrat v mesecu. Zadruge, ki so član Zadružne Zveze v Celju, dobivajo list v dveh izvodih brezplačno. Zadružniki v Zvezi učla-njenih zadrug, društva,in korporacije dobijo list za letno naročnino 2 kroni. Za vse druge naročnike stane list na leto 3 krone.
Cena inseratom je naslednja : za 1 kratno priobčenje ena cela stran 24 K, pol strani 1« K, četrt strani 10 K, osminka strani 6 K. — Za večkratno inseriranje primeren popust po dogovoru. Za 12kratno inseriranje popust 50 odstotkov.
=== Vabilo k ................................
REDNEMU OBČNEMU ZBORU
ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU,
===== registrovane zadruge z omejeno zavezo, =.
ki se bode vršil
v soboto, 13. junija 1908 ob 10. uri predpol.»dvorani Narodnega doma v Mariboru.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva o delovanju in o stanju centralne blagajne.
2. Poročilo nadzorstva o delovanju, o računskem zaključku in nasvet glede porabe dobička in zgube.
3. Sklep o odobritvi računskega zaključka in bilance ter o razdelitvi dobička.
4. Določitev obrestovanja deležev.
5. Čitanje revizijskega poročila Splošne Zveze na Dunaju in sklep vsled istega.
6. Volitev predsednika, 2 podpredsednikov in ostalega načelstva.
7. Volitev nadzorstva.
8. Sprememba pravil.
9. Slučajnosti.
K mnogobrojni udeležbi vabi vse svoje p. n. zadruge
NAČELSTVO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU, reg. zadruge z omejeno zavezo.
CELJE, dne 1. junija 1908.
Mihael Vošnjak,	Franjo Jošt,
predsednik.	ravnatelj.
Opomba. Na od več strani izraženo željo in vsled tega, ker se je v preteklej dobi ustanovilo največ novih zadrug v bližini Maribora, se vrši občni zbor v Mariboru, da bode lahko udeležba tem večja.
Oni p. n. udeleženci občnega zbora, ki žele, da se naroči skupni obed v gostilni Narodnega doma, naj nam prijavijo svoja imena nemudoma. — Skupni obed za osebo stane 2 K.
Denarna draginja v pretekli jeseni!
Pred kakim dobrim polletom je povzročil prevelik izdelek industrije in špekulacija raznih veletržcev v Ameriki veliko pomanjkanje in draginjo denarja. Znano pa je, kak vpliv ima ame-rikanski denarni trg na cel svet in zaradi tega se ne smemo čuditi, ako se je pojavila denarna kriza tudi pri nas. Amerikanski »trusti« so povišali cene raznim industrijskim izdelkom v taki meri, da so rastla vsled tega razna manjša in slabše fundirana podjetja kakor gobe po dežju. Proizvajalo se je dosti več blaga, kakor ga je bilo potrebno in razni veleobrtniki in špekulanti so se pri tem silno zadolžili, ker so zabili velikanske vsote svojega denarja v blago, katerega pa niso mogli prodati, ker se jim je istega že preveč nakupičilo. Kupci pa ga tudi niso marali zaradi previsoke cene. Pri vsem tem se je pozabilo na dejstvo, da v isti meri poraba blaga oz. izvoz pada, v kateri raste cena. Položaj je postal v nekaterih mesecih tak, da je bil polom neizogiben. Sam predsednik Severnih zedinjenih držav je sprevidel to nevarnost, ki preti državam, in se je z vso energijo uprl trustom ter jih spravljal pred sodišče. Koliko so imeli pri bankah naloženega denarja, so istega vzdignili; tem pa so sledili vsi drugi vlagatelji, ki so se začeli bati za svoje naložbe v bankah, ker se jim ni zdel denar dovolj Varen in z nekako čudovito nestrpnostjo in 'naglostjo so zahtevali izplačilo vloge za vlogo.
V	dveh do treh tednih so morale razne banke izplačati svojim vlagateljem na milijarde kron. Mnogo jih je moralo vsled tega s poslovanjem celo prenehati, ker niso razpolagale s tako ogromnim denarjem, kakoršnega so zahtevali vlagatelji. Država sama je priskočila bankam na pomoč ter jim ponudila ves svoj denar na razpolago, a bilo je vse zastonj. Le nekatere večje, bolj trdne in solidne banke so se rešile, druge so morale propasti. Enaka usoda je dohitela tudi razna industrijska in trgovska podjetja. Cena raznim izdelkom je padla ua mah in Evropa je začela v veliki meri kupovati ceneje amerikansko blago: tako je amerikanski trg privlekel na se evropski denar in ne da bi se zadovoljila Amerika s plačili v papirnatem denarjem, ne, zahtevala je zlato. Angleške banke, ki posredujejo ves promet Evrope z Ameriko, so morale plačati na milijone in milijone zlata v Ameriko, in te banke so sedaj pokupile vse zlato po Evropi, do katerega so prišle. Razun tega pa ga je še kupovala Amerika sama v Evropi.
Da bi vsaj nekoliko zabranile evropske državne banke odtok zlata iz svojih držav, so
zvišale obrestno mero, ki je znašala na jesen v naši monarhiji 6%) na Angleškem 7% in v Nemčiji celo 71/20/o- Tako drag je bil denar pri državnih bankah, pri privatnih pa še mnogo dražji. To je bil glavni vzrok pomanjkanja in draginje denarja. Kriza se je pripravljala že precej časa, rekel bi koj od začetka drugega polletja lanskega leta. Pri avstro-ogrski banki se je pojavila že v juniju, ko je zvišala ista obrestno mero dne 28. junija na 5%> ki je trajala do 10 novembra; tedaj jo je zvišala celo na 6%, ki je trajala do konca leta. Vendar je naredila banka velik dobiček za časa te krize, kar je razvideti tudi iz dejstva, da je krila papirnati denar 21. decembra l. I. celo z 71% kovanega denarja, med tem ko ga mora vedno kriti s 40%-
Kakor vsaka nezgoda, tako ima tudi ta slabe, kakor dobre strani. Slabih ne maram naštevati, saj so dobro znane, poznajo je prav dobro isti, ki imajo kaj opraviti z manipulacijo denarja, posebno vse naše posojilnice na deželi; tudi večjim denarnim zavodom na deželi se ni godilo nič bolje, marsikateri ni dobil od nobene strani ni-kake vloge po več kot 14 dni.
Omejiti se hočem le na dobre strani. Mnogo denarnih zavodov je prišlo namreč do prepričanja, da ne smejo delati črez meje, pa tudi ne z vsakim večjim denarnim zavodom. Dalje smo videli, da je denarno stanje, stanje trgovine, obrti in poljedelstva pri nas še precej zdravo, ker to ni trpelo z malimi izjemami skoraj nikake škode. Dalje je postalo zaupanje do naših denarnih zavodov večje, kajti videli smo, da stojijo naše zadruge na precej trdnih nogah, ker so še vendar izpolnjevale svojo nalogo kolikor toliko častno.
Pretekla denarna kriza je bila torej prav dobra skušnja za solidnost naših denarnih zavodov.
Občutili smo isto tudi pri nas v veliki meri, vendar je ista sedaj prenehala in z zadovoljstvom smemo reči, da Slovenci nismo narod, na katerega ne bi vplivali razni svetovni dogodki, ki pretresajo svet, kajti zadnja denarna kriza, ki jo je občutila vsa Evropa, je zadela tudi našo zemljo.
Naša Zadružna Zveza je morala ob teh napetih denarnih razmerah podvojeno skrbeti za svoje članice, katero nalogo je tudi vsestransko izborno izvršila na splošno zadovoljnost tako, da prihajajo sedaj laskave zahvale in priznanja. Iz navedenega dejstva pač odkrito sledi, da je sveta dolžnost zadrug, oklepati se svoje Zadružne Zveze kar najtesneje.
Trsničarske zadruge na Spodnjem Štajerskem.
V	jeseni leta 1905. je bilo, ko se je ustanovila I. štajerska trsničarska zadruga pri Sv. Lovrencu v Sl. Goricah. Kmalo bode konec njenega drugega poslovnega leta. Bila je do pred kratkim edina v monarhiji. Uspehi, ki jih je dosegla, so ne le dokazali pravico njenega obstanka, ampak so tudi prepričali trsničarje v drugih krajih, da jo je vredno posnemati in tako so nastale v najnovejšem času nadaljne tri take zadruge in sicer pri Sv. Bolfanku blizu Središča, v Žetalah pri Rogatcu in v Ljutomeru.
Vse te trsničarske zadruge so vpisane zadruge z omejenim poroštvom. Vsaka zadruga šteje okoli 20—30 udov, ki volijo iz svoje srede načelstvo in nadzorstvo. *
Zadrugarji so kmečki posestniki ah' sini teh, ki imajo večje ali manjše trsnice. Trsje pridelujejo deloma za domačo rabo, v pretežni večini pa za prodajo.
To združenje naših kmežfcih trsničarjev je vsekakor omene vreden pojav na našem sicer mladem, se šele razvijajočem nedenarnem zadružnem polju.
Ti mali trsničarji so postali potom zadrug deležni tistih ugodnosti), ki jih imajo drugače le velika podjetja. Pred temi imajo te zadruge celo to prednost, da jim je mogoče izkoristiti dobre lastnosti malega in velikega trsničarskega podjetja.
Trsničar, ki je izven zadruge, se mora sam brigati, kako in kam bo razpečal svoje blago. Da laže ustieže odjemalcem, mu je treba cepiti mnogo vrst na različne podlage. Sam si mora priskrbeti različne potrebščine itd. Na vse zadnje pa je še čestokrat v skrbeh, bo Ii prodal svojo robo ali ne; posebno, ako ni že pri odjemalcih znan kot zanesljiv mož. Kakor vse povsod, je tudi med trsničarji takih, kateri hrepenijo le po hipnem, kolikor mogoče velikem dobičku, ki pa ni vedno po poštenem potu dosegljiv. Ti nepoštenjakoviči podkopavajo zaupanje do malih, 'vestno delujočih trsničarjev. Da se slednji rešijo teh in drugih neznosnih razmer, so se zatekli k samopomoči, katero upajo doseči v združenju, in imajo popolnoma prav.
Pri zadružnem delovanju odpadejo vse hibe malega podjetja, ker se vse skupno kupuje in prodaje. Posameznim udom se olajša delo tudi s tem, da jim je cepiti samo eno, k večjemu dve vrsti. Umevno je, da se na ta način stroški pridelovanja znižajo. Čim manjši pa so pridelovalni stroški, tem cenejše se cepljeno trsje lahko odda in tem laže se razpeča, ker ga v tem slučaju
tudi manj imoviti posestniki kupujejo. Dokler je stal en cepljenec 24 v in več, so kmečki vinogradniki sadili večinoma divje korenjake, katere so cepili na zeleno in grobali. Sedaj pa, ko je dobiti suhocepljencev že po 14—16 v, se poslužujejo rajši teh; vsled tega raste število odjemalcev od dne do dne. Torej ne velike cene, ampak skrb, kako zmanjšati pridelovalne stroške in pa poštena, zanesljiva postrežba zasigurajo trsničarju dolgotrajen obstanek in povoljen uspeh, ter mu pripomorejo k dobremu imenu. Če bodo trsničarske zadruge vedno imele ta cilj pred očmi, bodo brezdvomno dosegle svoj namen.
Znižanje pridelovalnih stroškov bi se vsekakor doseglo tudi s siljenjem ali kaljenjem cepljenih ključic. Zakaj? Zato, ker je mogoče na ta način doseči do 80 in več odstotkov cepljenk prve kakovosti. Koga to vprašanje zanima, naj prebira št. 4., 5., 6. in 7. lanskega »Kmetovalca« ali pa knjižico »Siljenje ali kaljenje ameriških ključev«, ki jo je izdala kmetijska družba kranjska in ki stane 50 v s poštnino vred.
Ako se je siljenje cepljenih ključev obneslo na Nižjeavstrijskem, Goriškem in Kranjskem, zakaj se bi ne obneslo i na Štajerskem?
Umevno je, da se posamezni kmečki trsničar težko odloči, postaviti četudi najprimitivnejšo silnico, deloma ker se boji stroškov, deloma ker nima zaupanja v to še njemu neznano novotarijo. Potom zadruge bi se dala ta stvar lažje proučiti in vpeljati. Treba je le, da ena teh zadrug začne to misel vresničevati. — Sigurno ji bodo druge sledile.
Zapopadljivosti sicer našim trsničarjem ne manjka, pač pa nekoliko korajže, podjetnosti.
Da so trsničarske zadruge za naše vinstvo velevažnega pomena, stoji jasno na dlani. V podporo te trditve naj služi le dejstvo, da bodo že samo udje l. štajerske trsničarske zadruge pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah cepili letošnjo pomlad 1 milijon ključic. Oni, ki se bavijo s trsni-čarstvom so dosegli nov vir zaslužka, ki se v narodno gospodarskem oziru nikakor ne sme premalo ceniti in trsničarske zadruge so zagotovilo, da ta vir ne bode tako hitro vsahnil, kakor bi bil sicer.
Te zadruge pa tudi brezdvomno vzbujajo in krepijo med kmečkim ljudstvom zadružno misel, kar je za naše kraje, kjer je zadružno živi jen ie (izvzemši denarnih zadrug) še takorekoč v plenicah, neprecenljive vrednosti. No in nazadnje pomagajo te zadruge vsaj vsaka v svojem okolišu reševati tudi posebno zadnji čas tako perečo vprašanje »Nazaj k rodni grudi«. Dobiček obetajoče trsničarstvo priklepa namreč kmečko mladež k domu in je že tudi privabilo nazaj marsikate-
rega, ki je tava! v tujini s trebuhom za kruhom Saj je pa tudi to delo bolj prikladno za mladino. Stari in mladi si delijo dobiček; če se pa le ne sporazumejo, začnejo mladi na svojo roko. V domačiji ostanejo vendarle.
Trsničarske zadruge so zadruge najlažje vrste, ker se pri pravilnem vodstvu pri njih ni bati nikakoršne zgube. Strogo zadružno delovanje, oprezno kupčevanje, pošteno, zanesljivo postopanje napram odjemalcem in pa vzorno knjigovodstvo so seveda tudi, kakor pri vsaki drugi zadrugi, življenska potreba. Samoumevno je, da so pri ustanovitvi teh zadrug sodelovali strokovnjaki, ki izvršujejo v zadružnih okoliših potovalni pouk. Posebno izvanredno delavnost pri tem je razvijal g. Andrej Žmavc, sedaj inšpektor znane domene kneza Metternicha v Johannisbergu ob Reni. Zadrugarji in njih vodje pa si naj vztrajno prizadevajo, da bode rodilo to z dobrim namenom vsejano seme obilen sad, četudi bi bilo v dosego tega potrebno izločiti tu pa tam kako garjevo ovco.
Zupanc.
Opomba uredništva: Tega članka nismo mogli zaradi preobilega gradiva priobčiti v majevi številki in ga torej priobčujemo še le sedaj.
Pravila zadrug
ne smejo obsegati določil, da bi imeli volilno pravico le imejitelji osnovnih deležev, imejitelji opravilnih deležev pa ne.
C. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Gradcu ni hotelo s sklepom od 19. februarja leta 1906. Firm. 228. Gen. 28—14 registrirati v zgoraj navedenem smislu izpremembe pravil neke zadruge ter je utemeljilo svoj sklep tako-le: Določilo §14 zadružnih pravil, da bi smeli glasovati in voliti samo isti, ki posedujejo takozvane osnovne deleže, ne pa tudi isti, ki imajo le opravilne deleže, ne nasprotuje samo duhu zadružnega zakona, kateri veleva, da morajo imeti vsi zadružniki enake pravice in dolžnosti, ampak tudi naravnost določilom § 27. zadružnega zakona, ki pravi: »Pravice, katere imajo zadružniki v zadružnih rečeh, posebno kar se tiče oskrbovanja opravil, vpogle-dovanja v bilanco in nje pretresanja in pa določila, kako se naj razdeli čisti dobiček, izvršujejo vsi zadružniki skupno pri občnih zborih.
Vsak zadružnik ima pri tem zborovanju po e n glas, ako se ne glasi zadružna pogodba drugače.«
C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu tudi ni ugodilo rekurzu zadruge s sklepom od 28. marca
1906 O. št. R. J. 51./6., ki je utemeljilo sklep trgovskega sodišča tako-le: Po § 27. zadružnega zakona izvršujejo pravice, katere imajo zadružniki v zadružnih rečeh, vsi zadružniki skupno pri občnih zborih. Občni zbor se pa mora takoj sklicati, ako to zahteva vsaj desetina zadružnikov. Za sklepčnost je potrebno, da je vsaj deseti del zadružnikov navzoč. Konečno določa § 27 zadružnega zakona, da ima vsak zadružnik na občnem zboru le en glas, ako ni odrejeno drugače že v zadružni pogodbi. Ne vstreza torej samo duhu zakona, ako imajo zadružniki več ali manj vpliv na celo poslovanje, oskrbovanje zadruge, na razdelitev dobička itd., ampak iz besedila zakona sledi tudi, da se ne sme nobenemu zadružniku vzeti vpliva na upravo, da lahko torej vsak zadružnik na občnem zboru izvršuje svojo pravico, kar je le mogoče, ako mu pristoja vsaj 1 glas. Seveda ima lahko zadružnik tudi večje število glasov. Ako pa § 14 pravil pravi, da imajo le oni glas in volilno pravico, kateri posedujejo takozvane osnovne deleže, oni pa, kateri imajo le opravilne deleže, ne, ki pa so tudi člani zadruge, nasprotuje to določilom zakona in pri občnih zborih bi ne mogli biti več sami zadružniki navzoči. Ne gre se tukaj za to, da bi morali imeti posamezni zadružniki večjo pravico, kakor drugi, tudi ne za to, da bi nekateri vzeli drugim vpliv na poslovanje, ampak le za to, da se ne nasprotuje določilom zadružnega zakona.
Tudi najvišje sodišče ni ugodilo revizijskemu rekurzu dotične zadruge s sklepom od 6. junija
1906	št. 9417., kajti nikakih pogojev ni, da bi bile pritožbe proti odločitvam podrejenih sodišč po § 16. ces. "pat. od 9. avgusta 1854 št. 208. drž. zak. dopustne, ker se v istem ne more najti nič, kar bi nasprotovalo zakonu, posebno, ako se še povdarja, da ima po § 27. zadružnega zakona vsak zadružnik postavno zasiguran 1 glas. Izjemoma je sicer po § 5. zadružnih pravil mogoče, da se volilna pravica omeji le na izpolnitev gotovih dolžnosti, katere prevzame zadružnik, ko stopi v zadrugo; zakonu in bistvu zadruge pa nasprotuje, ako se cela vrsta enakopravnih članov, ki imajo enake dolžnosti, izključi od sklepanja pri občnem zboru.
»Oest. landw. Gen. Pr.«
Anketa o načrtu nove zadružne postave.
Pravosodno ministrstvo je izdalo načrt nove zadružne postave, ker stari zakon iz l. 1873, ki je sedaj v veljavi, ne more več popolnoma zadostovati vsem zahtevam dandanes že zelo raz-
vitega zadružništva. Ta načrt so pretresovali strokovnjaki, katere je pravosodno ministrstvo poklicalo v treh skupinah na Dunaj, da tam izrazilo o njem svoje mnenje. Najprej so bili poklicani zastopniki kmetijskega zadružništva, potem obrtnega zadružništva in posojilništva, v tretji skupini pa zastopniki konzumnih društev in trgovcev. Prva skupina je začela 27. aprila svoje posvetovanje. Udeležili so se ga ravnatelj celjske »Zadružne Zveze« Franjo Jošt, nadalje predsednik ljubljanske »Zadružne zveze« dr. I. Krek, tajnik češkega deželega odbora dr. E. Roos, ravnatelj osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi
I.	Sedlak, gališki deželni poslanec dr. Stefczyk, baron dr Storck, zastopnik in Jos. Faschingbauer zastopnikov namestnik Splošne zveze avstr. kmet. zadrug na Dunaju ter še mnogo nemških zadružnih strokovnjakov.
Posvetovanje je otvoril ministrski predsednik dr. Klein in je pozdravil navzoče strokovnjake s posebnim nagovorom, iz katerega podajemo v naslednjem glavne točkfe.
Naloga nove zadružne postave bo povsem drugačna kakor je bila naloga dosedaj veljavne. Zadružna misel je zmagala vsepovsod, po vseh evropejskih državah; zadružništvo je postalo ne-obhodno potrebna opora kmetijstva, obrtništva in malega trgovstva. Tekom tridesetletnega razvoja so pa nastali v zadružništvu različni novi problemi, katerim dosedanji zakon ne zadošča. Vpoštev pridejo tu povsem pravna in gospodarski mnogostranska vprašanja zadružne prakse. Da je avstrijsko zadružništvo oganizacijsko postavljeno z zadružnim zakonom iz 1. 1873 na zdravo pod lago, to kaže njegov razvoj. L. 1873 smo imeli 1550, 1. 1906 že 11.683 zadrug. (Minister je navedel tu še mnogo drugega statističnega materijala, ki kaže velikansk napredek avstr, zadružništva.)
Zadružništvo sloni torej na zdravi podlagi; treba je na vsak način to, kar se je kot dobro izkazalo, pridržati in le izpopolniti posamezna postavna določila, ki so nezadostna. V prvi vrsti velja to glede zaveze. Leta 1873. se je določila neomejena zaveza posameznih zadružnikov po vzgledu odprte trgovske družbe. Neomejena zaveza pa se je skazala tekom let za zelo škodljivo, posebno obveznost plačil event. zgube, kakor jih je dognala porazdelba po konkurzu. Načrt skuša to napako popraviti s tem, da se da zadrugam več samostojnosti, da hoče upeljati mesto neomejene zaveze dolžnost neomejenega doplačila, da zboljša porazdelbena določila in naveže upnike le na porazdelbo, da zviša ali zniža zadružne deleže, da spremeni obseg zaveze in še marsikaj druzega. Nadalje se bo omogočilo zadrugam vsak čas zvišati svojo glavnico z doplačili na deleže, po-
sebno ako pridejo zadruge v težaven položaj, hoče zboljšati imenike zadružnikov, poostriti revizijsko pravico in postavno določiti revizorjevo moč in delokrog, obvarovati zadruge pred tem, da bi v njih le malo ljudi neomejeno gospodovalo, vkrepljenje pravic, ki je imajo manjšine in še mnogo drugega. Nadalje se skuša skleniti nekako premirje med trgovci in konsumnimi društvi in najti pravo srednjo pot med interesi obojih.
Ker je pravosodno ministrstvo zahtevalo, da ostane natančna vsebina zakonskega načrta za sedaj še tajna, se moramo samo omejiti približno na izjavo ministrovo.
 Ta mesec ste že tudi zborovali ostali
skupini zadružnih strokovnjakov, in sicer 4. in 5. majnika skupina posojilničarjev ter zastopnikov obrtnega zadružništva, dne 7. in 8. zastopniki trgovcev in konsumnih društev.
Polaganje računskih zaključkov političnim oblastim.
Celjsko okrajno glavarstvo (in kakor čujemo tudi mariborsko, slovenjgraško in druga) je poslalo načelstvom zadrug pozive, da bi mu morala odobrene računske zaključke oz. bilance za pretečeno poslovno leto 1907 predložiti zanesljivo do 20. (oz. 15.) majnika t. I. in jim grozi z globo 200 K, ako bi tega predpisa ne izpolnila. C. kr. okrajno glavarstvo pripominja, da je odredila ta predpis štaj. namestnija, katera zahteva na ukaz trgovinskega ministrstva predložitev rač. zaključkov oz. bilanc v »poprejšnjem« (t. j. bolj zgodnjem) roku.
Lepa čednost vsake zadruge je sicer, da izgotovi čimprej letni račun ter skliče občni zbor. Ako pa vsekako vsled opravičenih zadržkov to vendar ni vselej mogoče kmalu izvršiti, ni vendar nobena oblast opravičena terjati računov pred postavnim rokom.
Ker so toraj ti pozivi glasom jasnih tozadevnih določil postave z dne 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70 postavno neutemeljeni in ker se utegnejo tudi v bodočih letih ponoviti, priobčujemo v naslednjem vzorec, po katerem je treba proti njim vložiti ugovor:
C.	kr. okr. glavarstvo v (Celju, Slovenjgradcu itd.)!
Z odlokom z dne .................... št.
se je zahtevalo od podpisane zadruge v smislu § 35 odst. 2 postave z dne 8. aprila 1873, drž. zak. št. 70, zanesljivo predložiti odobrene računske zaključke oz. bilance za pretečeno poslovno leto
1907	do maja, ker je odredila c. kr. name-stniia na ukaz c. kr. trgovskega ministrstva njihovo predložitev v bolj zgodnjem roku (koncem majnika).
Obenem se je opozorilo načelništvo, da se ga kaznuje ev. z globo do 200 K, ako ne izpolni tega postavnega predpisa.
Na ta poziv si dovoljuje podpisana zadruga c. kr. okrajnemu glavarstvu sledeče izjaviti:
Načelništvo ne more izpolniti navedenega naročila, ker nasprotuje poziv sam kakor tudi grožnja globe, ako ne izpolnimo v njem izrečene zahteve, jasnim tozadevnim določilom postave z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70.
Glasom § 22, odst. 3 citirane postave mora načelništvo pridobitne ali gospodarske zadruge naznaniti najkasneje tekom prvih 6 mescev vsakega poslovnega leta računski zaključek z bilanco pretečenega poslovnega leta. Da more kaka oblast zadružno načelništvo prisiliti, da naznani letni računski zaključek in bilanco pred pretekom te šestmesečne dobe, ne pravi ta in tudi noben drug zakon.
Ravnotako pa, kakor ni obvezano zadružno načelništvo letnega računskega zaključka in bilance pred pretekom 6 mesecev po sklepu poslovnega leta naznaniti, tudi ne more biti obvezano istega letnega računskega zaključka in bilance pred pretekom postavne dobe za njuno naznanilo predložiti kaki oblasti. Ako slavno c. kr. okr. glavarstvo utemeljuje svojo zahtevo s § 35, odst. 2 postave z dne 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70, potem te utemeljitve ne moremo priznati.
§ 35. odst. 2 citirane postave pravi tozadevno samo, da mora načelništvo predložiti prepis odobrenega letnega računskega zaključka in bilance tekom 8 dni po odobrenju namestniji potom politične okrajne oblasti in da se more člane načelstva k predložitvi tega prepisa tekom 8 dni po odobrenju, katero je izrekel občni zbor, siliti z globami do 100 goldinarjev (200 K).
Potemtakem sledi iz navedenih postavnih
8
določil jasno, da
1. ima načelstvo z naznanilom letnega računskega zaključka in bilance oz. njuno predlo-žitvo občnemu zboru, da ju odobri, časa do konca junija vsakega poslovnega leta;
2. da mora načelstvo še le potem, ko je občni zbor odobril letni račun in bilanco, tekom 8 dni predložiti prepis odobrenega letnega računskega zaključka in bilance namestniji potom politične okrajne oblasti;
3. da je politična oblast še le tedaj opravičena groziti z redovno globo oz. isto naložiti, ako se letni računski zaključek in bilanca nista predložila tekom 8 dni potem ko ju je odobril občni zbor.
Zato nima niti zgoraj omenjeni poziv c. kr. okr. glavarstva letni računski zaključek naše zadruge za I. 1907 predložiti najkasneje do konca
majnika t. L, niti grožnja redovne globe v znesku do 200 K, ako omenjenega poziva ne spolnimo, nobene postavne podlage. Podpisani torej ne morejo slediti pozivu in zavračajo posebno grožnjo redovne globe najostrejše, zato ker mora biti taka grožnja ztniraj utemeljena s prestopkom kakega postavnega predpisa, kar pa se v tem slučaju ni zgodilo.
Ako bi pa okrajno glavarstvo vstrajalo pri svojem pozivu in bi naložilo podpisanim članom načelstva redovno kazen, bi bili ti prisiljeni nastopiti vočigled tej neutemeljeni in protipostavni globi prizivno pot.
Datum :	Podpisi:
Opomba. Sanioobsebi se razume, da daje Zadružna Zveza rada tudi vsa eventualno na-daljna še potrebna pojasnila.
Amerikanski nasadi v štajerskih vinogradih.
Med vinskimi avstrijskimi pokrajinami stoji Štajersko na četrtem mestu. Ima 34.057 ha vinogradov; od teh je bilo koncem 1. 1907 že okrog 8.400 ha obnovljenih, 5.000 ha že rodi. Te številke so dognali s prilično sigurnostjo gg. vinarski nadzorniki, katerih deluje na Štajerskem 8. Četudi te številke niso popolnoma natančne, vendar pa imajo neko gotovo vrednost, ker nam jasno pred-očujejo napredek novih zasadov v naših vinogradih, katere je trtna uš tako zelo opustošila. Že dvajset let se obnavljajo štajerski vinogradi; vendar pa še to delo ni toliko napredovalo, da bi lahko trdili: štajerska vinoreja je že prestala udarec, katerega mu je zadala trtna uš. Stari vinogradi so skoraj povsod — posebe velja to za naš slovenski Sp. Štajer — uničeni in torej ne dado nobenega haska.
Ker leže vinogradi največ na precej strmih hribih, se ne more tam zlahka ničesar drugega pridelovati. Zemlja toraj ne prinaša nobenega dohodka. Kaj čuda, da se trudi naš vinogradnik znova zasaditi in si pridobiti poprejšnji vir dohodkov. Vinorejci so vsled uničenih vinogradov večjidel popolnoma ubožali. Vedo sicer, da jim morejo obnovljeni vinogradi pomoči do nekdanjega blagostanj^, manjka pa pri pretežni večini denarja za regulacije in nakup trsja. Amerikanski nasadi sicer lepo rastejo, a še vedno ne v isti meri kakor bi bilo to z gospodarskega stališča in v koristi kmečkega ljudstva potrebno.
Skušnja nas je zadnja leta učila, da ne zadržuje hitrejšega zasajanja starih vinogradov z amerikanskimi zasadi samo uboštvo vinogradnikov temveč pomanjkanje trsja zlasti pri ubožnejših
posestnikih, ki si ne morejo trsja sami kupiti. Žal da pogrešamo pri ogromni večini vinorejcev smisel za lastno pridelovanje trsja. Seveda je mnogo častnih izjem, a to le v premožnejših krajih. Ljudje nočejo uvideti prav potrebe in koristi lastnih trtnic. Nekaj je na tem kriva tudi nevednost, Upajmo, da bo v prihodnje boljše; naša vinoreja se more še le tedaj prav razviti, kadar bo imel vsak vinorejec lastno trtnico.
Uvodoma smo omenili, da imamo na Štajerskem 34.057 ha vinogradov, od katerih je komaj še 8.400 ha prenovljenih. Treba bo še 25.657 ha prenoviti. Za nasad teh novih vinogradov je treba še približno 200 milijonov trsja. Veliko dela, truda in stroškov bo torej še potrebno, da se povzdigne štajerska vinoreja na ono višino, kjer bo donašala vinoreicem res tudi nekaj dohodkov.
Sedaj imamo na Štajerskem skupno okroglo 185 ha raznih trsnic, zasebnih in javnih, katere
dajejo letno okrog 13,342.000 amerikanskih ključic, 3,215.000 amerikanskih suho cepljencev in poldrug milijon amerikanskih korenjakov. Pri sajenju seve ne pridejo ključice vpoštev temveč le suhocepljenci in korenjaki; recimo, da se teh zasadi na leto štiri milijone, potem moremo zasaditi opustošene stare vinograde z lastnimi domačimi trtami še le v petdesetih letih. Tako bi nam pokazal račun. Resnično stanje je mnogo ugodnejše, posebno v važnejših vinskih krajih na Sp. Štajerskem. Bo pa še vsejedno potrebno pomnožiti naše trtnice vsaj za trikratno sedanje število* Potem še le bi mogla naša dežela pridelovati toliko domačega trsja, da bi ostala vinoreja v svojem prejšnjem obsegu in pomenu. Da bi pa pridelovali na Štajerskem preveč vina, o tem še sedaj ne more biti govora.
Sledeči pregled nam nudi prilično sedanje stanje prenovljenja štajerskih vinogradov in obenem opravičuje prejšnja izvajanja.
Ime političnega okraja. Kdaj in kje je nastopila prvič trtna uš.	Starih vinogradov je bilo skupno	Novih zasadov je	Zasaditi je še	Za zasad je treba cepljenih trt v milij.	Trtnice in njihov letni pridelek	Ako bi vinorejci okraja rabili le v okraju pridelane trte, bi obnovili svoje vinograde v I
Brežice (L. 1880 v Kapelah)	3.434 ha	2.759 ha (80°/o)	675 ha	5	4 ha, okroglo 1,400.000 trt	7 letih
Celje (L. 1889. v Roginski gorci)	4.092 ha	275'ha (67%	3.817 ha	27	3'5 ha, okroglo 450.000	150 letih
Konjice (L. 1901.)	973 ha	50 ha (5%)	923 ha	7	4 09 ha, okroglo 150.000	90 letih
Ljutomer (L. 1901.)	2.231 ha	453 ha (20%)	1.777 ha	13	26 ha, okroglo pol tri milij.	25 letih
Maribor (L. 1885, 1895 ozir. 1896.)	7.578 ha	1.383 ha (18'2%)	6.195 ha	43'5	64 ha, okroglo 2'9 milijonov	50 letih
Ptuj (L. 1886, 1891 ozir. 1890.)	6.806 ha	3.170 ha (46'5%)	3.634 ha	26	70 ha, okroglo 7'5 milijonov	20 letih
						
Tukaj' nismo omenjali političnih okrajev Radgona, Lonč, Slovenjgradec (471 ha vinogradov) in Gradec, ker še tam trtna uš ni nastopila. Vendar pa bodo morali vinorejci teh okrajev tudi kmalu računiti z obnovljenjem svojih vinogradov, ker jih je strupena rosa tako oškodovala, da ne dajejo skoraj nobenih dohodkov. V političnih okrajih Feldbach (1687 ha vinogradov) in Hartberg (449 ha) pa je že deloma nastopila trtna uš. Ako
bi se po vseh teh okrajih vinogradi nanovo zasadili, bi trebalo okroglo 28 miljonov trt.
Naši vinorejci bi morali torej skrbeti, da bi svoje vinograde prejkoprej zasadili z novimi trtami. Saj bi imeli od tega le korist. Tega pa pri naših vinorejcih ne opažamo povsodi. Slišimo neštevilne izgovore — dasi jih največ ni upoštevanja vrednih. Tisti, ki računijo le na državno in
*	Glej naš članek o »Trsničarsklh zadrugah«.
deželno pomoč in na brezplačno trsje štaj. deželnega odbora, ne ravnajo pravilno. Zakaj bi se ne napravil vsakdo male trtnice in ne začel rigolati? Resnično je, da je popolnoma prav, če se ' dajejo ubožnim vinorejcem trte zastonj: pa rešilo jih to ne bo. Namena tega daru nočejo spoznati celo premožnejši posestniki: hoče se jih namreč napeljati k pridnemu obnavljanju. Samopomoč bo tudi tu rodila le najlepše sadove.
Po »Allg. Wein Zeitung«.
f Ivan Kukovec.
Spisal Ivan Lapajne*
Umrl je — mož!
Okoli leta 1870 je živel v Ljutomeru slovenski odvetnik dr. Jakob Ploj, oče dr. Mir. Ploja, dvornega svetnika ter državnega poslanca. Kot koncipijenta je imel vslužbenega nekaj let dr. Zarnika, bivšega deželnega poslanca v Ljubljani. Dr. Ploj, ki je bil tudi načelnik okrajnega zastopa, je imel pa še druzega koncipijenta v osebi Ivana Kukovca.
Ta mož je bil rojen l. 1840 v okolici Ormoža. Latinske šole je dovršil v Varaždinu ter se potem posvetil pravoslavnim študijam na Dunaju. Radi slabega zdravja pa ni mogel dovršiti juridičnih študij ter stopil potem v omenjeno praktično službo.
Ivan Kukovec, ki so mu vcepili že varaždinski Hrvatje domoljuben čut, je bil pa res skoz in skoz praktičen ter hrepeneč po vsestranskem napredovanju ne samo na političnem polju marveč in še več na gospodarskem. Po odhodu dr. Ploja iz Ljutomera v Ptuj ni bilo potem nekaj časa slovenskega odvetnika v tem trgu. Ivana Kukovca, kot odvetniškega uslužbenca, pa ni spravila ta okolščina v zadrego. Ustanovil si je najprvo domače ognjišče, priženivši se k ondotni domačinki. Pri narodu je že takrat vžival tako zaupanje, da je bil po Plojevem odhodu izvoljen on za načelnika okrajnega zastopa, za predsednika krajnega šolskega sveta itd. Kmalu na to je bil Ivan Kukovec izvoljen tudi za deželnega poslanca.
Ivan Kukovec se je tudi kot kmetovalec zanimal za literaturo, kar je pač dokaz, da svojih študij ni bil zapustil radi antipatije. Od prve knjigotržnice v Gradcu, tvrdke »Leuschner <6 Lu-bensky« je vedno naročeval najnovejše knjige, od katerih ga je najbolj zanimala narodno-gospodarska literatura. Med praktičnimi narodno-gospodarskimi
*	Ker sem imenitnega moža dobro poznal le v letih 1870—1880, zato utegne ta nekrolog biti v marsičem pomankljiv. Raditega prosim, da bi delovanje ranjkega opisal še kateri ljutomerskih rojakov.
Pisatelj.
ekonomi je takrat zaslovel Schulze-Deliztsch. Vsled čitanja take in enake književnosti ter vsled opazovanja narodnih potreb je Ivan Kukovec iz-previdel že pred 40 leti, da je treba pomagati narodu tudi materijalno. V tistih časih ni bilo na Slovenskem denarnih zavodov, ki bi ustrezali ljudstvu na praktičen način, kadar bi potrebovalo denarne pomoči. Takrat tudi na Spodnjem Štajerskem ni bilo še nobenega denarnega zavoda, razen hranilnic, ki so bile v nemških rokah (v Mariboru in Celju).
Iv&n Kukovec je čital o čeških »založnih«, ki jih je bil obiskal dr. Josip Vošnjak leta 1869, ter o njih poročal v »Slov. Narodu«. Dr. Josip Vošnjak je hotel v Šmarju pri Celju ustanoviti prvo slovensko posojilnico, česar se pa temu domoljubu ni posrečilo. To je pa pogodil Ivan Kukovec, ki je leta 1872 ustanovil v Ljutomeru prvo slovensko posojilnico pod tvrdko »Okrajna posojilnica«. Za vzor temu zavodu mu je služilo navodilo Schulze-Deliztscha, ker Raiffeisen ni bil še dosti znan takrat v Avstriji. Dolgo je ugibal s piscem teh vrstic kakšno firmo naj dobi njegov zavod. Ni se mogel odločiti za češko ime »Založna« niti za slovensko »hranilnica«; naposled je obveljal izraz »posojilnica«, kar pač najbolj odgovarja dejanskemu stanju in nemškemu izrazu »Vorschufikasse«.
Kdor orje ledino, ima veliko truda. Tega se Kukovec ni vstrašil. Delo mu je bilo olajšano raditega, ker mu je stal na strani okrajni zastop, ki je poravnal ustanovne stroške, ki niso bili baš majhni. Takrat še ni bilo zadružnega zakona in tudi ne drugih pripomočkov, ki jih imamo sedaj. Ivan Kukovec je imel z novoustanovljeno posojilnico veliko sitnosti in neprilik, ker so gledale gosposke nov zavod nezaupljivo in ker je zlasti davčna oblast delala brezštevilno neprilik.
Ljutomerska posojilnica je bila najprvo osnovana po zakonu iz leta 1852, ki nikakor ni pospeševal razvitka takih zavodov. Raditega je bil Kukovec vesel novega zadružnega zakona z dne
9.	aprila 1873. Četudi ni bilo obligatorično, da bi kdo moral preustrojati posojilnico v tem smislu iz navadnega društva v zadrugo, je to storil vendar rad; bilo mu je jasno, da bodo koristila posojilnici po tem zakonu prikrojena pravila. Zato je izposloval leta 1874 registracijo svoje posojilnice v zadružni register okrožnega sodišča v Celju.
Od takrat naprej se je začela posojilnica kot zadruga lepo razvijati. Ni bilo preteklo 6 do 8 let po njeni ustanovitvi, ko je promet dosegel precejšnjo višino ter se je nabralo precej veliko rezerve. Kakih 15 let po ustanovitvi posojilnice je mogla ista iz nabrane rezerve darovati precejšnjo vsoto za ondotno šolsko poslopje.
Ljutomerska posojilnica je bila in je še tudi dandanes osnovana in urejena po Schulze-De-liztschevemu sistemu. Zadružniki morajo vplačevati visoke deleže ter njenemu nadzorstvu je odrejen veliko večji delokrog kakor pri drugih posojilnicah.
Ivan Kukovec je bil več kakor 30 let predsednik in prva duša posojilnice, za katero je skrbel kakor za svoje oko. Dasiravno je imel kot kmetovalec in kot načelnik okrajnega zastopa ter kot deželni poslanec veliko posla, je vendar zmirom skrbel tudi za svojo posojilnico. Da se ni on toliko privadil v prvotni ustav svoje posojilnice, bi moraj vpeljati Raiffeisenova načela, česar pa on ni storil niti ni odpravil rabe menic pri posojevanju.
Poleg vseh častnih (bil je v 2 perijodah deželni poslanec) in drugih služb je bil rajni Ivan Kukovec tudi kot privatna oseba silno delaven. Pomnožil in razširil je svoje gospodarsko in obrtno imetje kakor malokdo. Bil je izvrsten vinogradnik; ustanovil je parni mlin, parno zago in parno mlatilnico, pozneje je vpeljal tudi pekovsko obrt ter. se je bavil zlasti v zadnjih letih v veliki meri z racijonelno svinjerejo.
Ivan Kukovec je pripomogel v veliki meri, da se je otvorila železnica Radgona-Ljutomer, ter je bil do svoje smrti odbornik upravnega sveta te proge. Da se je razširil železniški promet na tej črti, je sezidal na ljutomerskem kolodvoru veliko rastavracijo.
Ivan Kukovec je bil vedno izvoljen za načelnika okrajnega zastopa in tudi 'potrjen od pre-svitlega cesarja, dasiravno se vrše volitve v okrajni za,stop vsako tretjo leto. V znak mnogih njegovih zaslug ga je presvitli cesar večkrat odlikoval. Bil" je velik prijatelj šolstva in učiteljstva; veliko let je bil načelnik okrajnega šolskega sveta, domači šolski nadzornik ter okrajni šolski svetovalec.
Z eno besedo: pokojni Ivan Kukovec je bil skozi 40 let središče narodnega in narodno-gospodarskega življenja v Ljutomeru in okolici. Zato pa mu hvaležno
kličemo v zeleni grob:
Pomnik postavimo mu tak,
Da slednji skuša biti mu enak!
Gregorčič.
Učitelj v Trdivasi.
Poučna povest.
(Prosto po nemškem izvirniku za Slovence priredil ***.) (Dalje).
Med tem sta bila spodaj v sobi župan in županja vročo bitko med seboj. Rotnik se je enkrat pošteno ogrel — in čimbolj se je ogreval,
tem večje spoštovanje je dobival pred samim seboj. On ni mogel trpeti svojega svaka Štora. Sedaj bi pa še naj zaradi njega zgubil delavno in pridno deklo! «Zakaj bi segali za druge ljudi v žerjavico po kostanj in si sami opekli prste».
Liza mu je pa razložila, da bi Marica itak morala o Božiču iti. O Velikinoči se mora najstarejši sin Kristijan oženiti — potem pride pomoč v hišo. Najnujnejše delo na polju je že opravljeno. Trideset kron plačila do novega leta si lahko prihranijo.
«Hraniti» — ta beseda je zmagala pri Rotniku. Nekaj je momljal in se naposled udal — Liza je pa šla kot zmagovalka naravnost nad svojega brata na Orehovem, da mu jedno zagode.
Rotnik je sedel pri mizi in našteval denar, ko je Marica vstopila. Ni mu bilo prav prijetno pred njo. Nekje v srcu mu je vendar nekaj pravilo, da je z dekletom za njeno zvesto službovanje zelo grdo ravnal. V tem trenutku je premišljeval, bi ji li ne primaknil k zasluženi plači še kake krone. Pa se je kar ustrašil nad samim seboj zaradi tako zelo potratne misli! Ne — mislil je dekletu dovoliti samo šolsko sobo za pogoščenje pogrebcev. To nič ne bi stalo, on bi dekletu s tem storil vendar nekaj dobrega in konečno bi se — Liza jezila. Toda tudi ta sklep je takoj splaval po vodi, ko je Marica mirno rekla, da dobi 120 kron in ne samo 90.
Župan je široko odprl usta od začudenja: njegove oči so bile docela tako izbuljene kakor oči njegovih rogatih ljubljencev v hlevu.
«AIi'si znorela?« je jecljal.
Mirno	mu je Marica razložila,	da	je	bila
dogovorjena	četrtletna odpoved. Njo	se	je	brez
vzroka napodilo, zato ima pravico do celoletne plače in te pravice si ne pusti vzeti.
Rotnik je to takoj sprevidel. Zategadelj je začel strašno kričati in divjati. Ako noče vzeti 90 kron, pa ne dobi ničesar.
«Dobro je, jaz imam sedaj mnogo časa. Jutri zjutraj grem k sodniji. Zbogom Rotnik». In Marica je šla.
Rotnik	je pa potem nemirno hodil	po	sobi
gori in doli	in se obnašal kakor oni,	katere	bole
zobje in si ne vedo pomagati vsled hudih bolečin.
XI.
Od onega dneva, kar je sestra Liza tako ponesrečeno skušala Franceta pridobiti za ženitev z Zetečovo Jerico, je taval Štor zamišljeno in jezno po hiši in po posestvu. Pri tem je bil zelo razdražljiv: za vsako malenkost je kričal nad delavci. Še celo stara Špela ni bila varna pred njegovimi surovostmi. Očital ji je, da je Franceta slabo vzgojila, da vleče ž njim in ga podpihuje k trdovratnosti.
Tu pa je začela Špela jokati na vse načine in govoriti: «Tega ni zaslužila, ona ne vleče z nikomur in se vobče ne vmešava v tuje stvari. Ako se bo tako ravnalo z njo, potem pa takoj odide».
«No, no, Špela, saj nisem mislil tako hudo. Jaz samo včasi ne vem, kje mi stoji giava».
In Špela je bila takoj zopet dobra. «Da, da, Jurij, jaz sem že davno opazila, da ste čisto zmešani. To pride od slabe krvi. Morate stopiti k doktorju, da vam pusti žilo. To je dobro in zanesljivo sredstvo«.
Jurij je vzdihovaje odšel. Da, da, «puščanje» — to mu je delalo težke skrbi. Pred kratkim je srečal Žida Stiskača, pa ga je ta komaj pozdravil. Tudi ni prišel več k hiši. To so bila slaba znamenja, ki so prerokovala nesrečo. Martinovo se je nezadržno bližalo — kaj bo?
Marsikatero noč je ležal z odprtimi očmi na svoji postelji in strmel v temo. Potem je pa premišljeval, ali naj odredi prostovoljno prodajo. Toda, kolikokrat je mislil na prodajo teh ali onih njiv in travnikov, so se mu zdeli ravno ti najboljši. Ako je mislil na ostale, se mu je godilo istotako. Kmetijo raztrgati se mu je zdel najstrašnejši greh. Tako se je zastonj mučil. Ni prišel do nobenega pravega sklepa. Zmiraj in zmiraj je mislil na ženitev Frančevo.	Jeza	na	sina je	postala konečno	neizmerna, in	to tembolj, ker	jo je
zadrževal.
France je videl vse trpljenje očetovo — in bil si je v svesti svojega težkega položaja. «Moj Bog, ko bi imela Marica denar!» In sam sebe je potem pregovoril, da lahko spolni očetovo voljo. Skrivoma je šel nekega dneva v Družmirje. To pa, kar je tam o Jerici slišal, ga je popolnoma ostrašilo pred	ženitvo ž njo.
Tako je	bilo pri Štorovih,	ko	se je	Liza
napravila k temu, da bi očeta Jurja proti Francu, katerega je tako zelo sovražila, pošteno podkurila.
Na Orehovem so ravno odobedovali. Delavca sta nekaj opravljala po dvorišču, Špela je spravljala z mize — ko je pridrvela Liza kot vihar.
«Dober dan vsem vkup! Špela, idi malo v kuhinjo, imam nekaj govoriti z bratom».
Špela je odšla razžaljena kakor kakšna grofica. «Ta-le visokonosa babnica se tukaj ravno tako obnaša kakor bi imela ona tu kaj za zapovedovati in bi bila jaz odveč v hiši. Lahko bi doma ostala. Saj, kolikokrat pride, tolikokrat je prepir«.
«Ti pa le ostani» je rekla medtem Liza Francu, ki je tudi hotel oditi. «Verjamem sicer, da bi najrajše zginil, pa ravno zavolje tebe sem prišla».
«Kaj pa je, Liza?» je vprašal Štor.
«No, veselil se boš, ko izveš, Jurij. Misli si, France se je danes na cesti javno ljubimkal z Janezovo Marico».
Franc je zardel in hotel nekaj odgovoriti. Pa teta mu ni pustila priti do besede. «Videla sem z lastnimi očmi. Cela vas govori sedaj o tem. Da tako sramoto napravi celi rodbini — ne to je pa že preveč pred Bogom in pred ljudmi!«
Jurij Štor je stal za stolom in roke so se mu krčevito oklepale naslonjala. Stol se je kar tresel. V možu .je vrelo. Vendar pa se je z največjim premagovanjem samega sebe trudil miren ostati. Franca pa si ni upal pogledati.
Liza je med tem regetala naprej: «Francek, le nič me ne glej tako divje, jaz se te nič ne bojim. Da ti misliš sedaj nepretrgano le na ženitev z Maričko, odkar je stari Kosi mrtev, to si lahko mislim. Če je tvojemu očetu prav, meni je seve tudi».
Tu pa se je oglasil Štor: «Kaj, meni prav! Prej gre kmetija rakom žvižgat. Franc, govori, imaš kaj z dekletom?«
«Oče», rekel !je Franc, «nisem je videl cel čas do današnjega jutra; danes sem govoril nekaj besed z njo, ker se mi je smilila«.
«G l e j ga, glej, tega pa nisem vedela, da imaš tako mehkočutno srce«, se je smejala strupeno Liza. «Anti da veš, kako pošteni ljudje mislijo, jaz sem napodila tvojo čedno ljubico danes iz hiše. Bilo bi vendar grdo, ako bi prihodnja gospodinja na Orehovem še dalje za deklo služila ».
«To je čisto po tvojem, teta«, je kriknil jezno Franc.
In nato je zagrmel stari Jurij: «Franc, na mestu mi obljubiš, da pustiš to beraško deklico in se oženiš s to, katero hočem imeti jaz! Jaz hočem vedeti, pri čem sem«.
«Oče, hočem vam ustreči in pustiti Maričko, četudi mi je to neizmerno hudo. Ampak Jerice nočem imeti«.
«Seveda, to verjem« je hujskala Liza. «Ali te ni dovolj moža, da bi lahko strahoval kako žensko? Zakaj nočeš Jerice? Ti si misliš, sčasoma se vse poleže in Maričko vendarle dobodem.
«Ne», je zakričal Franc, kar sem rekel, sem rekel. Pa tako se mi ne sme goditi kakor mojemu stricu Rotniku. Prej človek vstrahuje živega satana kakor zlobno žensko. Da bi imel že na tem svetu pekel — ne, tega pa ne bo, to je preveč.«
(Nadaljevanje sledi).
Seznam jugoslovanskih zadrug,
ki so bile po izidu majeve številke »Zadruge» regi-strovane v zadružnih registrih trgovskih sodišč oz. na novo ustanovljene.
Pliberk (Koroško, dež. sod. Celovec) Hranilnica in posojilnica v Pliberku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. „
Spodnja Šiška (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Vodovodna zadrugo v Spodnji Šiški, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Vič (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Krivodol (Dalmacija, okr. sod. Split) Seoska blagajna ,;a štednju i zajmove, zadruga uknjižena na ne-ograničeno jamčenje.
Gorenja Vas (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica v Gorenji Vasi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Prvačina (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica v Prvačini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Prvačina (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka posojilnica v Prvačini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vipolže (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmetijsko društvo v Vipolžah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Konjice (Štajersko, okr. sod. Celje) Kmečka hranilnica in posojilnica v Konjicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Gdinj (Dalmacija, okr. sod. Split) Seoska blagajna za štednju i zajtnove, zadruga uknjižena na neograni-čeno jamčenje.
Stobreč (Dalmacija, okr. sod. Split) Pučka blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na ne-ograničeno jamčenje u Stobreču-Kamenu.
Žegar (Dalmacija, okr, sod. Split) Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograni-čeno jamčenje u Žegaru.
Postojna (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Kmečka gospodarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dražgoše (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica v Dražgošah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Gorje (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Živinorejska zadruga v Gorjah, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Ljubljana (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Osrednja perutninarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Ljubevč pri Idriji (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Perotninarstvo za Idrijo in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Šmarjeta pri Mokronogu (Kranjsko, okr. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Šmarjeti.
Spodnja Šiška (Kranjsko, „dež. sod. Ljubljana) Vodovodna zadruga v Spodnji Šiški, r. z. z o. z. -Wasserversorgungs-Genossenschaft in Unter-Schischka, reg. G. m. b. H.
Kolonja (Primorsko, dež. sod. Trst) Konzumno društvo v Kolonji, vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
Gropada (Primorsko, dež. sod. Trst) Gospodarsko društvo v Gropadi, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Korte (Primorsko, dež. sod. Trst) Hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Kortah.
Spodnja Škofija (Primorsko, pom. sod. Trst) Posojilnica in hranilnica v Spodnji Škofiji, registrovana zadrugo z neomejeno zavezo.
Sv. Jurij ob Taboru (Štajers.ko, okr. sod. Celje, Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Jurju ob Taboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Št. Rupert (Kranjsko, okr. sod. Rudolfovo) Mlekarska zadruga v Št. Rupertu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Lumbarda na Korčuli (Dalmacija, okr. sod. Dubrovnik) Potrošnoobrtna zadruga, registrovana na ogra-ničeno jamčenje u Lumbardi.
Žetale (Štajersko, okr. sod. Celje) Trsničarska zadruga v. Žetalah pri .Rogatcu, vpisana zadruga z omejenim poroštvom. — Rebschulgenossenschaft in Schiltern bei Rohitsch, r. G. m. b. H.
Trata (Kranjske, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica na Trati, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Sv. Lucija kod Oprtlja (Primorsko, okr. sod. Rovinj) Mlinarska zadruga u Sv. Luciji kod Oprtlja. registrovana zadruga na ograničeno gramčenje.
Kastvo (Primorsko, pom. sod. Trst) Gospodarsko trgovačko društvo u Kastvu, registrovana zadruga na ograničeno jamčenje.
V likvidaciji ste:
Šmartno v Rožni dolini (Štajersko,, okr. sod. Celje) Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem v Rožni dolini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Slovenji Plajberg (Koroško, dež. sod. Celovec) Posojilnica v Slov, Plajbergu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Rojaki!
»Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju«, ustanovljeno ob vladarski štiridesetletnici
1.	1880, slavi letos dvajsetletnico svojega obstanka.
Tiho in brezhrupno bo to slavlje, kakor je tiho delovanje tega potrebnega društva. A to slavlje naj bi bilo vsaj povod, da bi se ga rojaki v domovini in drugod v izdatnejši meri spominjali z obilnimi darovi. Vemo sicer, da je narodni davek ogromen, a pomisliti je treba, da skrbi naše društvo za najboljše, za našo mladino, za našo bodočnost.
V vseh strokah nam nedostaje duševnih delavcev in na merodajnih mestih se često izgovarjajo, da ni potrebnih moči na razpolaganje, ako zahtevamo, kar nam gre. A marsikateremu velikošolcu upade pogum, da opeša in omaga malo pred ciljem, ker ga je potlačila in oslabila revščina. Kajti poleg vseh težkoč, s katerimi se borijo slovenski visokošolci, po preziranju se strani drugorodnih tovarišev in poleg zapostavljanja od strani višjih je revščina najhujša svvražnica, ker slabi duševne in telesne sile.
In revna ter potrebna je pretežna večina slovenskih velikošolcev! Vsak mesec trka 70 do 80 prosilcev na naše duri in odbor je včasih v največji zadregi, ker bi rad pomagal, pa ne more, ker so mu prepičlo odmerjeni denarni pomočki. S strahom opazujemo, kako se od leta do leta krčijo dohodki, draginja v velikem mestu pa je vedno večja. Zato se obračamo danes do vseh rojakov z iskreno prošnjo, naj se nas v obilni meri spominjajo za naš jubilej. Zlasti pa poživljamo vse tiste, ki so svoj čas uživali dobrote našega društva, naj se spomnijo tistih časov in naj se oddolžijo vsaj deloma ter tako pomagajo drugim, da dosežejo svoj cilj. Okolo 1500 poročil in položnic smo razposlali o Božiču; kdor se še ni odzval, naj poišče položnico in uporabi ali pa naj pošlje svoj prispevek na naslov društva, ki ima svoj sedež v pisarni blagajnika g. dr. K. Seshun-a, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju I., Singerstrasse 7.
NA DUNAJU, meseca maja 1907.
Odbor
podpornega društva
*	za	slov. velikošolce.
To okrožnico toplo priporočamo vsem našim denarnim zavodom v blagohotno upoštevanje kakor je celjska »Zadružna Zveza« tekom 25 letnega svojega obstoja že večkrat z lepim uspehom vabila naše denarne zavode k podpiranju vseučiliške mladine, katera gmotne podpore vočigled veliki ubožnosti večine naših akademikov nujno potrebuje.
Računske zaključke
za leto 1907 smo prejeli dosedaj od naslednjih zadrug in sicer:
Koroško: Glinje, Loče, Podravlje, Prevalje, Sinča-vas, Slovenji Plajberk, Spodnji Dravograd, Sv. Lenart pri 7. studencih, Šmihel pri Pliberku, Št. Janž v Rožu, Št. Jurij na Zili, Št. ^Štefan na Zili, Tinje, Velikovec, Zila, Ziljska Bistrica, Žabnice.
Kranjsko: Bled, Cerklje pri Kranju', Cerknica, Črnomelj, Idrija, Kranj, Krško (okrajna), Krško (Zadružna tiskarna), Litija, Ljubljana (Glavna), Ljubljana (Sp. kred. dr.), Ljubljana (učiteljska), Ljubljana (učiteljska tiskarna), Logatec (Posoj.), Logatec (Mlekarna), Loški-potok, Metlika (I. dol. pos.), Mirnapeč, Moravče (Posoj.), Postojna (Mlekarna), Prevoje (Mlekarna), Prevoje (Pos.), Radeče, Radomlje, Ribnica, Ribno, Skaručna, Sodražica, Staritrg, (Posoj.), Sv. Gora, Sv. Križ pri Kot., Škofja Loka, (Posoj?), Svetje, Šmartno pri Litiji, Trebnje, Trnovo (P.), Tržič (Lastni dom), Velike Lašče, Vremski Britof, Vrhnika, Zagorje ob Savi (Pos.) Zagorje ob Savi (Del. konz. dr.), Žužemberk.
Primorsko: Berseč, Čežarji, Gorica (Ljud. pos.), Kobarid, Koper. Lovran, Nabrežina (Posoj.), Nabrežina (Obrt.-gosp. dr.), Pobegi (Konz. dr.), Podbrdo ob Bači, Podgrad, Selo na Vipavskem, Sežana, Skrilje, Trst (P.), Trst (Trg.-obrt. zadr.), Trst (Jadran), Veprinac, Volosko.
Štajersko: Braslovče, Brežice (Posoj.), Brežice (Vin. zadr.), Celje (Pos.), Celje (Lastni dom), Dobrna, Dol, Dramlje, Fram, Galicija, Globoko, Gornja Radgona, Gornjigrad, Gotovlje, Griže, Jarenina, Konjice, Kozje, •Lembah, Lemberg, Ljutomer, Loka pri Zid. mostu, Makole, Mala nedelja, Maribor (P.), Maribor (Dom), Marija Snežna, Mozirje, Oplotnica, Petrovče, Podsreda, Poljčane, Polzela, Ptuj, Rajhenburg, Ribnica na Poh., Rogatec, Selnica ob Dravi, Slatina, Slov. Bistrica, Središče, Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Benedikt v Sl. gor., Sv. Duh pri Luč. Sv. Jakob v Slov. gor., Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Martin, Sv. Tomaž pri Orm., Šmarje, Šmarjeta pri Rim. top., Šmartin na Paki, Šoštanj, Št. Ilj v Slov. gor., Št. Jur ob juž. žel., Št. Jur ob Taboru, Št. Peter pod Sv. gor., Št. Peter v Sav. dol., Trbovlie, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Vuhred, Vuzenica, Žusem.
Vse čislane članice nujno prosimo, da nam čimprej pošljejo svoje tiskane računske zaključke, ker rabimo gradivo za sestavo Letopisa.
Zadružne in gospodarske vesti.
Prvo polletje bode kmalu pri kraju ter zaradi tega opominjamo vse one, ki so z naročnino na dolgu, da poravnajo ne le samo lanskoletni zaostanek ampak tudi tekočo naročnino. Izdajanje strokovnega lista stane mnogo stroškov, ne glede na obili trud, ki ga z istim sicer ima uredništvo in upravništvo.
Hkrati opozarjamo ponovno na naš svoječasni oklic, naj bi vse zadruge, zlasti pa starejše in močnejše naročile po več iztisov Zadruge, 10, 20 in še več, ter iste razdeljevale med svoje zadružnike. S tem bi se doseglo, da se zanimanje za pravo zadružno delovanje čimdalje bolj širi in prošinja najširše sloje. Našemu tozadevnemu oklicu se je dosedaj odzvalo že nekaj poso-jitnic, toda na svoje obžalovanje moramo povedati, da pogrešamo naročil ravno od onih stranij, od koder smo jih zanesljivo pričakovali, kar pač ni v čast niti doti-čnim zadrugam, še manj pa njihovim funkcijonarjem. Zaradi tega upamo, da ta naš ponovni poziv ne bode ostal brezuspešen. Naročnina za Zadrugo je tako nizka, 2 kroni, da pač lahko vsaka večja posojilnica naroči najmanj po 25 izvodov lista. Toraj!
Blagovni promet, ki ga hočemo upeljati za svoje zadruge, kakor smo to že opetovano naznanili, se bode, kakor razmere kažejo, polagoma lepo razvil. Tudi glede posredovalnice za sadje in še marsikaj novega in potrebnega se bode skušalo v bodočnosti urediti, če se pokaže za to dosti zanimanja.
Pozivamo s tem vse kmetijske zadruge, Raiff-eisenske in druge kmečke posojilnice ter njihove zadružnike, naj nam naznanjajo vselej ob pravem času, kake množine in katere vrste kmetijskih potrebščin, semen, umetnih gnojil itd. bodo potrebovale, da se
zamore vse potrebno preskrbeti. Istotako naj nam zadruge in njih člani naznanijo, kake pridelke, kake množine in približne kakovosti, n. pr. sadje, krompir, fižol, grah, pa tudi goveja živina itd. ter do katerega časa bi želele naročiti po našem posredovanju?
Če se vse zadruge tesno oklenejo naše Zadružne Zveze ter tudi v tem pogledu začnejo intenzivneje izraziti poglavitni svoj namen, ki ga imajo kot prave kmečke posojilnice, se bode tudi ta panoga zadružnega delovanja v kratkem času v prid našega kmetijstva vspešno razvila. Kmečke posojilnice nimajo samo namena, posojevati le denar in sprejemati hranilne vloge, nego one morajo posredovati po svoji Zadružni Zvezi tudi za zgoraj navedena opravila. Naj se vrši toraj ves denarni in blagovni promet izključno po Zadružni Zvezi!
Šolske hranilnice po hišnih hranilnih nabiralnikih. Ud našega načelstva in državni poslanec c. kr. dvorni svetnik g. dr. Miroslav Ploj je stavil v budgetnem odseku državnega zbora dne 5. maja t. I. sledečo resolucijo.
»C. kr. vlada se poživlja, vzeti v pretres upeljavo šolskih hranilnic potom hranilnih nabiralnikov in vse potrebno ukreniti, da se take hranilnice kar najpoprej mogoče aktivirajo.«
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Hišne hranilne nabiralnike je vsled naših popisov naročilo že veliko število posojilnic, isti so se povsod najbolje obnesli ter so zadruge z dosedaj doseženimi vspehi jako zadovoljne. Ta način varčevanja je najpripravnejši dati priliko tudi manj premožnim slojem,, si za priboljšek ali stara leta kaj prihraniti. Zaradi tega ponovno pozivamo naše posojilnice, naj te nabiralnike vpeljajo brez izjeme. Vsa potrebna pojasnila se dobijo pri nas. Opozarjamo tudi na tozadevni oglas v Zadrugi.
Seja načelstva Splošne Zveze kmetijskih zadrug avstrijskih se je vršila na Dunaju v petek dne 8. t. m. Zadružno Zvezo v Celju, ki je član te splošne zveze, je zastopal naš ravnatelj g. Franjo Jošt. Predsednik baron g. dr. Storck se je s toplimi besedami spominjal umrlih odličnih agrarcev ministra g. Peschke, ki je bil predno je vstopil v kabinet kot nemški minister — rojak tudi odbornik te Zveze ter državnega poslanca g. Kaiserja. Vzelo se je na znanje' poročilo o delovanju Splošne Zveze v pretečenem upravnem letu, odobril računski zaključek in razne druge važne zadružne zadeve. Določitev občnega zbora, ki se bode vršil menda že v prvi polovici tekočega leta, se je prepustila ukrepu upravnega sveta. Izmed jugoslovanskih zvez so včlanjene v tej Splošni Zvezi Zadružna Zveza v Celju, Zadružna Zveza v Ljubljani, goriška zveza zadrug in društev ter dalmatinski Zadružni Savez.
Poštnohranilnične položnice za promet z našo centralno blagajno so nekaterim zadrugam pošle ter smo jim v poslednjih dneh poslali nove zvezke. One zadruge, ki bi jih ne bile prejele, pa jih potrebujejo, se naj takoj zanje oglasijo, da jim jih dopošljemo. Položnice dobijo vsak čas brezplačno in poštnine prosto.
Novo slovansko trgovsko podjetje v Trstu. Nekateri podvzetni in neumorni trgovci so ustanovili veliko spedijcijsko komisionalno družbo »Balkan« s sedežem v Trstu, ki namerava voditi in organizirati trgovino v slovanskih rokah. Nadejati se je, da se interesenti z navdušenjem in zaupanjem zavzamejo za to čisto jugoslovansko zadrugo, ki obeta vzcveteti do krepke gospodarske organizacije. To novo podjetje prične poslovati že s 1. junijem t. I.
Ogrska vlada zgradi 4000 delavskih hiš v Budimpešti. »Pesti Hirlap« javlja, da je ministrski predsednik sporočil županu Barczyju, da namerava vlada zgraditi v prestolnici 4000 delavskih hiš. Mestni zastop je izjavil, di stavi v dobi 40 ali 50 let vladi potrebna zemljišča na razpolago' pod pogojem, da si pridrži lastninsko pravico.
Zadružništvo na graškem vseučilišču. G. dr. H. Wimbersky predava v letošnjem poletnem tečaju na graškem vseučilišču po dve uri na teden o kmetijskem zadružništvu. Predaval bo o sledečih predmetih: 1. o za-družnitvu vobče, postava iz leta 1873 o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, najvažnejše vrste kmetijskega zadružništva, razvoj in statistika kmetijskih zadrug in zvez v posameznih avstrijskih deželah, na Nemškem, Danskem, v Švici, na Francoskem itd.
Žitna letina v Avstriji in pri nas na jugu ieta 1907. V Avstriji se je lansko leto pridelalo sledečo množino žita:
1. pšenice	na	1,174.056	ha	18,422.294 hi	ali	14,070.844	q
2. rži	»	1,853.029	»	30,821.567	»	»	21,958.099	»
3. ječmena» 1,164.632 »	26,163.969 » » 17,101.809 »
4. ovsa	»	1,935.345	»	52,244.826	»	»	24,770.783	»
5. koruze	»	350“»	5.735.205	»	»	4,296.443	»
6,477.062	h;i	133,387.861 lil	ali	82,297.978	q
Če računimo vrednost pšenice 100 kg po 22 K, rži po 18 K, ječmena po 15 K. ovsa po 17 K in koruze tudi po 17 K, tedaj znaša vrednost pšenice 311 milijonov kron, rži 395 milijonov kron, ječmena 256 milijonov kron, ovsa 417 milijonov kron in koruze 61 milijonov kron ali skoraj ena in pol milijarde kron. Pridelalo se je:
A. na Kranjskem:
1. pšenice	na	24.343	ha	331.847 h! v vrednosti 5,430.000	K
2. rži	»	13.908	»	169.443	»	»	2,093.000	»
3. ječmena	»	11.084	»	144.607	»	»	1.371.000	»
4. ovsa	»	14.365	»	327.000	»	»	2,544.000	»
5. koruze	»	14.509	»	307.887	«_»	3,646.000	»
skupaj na 78.239/73 1,280.784/7/vvrednosti15,084.000 »
B. na Štajerskem:
1. pšenice na 62.098 ha 955.951 h! v vrednosti 16,383.000 K
2. rži	»	77.725	»	1,096.375 »	»	13.863.000	»
3. ječmena*	15.522	»	273.130	»	»	2,555.000	»
4. ovsa	»	76.065	»	1,913.865 »	»	15,521.000	»
5. koruze	»	37.498	»	1,013.148 »	»	12,875.000	»
skupaj na 268.909 ha 5,263.469 h! v vrednosti 61,197.000 K
C. na Koroškem:
1. pšenice na 14.875 ha 237.864h! v vrednosti 3,893.000K
2. rži	»	38.531	»	597.849	»	»	7,714.000	»
3. ječmena«	10.053	»	213.542	»	»	1,911.000	»
4. ovsa	»	25.947	»	633.509	»	»	4,805.00«)	»
5. koruze	»	7.766	»	156.376	»	»	1,895.000	»
skupaj na 97.172 ha 1,839.140 hl\vrednosti 20,221.000K
Č. na Goriškem in Gradiščanskem:
1. pšenice na	7.974	ha 96.954 h!	v	vrednosti	1,657.000 K
2. rži »	769	»	9.330	»	»	120.000	»
3. ječmena »	2.091	»	29.700	»	»	282.000	»
4. ovsa »	1.872	»	34.320	»	»	299.000	»
5. koruze »	17.188	»	314.460 »	»_______3,861.000	»
skupaj na	29.894	ha	484.750 h!	v	vrednosti	6,216.000 K
D.	v Istri in Tržaški okolici:
1. pšenice na	14.344	ha	125.198 h!	v	vrednosti	2.028.000 K
2. rži »	1.687	»	14.932	»	»	1,185.000	»
3. ječmena »	7.530	»	55.538	»	»	522.000	»
4. ovsa »	2.777	»	32.355	»	»	265.000	»
5. koruze »	22.909	»	151.342 »_________________________»	1,939.000 »
skupaj na	49.147	ha	379.365 hI	v	vrednosti	4,939.000 K
E. v Dalmaciji:
1. pšenice na 23.093 ha 142.668 h! v vrednosti 2,395.000 K
2. rži »	4.722	»	36.815 »	465.000 »
3. ječmena »	19.398	»	145.143 »	» 1,439.000 »
4. ovsa »	2.859	»	38.549 »	» 328.000 »
5. koruze »	44.205	»	481.702 »	» 5,105.000 »
skupaj na 94.277 ha 764.877 hi v vrednosti 9,732.000 K
Skupna žitna vrednost leta 1907 je znašala ua Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji skupno 117,388.000 kron.
—e
Slabše vrste mila so se znatno pocenile. Pocenile bi se tudi stearinske sveče, pa so tvornice vezane s kartelom. To znižanje cen je povzročilo znižanje cen za loj, mast in enake izdelke na svetovnem trgu.
Na praški jubilejni trgovsko-obrtni zastavi ima svoj oddelek tudi »Živnostenska banka«. Razstava
bankinega poslovanja nudi zelo zanimivo pregledno sliko poslovanja in razvoja te najstarejše češke trgovske banke. Njena delniška glavnica znaša sedaj 30 milijonov kron, rezerve 8 milijonov kron. Posebno pozornost vzbujajo vloge na knjižice pri banki. Koncem l. 1907 je znašala skupna vsota istih K 79,889.480, razdeljeno na 42.967 knjižic s povprfečno vlogo K 1.859 na knjižico. Vloge na knjižice so zlasti v zadnjem desetletju silno napredovale. Leta 1898 so znašale vloge na knjižice skupaj K 28,692.359, razdeljeno na 14.635 knjižic, leta 1907 pa K 79,889.480, razdeljeno na 42.968 knjižic. Poslovanje banke obsega delokrog bančnih poslov, posebej pa je banka uredila lansko leto v svoji praški centrali oddelek za hipoteke, da lahko daje industrijskim podjetjem ne-odpovedljiva posojila, katera so odplačljiva v letnih obrokih, da na ta način podpira domačo industrijo. Denarni promet je znašal lansko leto 123/4 miljard kron. Razstavo banke si je ogledal tudi nemški minister-rojak Prade.
Izvoz sadja na Štajerskem. V desetletju 1896 do 1905 se je prodalo iz Štajerskega v druge dežele samo svežega sadja 2,617.901 q za skupni znesek 31,414.820 K. Na posamezne spodnještajerske kraje se ta vsota približno takole razdeli: Pomurje (radgonski, cmureški, šentlenarski in ljutomerski okraj) je izvozilo približno 248.000 q za 3,276.000 K (met. stot računan povprečno po 12 K), Podravje (mariborsko, ptujsko in konjiško okr. glavarstvo) približno 594.000 q za 7,128.000 K, Savinska dolina 103.000 q za 1,236.000 K in Posavje 76.006 q za 912.000 K. Skupno je tedaj slovenski Spodnji Štajer izvozil 1,021.000 q za 12,252.000 K. Tu pa niso vštete ogromne množine sadja, ki se je porabilo in včasi naravnost neracijonelno potratilo za napravo mošta, ki se ga je pustilo segnjiti ali se ga je pokladalo svinjam, nadalje prodaja posušenega sadja, jabolčnika in hruševca, žganja itd., nadalje ono sadje, kar se ga je z ladjami in vozovi zvozilo vna Ogrsko in drugam: kratkomalo, na slov. Spodnjem Štajerju pridelamo skoraj polovico vsega štajerskega sadnega pridelka. Naša naloga bo sadjerejo še dvigniti, porabo sadja izboljšati in izvoz na tuje v slovenskih rokah osredotočiti in omogočiti — na kar intezivno misli »Zadružna Zveza« v Celju.
Kmetijska centrala za prodajo živine na Dunaju je prodala do vštevši 4. maja t. I. 4.324 glav živine in sicer 1581 volov, 764 bikov, 767 krav, 156 telet, 810 svinj in 246 ovac za skupno vsoto 1,306,635 K 24 v na osrednjem živinskem trgu na Dunaju. Od tega se je prodalo od 21. oktobra do 31. decembra 1907 612 glav za 182729 K 63 v in od 1. januarja do 4 maja 1908 3.712 glav za 1, 123.906 K 26 v. V tej vsoti je všteta tudi vsota za prodano živino na dunajski razstavi pitane živine. Ista znaša za 1.092 glav 33.574 K 65 v. Na posamezne dežele se razdeli skupna prodaja takole: Nižje Avstrijsko 1.312 glav in sicer 518 volov, 53 bikov, 251 krav, 84 telet, 398 svinj in 8 ovac; Zgornje Avstrijsko 1.258 glav in sicer 345 volov, 551 bikov, 303 krave in 59 telet; Gališko 1.134 glav, in sicer 418 volov, 90 bikov, 96 krav, 3 teleta 312 svinj in 215 ovac; Štajersko 218 glav in sicer 124 volov, 50 bikov, 30 krav, 6 telet in 8 ovac; Bukovina 108 glav in sicer 105 volov in 3 bike; Koroško 103 glave in sicer 50 volov, 4 bike, 14 ovac, 20 svinj in 15 ovac; Moravsko 102 glavi in sicer 14 volov, 4 bike, 70 krav in 14 svinj; Češko 86 glav in sicer- 6 volov, 7 bikov, 3 krave, 4 teleta in 66 svinj; Solnograško 3 glave in sicer 1 vola in 2 bika. Priporočamo našim kmetovalcem, ki imajo lepo pitano živino, naj bi se posluževali centrale.
Ustanovitev zadruge za proizvajanje električne sile. V Vogovi pri Hebu na Češkem so ustanovili strojno zadrugo za proizvajanje elektrike iz vodne sile reke Hebe za tri vasi. Z električno silo hočejo goniti različne kmetijske stroje za predelavanje različnih kmetijskih pridelkov in za svečavo.
Banke in zadružništvo. O tem predmetu piše dr. F. Ks. Zahnbrecher v Monakovem sledeče: Pogosto smo mogli slišati vprašanje: Zakaj je vendar mogoče, da so mogle dajati zadruge denar po 4 in 4’/2°/o, dočim se je drugod ob istem času zahtevalo 8 do' 9°/0? Ako zasledujemo obrestno politiko bavarskih osrednjih posojilnic, vidimo velik razloček med njimi in bankami. One ne delajo kakor banke temveč one so zavodi za denarno sporavnavo. Denar, katerega dajo obrestovati od jednih zadrug, razpošljejo drugim zadrugam, ki ga rabijo,
toda samo s tolikim poviškom obrestne mere, kakor pač to zahtevajo upravni stroški in dobra, poštena rezervna politika. Zadruge ne smejo začeti nobenih dvomljivih podjetij, ki bi lahko prinesla veliko zgubo. Tudi tu je drugače kakor pri bankah. Navzlic vsem opominom se niso dale naše banke obrniti od tega, da so se tesno zvezale z industrijo; iz nekdanjih upnic so postale na-naravnost soudeležnice. Zaradi tega so trpele banke
1.	1907 velike izgube. Lahko je razumljivo, zakaj banke niso hotele ubogati sveta pametnih narodnih gospodarjev pri razpravah društva za socijalno politiko 1. 1903, ki se je glasil, da se udeležništvo pri industrijalnih podjetjih na sklada z rednim bančnim prometom. Medsebojno tekmovanje za naklonjenost industrijalnih podjetij je banke zapeljalo do nakupa velikega števila akcij; po tem potu so šle naprej tako da imajo danes nekateri zavodi velik del svoje temeljne glavnice naložen v delnicah in pri konzorcijih. Ker se zadruge ne spuščajo v taka podjetja, raste zaupanje do njih; na mal delokrog omejena samopomoč — raje manj obresti pa več varnosti, to besedo slišimo dandanes čim pogostejše.
Umetno gnojenje krompirju. Ko okopavamo krompir, ne zabimo mu potrositi nekoliko solitra, ki močno pospešuje rast in nastavo sadežev. Soliter se dobi pri gospodarskih zadrugah, dobro pa ga je skupno naročiti po raiffajznovkah ali pa skupno pri zanesljivih tvrdkah. Še le potem, ko se je dalo krompirju nekoliko solitra (ali pa se je prililo nekoliko gnojnice) se ga naj obsuje. Na 1 oral je treba 80 kg solitra.
f Ivana Kukovca, čegar zasluge in delovanje kot vnetega zadružnika slavi naš list primerno na drugem mestu, se spominja tudi nemški dunajski «Avstrijski zadružni list» s toplimi besedami.
Olajšave za prevažanje ovočnih, gozdnih in drugih sadik po železnicah. Avstrijske, ogrske in bosanske železnice so odredile sledeče: «Ovočna in gozdna drevesa ter sadike teh in onih koristonosnih rastlin, n. pr. trt, kostanjev, vrb, ribizlja, kosmulj in enakih, katera niso vsajena v lonce in druge posode, ne tehtajo več ko 150 kg in niso daljša ko 3'5 m, se prevažajo kot brzovozno blago (eilgut), četudi so se predala kot navadno tovorno blago. Vendar pa je treba v voznih listih (frachtkarte) na gornjem robu napisati opombo: «brzovozno» in se moraja drevesa oz. sadike prevažati z vlaki, ki vozijo brzovozno blago. Treba je plačati za nje prevoznino po II. tarifnem oddelku. Drugače pa veljajo za nje določila navadnega tovornega blaga in se posebno opozarja, da ne velja zanje rok za oddajo brzovoznega blaga. Ako naj velja ta rok, se morajo predati z brzovoznim listom in se plača tudi brzovozna pristojbina.*
Posojilnica v Šoštanju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
obrestuje hranilne vloge po
5%
ter plačuje rentni davek za vlagatelje 'sama. Uradni dan je vsak četrtek od 8.—12. ure dopoldne.
Za druga pojasnila je pisarna odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne.
Načelstvo.
Vabilo
k
,Hranilnice in posojilnice v Št. Jurju ob Taboru,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo«, kateri se bode vršil v nedeljo dne 21. junija 1908 ob 3. uri dopoldne pri g. Val. Južna s sledečim dnevnim redom :
1. Sprememba pravil.
2. Dopolnilne volitve.
3. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi vse p. n. zadružnike.
Načelstvo.
 JČVllflVilStl
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-tržcih naslednje pravne knjige:
1. Civilnopravni zakoni (IV. zvezek Pravnikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga ............................K	8'—
2. Odvetniška tarifa: določila o rabi hrvatskega in slovensKega jezika pred sodišči; sodne pristojbine
s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K 1'80
3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikova zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani Mehko
vezana knjiga.................................K	5 60
Popolno v platno vezana.......................K	6'—
Ponatisi iz knjige, navedene pod točko 3.:
4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširan.........................................K	1-
5. Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju .... K —'60
Dalje od »poljudne praVne Knjižnice11, Hi jo izdaja društvo „pra\lniH“.
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s
pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano K —'40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici ............................................K	—'80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko
vezana knjižica...............................K	—’80
Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišC. 1907. Mehko vezano K 2-—
Ako ni dogovorjeno drugače, pošilja urednik knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
»Denarna centrala Zadružne Zveze v Celju“
izkazuje z 29. majem	1908	naslednji denarni
promet in bilanco:
Stanje deležev koncem leta	1907	K	118.470'—
Vplačani deleži.........................»	3.830'	—
Skupaj............................ . .	K	122.300'—
Izplačani deleži.........................»	—•—
Stanje deležev..........................K	122.300'
Stanje pasivnih tekočih računov
koncem leta 1907 ....	K	1,924.291 ‘37
Prejeti pasivni tekoči računi . .	»	943.141'55
Skupaj...................................K	2,867.432'92
Vzdignjeni pasivni tekoči računi	»	829.661'96
Stanje pasivnih tekočih računov	K	2,037.770'96
Stanje aktivnih tekočih računov
koncem leta 1907 ... .	K	1,790.920'40
Izplačani aktivni tekoči računi .	»	870.465'76
Skupaj.................................. K	2,661.386'! 6
Vrnjeni aktivni tekoči računi . .	»	640.508'90
Stanje aktivnih tekočih računov	K	2,020.877'26
Gotovina, poštna hranilnica in naložbe ..................................K	130.000'
Denarni promet je znašal v maju:
prejemki .......	K	3,553.830'21
izdatki................  .	.	»	3,543.16774
Skupni denarni promet toraj do
28. maja 1908	 K	7,096.997'95
Varne pred ognjem in vlomom !
Blagajnice
prodaja v vseh velikostih, najboljše izdelane, firma ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ, I. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo
ori ,Zadružni Zvezi v Celju‘ in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah.
rf
am
Glogowski & Co. -j
Radetzkystrasse 5 S Gradec S Radetzkystrasse 5
Edina prodaja
Remington-pisalnih strojev
Največji zavod te vrste. Svetovna znamka.
Podružnice in prodajalnice v 42 mestih.
Centrala za Avstrijo na Dunaju, I. Franz-Josefs-Kai 15 in 17.
Najnovejši vzorci:
ILION, model št. IX,
REMINGTON-BILLING stroji,
SPECIJALNI TABULATOR stroji s pripravo za pisavo različne barve.
Posebni stroji za vsak namen in za vsako stroko.'
Specijalni katalogi zastonj in poštnine prosto
10—2
LASTNI DOM
kreditna in stavbena zadruga v Celju naznanja, da je prilagodila svoja pravilatako, da izvršuje sedaj poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka
hranilna in posojilna zadruga.
Zaradi tega je uredila svoje poslovanje tako, da sprejema tudi hranilne vloge na tekoči račun, ali na vložne knjižice, daje posojila, prevzame terjatve, pomaga kupovati hiše, zemljišča itd., itd.
Hranilne vloge obrestuje stalno po
5°/o
od dneva vložitve do dneva vzdiga ter plačuje rentni davek za vlagatelje sama iz svojega.
Zadruga je upeljala tudi hišne hranilne nabiralnike: Kdor napravi temeljno vlogo vsaj 5 K, dobi v porabo brezplačno tak nabiralnik, katerih vlagatelji že mnogo posedujejo. Natančna pojasnila se dobijo lahko vsak dan pri udih načelstva.
Pisarna se nahaja sedaj v Celju, Rotovška ulica št. 12, I. nadstropje,
C. kr. poštne hranilnice račun 54.366.	Telefon št. 48.
Uradni dan je vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure popoldne.
Načelstvo
Zadruge Lastni dom v Gaberju pri Celju,
reg. kreditna in stavb. zadr. z om. zav.
Dr. Vek. Kukovec, predsednik, Ivan Rebek, podpredsednik, Franjo Jošt, dr. Anton Božič, dr. J. Karlovšek, Franc Pušnik, Alojzij Terček, udje načelstva.
POSOJILNICA V CELJU
,.NARODNI DOir»lastni hiši.
Posojilnica v Celju, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 in pol milijona kron hranilnih vlog in nad 332*000 K rezervnega zaklada.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 in en četrt odstotkov; posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekarni kredit proti 5 in pol odstotnemu in 5 odstotnemu obrestovanju.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
X
Južnoštajarska hranilnica v Celju", * Narodni dom ©
za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Vransko
za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj
hranilnih vlog 4,000.000 kron.
Hranilnica posluje s strankami vsak predpoldan od 8. do 12. ure ivzemši nedeljo in praznike. Hranilne vloge obrestuje po 4 odctotke In pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma
nad 4 odstotke obresti.
Izposojuje pa na zemljiško varnost po 5 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev
po 4 tri četrt obresti.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Delniška glavnica 2,000.000 K. Rezervni zaklad 250.000 K. Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menio. — ■	Borzna	naročila.
po 4 in pol odstotkov
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne v.-diga.
Promet s čeki in nakaznicami.
ii •«■4 i ' j
El! :
Te eion 13.340.
(Heimsparkassen-Verkaufsbureau.)
družba z omejenim jamstvom.
DUNAJ, I., Stadiongasse 6.
Telefon 13.340.
o r—
5TEUILO
RUSTRUSKIH
ZflUODOU
ki naročujejo od urada za prodajo
Hranilnice.................................................231
Zadruge.....................................................327
Banke itd...................................................11
Zavsero 569
zavodov.
Na sprednji strani nahaja se tablica, v katero se vtisne ime denarnega zavoda in tekoča številka. Cena vsakemu vzorcu je K 6'— vštevši napis in omot z železniške postaje Dunaj pri vzorcu Stegmann z železniške postaje Budjejovice.
S
Priznano najboljše
IJii	vnovič zboljšanega sestava
„Agr*>iliola“,
jeklene pluge,
brane, valjarje,
kosilnice za travo, deteljo in žita,
obračalnike, stroje za grabljenje sena in žita,
stiskalnice za seno, slamo, grozdje in sadje,
hidravlične stisHaltticc, stroje za mečKanje in roganje grozdja,
SS mline za sadje, škropilnice EB 2S za trte in druge rastline, A
stroj« za sušenje sadja in sočivja,
vrtilne pumpe za gnojnico,
s l>ate..tovaiiiini'tečaji iBIItfa K.■ a H H»E> prirejenimi za kolo’
IkI I'IIO llia/iHljC (RollCll
Ringschmierlager). ročne, na vitel in motorne,-----------------
f P H.M	^
stroje za snaženje žita, trijerje, stroje za robkanje koruze,
stroje za rczatuco s patentovanimi tečaji, prirejenimi za
kolobarilo mazanje, da jih je možno goniti povsem lagotno.
Stroje za rezanje repe, mline za debelo moko, stroje za parjenje krme, peči za štedilne kotle in vse druge kmetijske stroje
izdeluje in razpošilja v najnovejših, odlikovanih sestavih
ustanov. 1872. ph. MAYFARTH & Co.,	•
tvornice kmetijskih strojev, livarne in |)arne fužine DUNAJ 2/1, Taborstrasse št« 71»
Odlikovan z nad OOO zlatimi, srebrnimi kolajnami i. t. d.
Obširni ceniki s podobami brezplačno.	Zastopniki	in	preprodajalci	se	iščejo
f	V
U5TREDNI BANKA # CE5RVCH 5P0RITELEN (Osrednja banka čeških hranilnic]
PODRUŽNICA U BRNU Ferdinandova ulica 29.
PODRUŽNICA V LilOVU , n„npni K ulica Harola Ludvika b. 33. •• UUDCna UllCfl li).
la v Prani
&
PODRUŽNICA V TRSTU Piazza del Pontarosso 3.
PODRUŽNICA NA DUNAJU I. Hipplingerstrasse ZZ.
i
Izvršuje vsakovrstne bančne transakcije: Tekoče račune. Uloge. Vrednostne papirje. Eskomptuje menice denarnih zavodov. Občinska, komunalna in okrajna posojila. Valute, devize, inkaso in izplačila. Financiranje gradenj javnih korporacij.
Izdaja in prodaja 4% bančne zadolžnice, katere se zamorejo uporabljati glasom zakona za nalaganje denarja sirot, dalje kot fondi, kavcije itd.
ODDELEK za VADIJE in KA\TCI«JE.
Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo.
Zvezna tiskarna g Celju *
Schillerjeva cesta št. 3
:i
C
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od avadne do najmodernejše oblike, bb Ker je bogato založena z najnovejšimi okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v kratkem času okusno,
točno in ceno.
VSE F*O KONKURENČNIM CENAM!
ZVEZNA TRGOVINA, Celje, Rotovška ul. 2
priporoča sl. posojilnicam, hranilnicam in zadrugam založne tiskovine po znižanih cenah:
kolek
100 pol oziroma komadov
Obrazec A. Blagajniški dnevnik .... kolek „	B. Konto za posojila
„	C. Konto za hranilne vloge.
„	D. Konto za zadružne deleže
„	E. Razdelnik izdatkov
„	F. Razdelnik prejemkov
„	G. Imenik društvenikov (register)
„	H. Denarni listek ....
„	I. Listek vzdignjenih hranilnih vlog
„	K. Referatna pola za dolžnike .
„	L. Poročevalna pola za dolžnike
„	M.	Opomin ostalih obresti .
„	N.	Računski listek za posojila	.
„	O.	Konto hranilne vloge f
„	P.	Konto deleži in dividendah za sklepanje računov
„	R.	Konto posojila.	\
„	S. Izkaz o neposrednih	pristojbinah ....
„	T. Računski zaključek..............................
L Dolžno pismo....................................................
Navodilo kako sestavljati letne račune .	.	.	komad
7*20 7-20 5'— 6'40 e40 6' 40 1.— r— 1-20 5'—
r—
r—
T—
T—
T—
4*—
V—
G1—
—•30
100 pol oziroma komadov
Opravilni zapisnik Menice, slovenske ....
Skadenčna kjijiga za menice Konto hiš .	.	.
Zemljeknjižna prošnja .
Rubrum za zemljeknjižne prošnje Obrazec IJ. Pristopni list .
„ V. Izkaz za rentni davek Fascikelni	za	dolžna pisma.
„	„	pristopne liste
„	„	menice	,
Knjiga za	naložen denar št. GOO K,70
„	„ izposojila št. 600 K|70
„	n inventar št. GOO K|70 .
Imenik (index) vlagateljev 195|5 48 .
„	„	zadružnikov	in	dolžnikov	195|6!48
Zapisnik za sklepe načelstva 400 K|1oo .
„	„	„	občnega zbora 400 K|70
Ovitki za obrazce O., P., R., po 100 pol po
VEZANJE VSEH KNJIG SE PRESKRBI V LASTNI KNJIGOVEZNICI SOLIDNO IN CENO.
kolek
kolek
l par
1 n 1 «
r— G'40 4‘— —*90 —•60 —*G0
2.40
2.40
2.40 1’20 1-20 2*70 2*30 6’—
1				
		Zvezna knjigoveznica, Celje Schillerjeva cesta štev. 3 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor: vezanje zapisnikov, raznih liturgičnih in drugih knjig, molitvenikov, izdelovanje map, fascikljev itd. Sprejemajo se tudi vsakovrstna galanterijska dela. Izvršuje vse ceno, hitro in solidno.	M	
	f		f	
				
(£>
f Zadružna Zveza o Celju,
registrouana zadruga z omejeno zauezo
Mm hm v Celin
m
razteza svoj delokrog po Štajarskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem o;:iru.
sprejema za člane vse pridobitne in gospodarske zadruge in društva kakoršnekoli vrste kakor: hranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, konzumne in produktivne zadruge i. t. d.
snuje in pospešuje poglavitno slovenske kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge.
t. j. pravico izvrševati obligatorično revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija I903, drž. zak. štev. I33 je podelilo visoko c.	kr. ministrstvo za notranje stvari Zadružni
Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca I906 št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih.
je urejena vsem novodobnim potrebam primerno ter oskrbuje denarno spo-ravnavo med svojimi članicami.
sprejemlje denar na obrestovanje v tekočem računu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama.
ilPIIrtnnn	FiPntltnln	dovoljuje *n izplačuje	zadrugam kredit v tekočem računu ali kot na-
ULIIUI IIU	Utrnil	Ulil	ložbe po kar najbolj	mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje.
imela prometa leta 1907 okroglo 15 miljonov kron ter je ista velika dobrota za vse članice.
troti
Denarna Centralo i
Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1906:
denarnega prometa..............................
čistega dobička . . . .  ......................
rezervnih zakladov.............................
skupnega lastnega imetja.......................
ter vseh aktiv (premoženja) skupaj . . .
K 236,848.25892 507.92294 „	3,672.98525
„	5,541.90598
„ 100,572.03171
7rtrinil7lin 7flD7a 11 P.plill ie ^,an Splošne Zveze kmetijskih zadrug avstrijskih na IlUUI UtillU ulfutU U UulJU Dunaju, ki izvršuje pri istej tudi obligatorično revizijo.
Zadružno Zveza v Celju zadrug.	J
je naslednica poprejšnjega društva Zveza slov. posojilnic, ki je bila osnovana leta 1882—1883. Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja toraj že 25 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh.
Izdaja Zadružna Zveza v Celju, reg. zadr. z omej. zav.
Odgovorni urednik: Franjo Jošt, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. Tisk društva Zvezna tiskarna v Celju.